LETO ,(1.
ZVEZEK 21.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.	A. M. Slomiek.
NflS DOM
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.

MARIBOR, 1911.
CIRILOVA TISKARNA.
m
i
A
Vsebina 21. zvezka:
Stran
Stran
Pouk.
Zmernost.............................321
Politična šola. 4. Načela kršč. socijalizma 322
Zabava:
Na dan Vseh svetnikov.................  324
Vernih duš dan..........................324
Ob Vseh svetnikih.......................325
Sv. Martin..............................326
Smešnice................................326
Razgled po svetu.	327
Orli:
Kamnica pri Mariboru....................332
Makole..................................332
Govorniške vaje :
Prosveta................................333
Bodimo požrtvovalne.....................334
Nove knjige.
Danilo, Dimež ..........................334
Purgaj L., Gospodarstvo.................335
Pečjak, Katoliška etika.................335
Rozman, Krščanski vojak.................335
Drobtinice :
Mariborski orli.........................327
Dekliški vrtec:
Dobra gospodinja........................328
Barvani obraz.............■	.	.	.	. 328
Krpanje.................................328
Dekleta in pero -	.	.	.	  329
Mladina in slabi časniki	....... 329
Zopet nekaj o plesu.....................330
Gledišče — izobraževalno sredstvo .	. 336
Alkohol in nikotin.....................836
Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake!
Društveni glasnik:
Mladeniški shod	v	Brežicah..............330
Pilštanj.................................. 330
Veržej.....................................331
Velika nedelja...........................  331
Ptuj ......................................331
Zreče......................................331
Sv. Lovrenc v Slov	gor..................331
Dekletom! Znana vrla prijateljica Pepca Senica v Šmarju pri Sevnici je izdala knjižico »Slov. dekle«. Priporočamo vsem članicam D. Zvez, da si to lepo knjigo takoj naroče pri pisateljici. 1 komad stane 40 v, po pošti 50 v. Ob enem se priporočamo, da si dekleta naroče več dekliških znakov, ki jih ima v zalogi S. K. S. Z. v Mariboru, komad stane 1 K.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
29. oktobra 1911.
ii«
„Slov. Kat. izobr. društvo Kres“ v Gradcu
se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarja. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu
društvu v Gradcu.«

Pouk.
Zmernost.
Na Nemškem živi na svojem gr ar du nekje v nekdanji slovanski pomorski provinci star vojak, bivši general grof Haeseler. Mo/ se bliža že 80. letu svoje starosti, je pa tako zdrav kakor riba, je Še zdaj vsak dan par ur na konju, duha pa je veselega in vedrega. Čemu neki ga na tem mestu o-nenjamo?
Grof Gottlieb, po naše torej Bogoljub Haeseler, je najbolj obljubljen ge-leral, kar jih ima Nemčija. Odlikoval se je posebno v vojski s Francozi, bil vedno postavljen na najvažnejša mesta iji bil povsod vsem sijajen vzgled Možatosti, pravičnosti, marljivosti in anernosti. In še zdaj, ko vživa pokoj m svojem domačem posestvu, ni nje-iov sloves utihnil. Kaj Čuda, ko si ga e res zaslužil!
Grof Haeseler, rojen leta 1S3(>. v ’otsdamu, je bil strogo in v strahu 'Ožjem vzgojen.'Dasi protestant, bi bil udi, kar se tiče pobožnosti, lahko za zgled marsikateremu katoličanu. Nje-ovi stariši, sicer visokega, rodu, so inta od zgodaj navajali k zmernemu i preprostemu življenju. To ga je ta-
0	utrdilo, da pozneje ni podlegel hu-
1	bolezni, ki ga je napadla. Kot čast-ik je celo, ko je bil že general, vstati redno ob 4. ali 5, uri zjutraj, vzel trzlo kopel in se vsedel k pisalni mi-i ali pa zajahal v prosto naravo, če a ni dolžnost klicala drugam, na va-i ali k ekserciranju. Vžival je največ ileko, jajca, sadje, maslo in kruh, me-l ne veliko. Vina ne pije razim na in cesarjevega godu ali pa na večjo Paznike. Kadi pa ničesar; sploh celo m j e življenje ni imel tobaka v ustih i v prostoru, kjer le količkaj diši po mu, ne vzdrži niti ene minute. Bil je l še, ko je bil star (10 let, v stanu
celo v dežju 18 ur na dan vzdržati v sedlu. Kadar so bile velike vaje ali sploh, kadar je bilo napeti telesne in dušne sile, se je pa vadil v popolni zdržnosti, to je, , celih 10 ali 12 ur ni nič jedel ah, ko je prijahal od 15urne ježe domov, ni zavžil drugega kakor dve jajci ali skodelo mleka ali par jabolk.
Enako je vzgajal vojake. Zato je od njih veliko zahteval, bil pa v vsakem oziru do njih pravičen in se kakor oče za-nje brigal.
Kot starček v pokoju vstaja mož prav tako zgodaj kakor preje, pojezdi na polje, se pobriga za gospodarstvo, zlasti pa ljubi vrt, koder goji vse vrste rož, iti pa gozd, kateri jo njegov največji prijatelj, kakor pravi sam. Grof Haeseler malo govori, je vedno miren, odločen in pravičen do skrajnosti, Kot Član pruske gosposke zbornice je, ko je bil sklenjen zakon zoper Poljake, govoril proti zakonu in kot mož kristalnega poštenja, vzel poljski narod v zaščito, ne boječ se zamere vlade in nemških nacionalcev.
Zdaj pa premislimo, kako nespametno preživi marsikateri mladenič in mož svoja leta! Ljudje, ki so vzrastli v mladosti v Čisto bornih razmerah, mislijo, če pridejo v kakšno službo, v mesto ali kamoržekoli, da se morajo zavoljo tega že boljše nositi, hoditi po maši na „golaž", popivati, gojiti morebiti Še kak „šport", iskati „boljše" druščine, s katero se veliko zapravi, po-sečati vse veselice in priredbe itd. Zmernost »e postala Čisto nepoznana čednost. In Če se danes toliko o draginji toži, je v veliki meri krivda tudi na ljudeh samih, ki no znajo svojini razmeram in svojemu stanu primeri«* živeti. Najbolj ostudno pa je, če se fant ali pa dekle s kmetov takoj, ko le po-
322 —
voha blaženi mestni zrak, vrže v zapravljivo življenje.
Naša mladeniška društva in Orli si morajo postaviti tudi to za nalogo, da budijo zmisel za zmerno življenje ip naugijo lante, da si bodo znali kaj odreči in pritrgati. V mestih in trgih n. pr. naj bi se naši fantje navadili zelo zgodaj vstajati in napraviti mali iz-prehod, večkrat naj se priredijo izleti, ki bodo stavili precejšnje zahteve na vstrajnost; navada, da se napravi pri vsaki gostilni postaja, naj popolnoma izgine; fantje naj se premagujejo tudi, kar se tiče kajenja, po leti naj se napravijo pohodi na planine itd. Seveda se bodo morala vsa naša društva odreči duha veseličenja, če hočemo ta program izvesti. Potrebno pa je to, da vzgojimo druge ljudi, zakaj, Če bo Šlo človeštvo tako pot kakor dozdaj, če se bo mladina tako pomehkuževala in razvajala, Če bodo hoteli biti vsi na rožicah postlani, nobeden pa ne bo znal kaj pretrpeti, potem ne vemo, kam pridemo.
Politična šola.
4. N a č e 1 a k r š Č a n s k e g a socijalizma.
Leta 1842. je umrl na Francoskem znameniti učenjak, modroslovec Jouff-roy (izgov. Žufroa). Bil je učitelj na visoki šoli v Parizu, v svojem življenju je izgubil vero in je postal popo-len dvomljivec, vendar je pripoznaval visoko vrednost krščanske vere. Ta mož je nekoč rekel svojim poslušalcem: „Je neka majhna knjiga, iz katere se učijo otroci in iz katere jih izprašujejo v cerkvi in v šoli. Berite to majhno knjigo, t o j e k a t e k i z e m; v njem bodete našli rešitev vseh vprašanj, ki sem vam jih postavil, vseh brez izjeme. Vprašajte kristjana, od kod pride človeški rod, on ve; vprašajte ga, kam gre, on ve; vprašajte ga za pot, po katerem mu je hoditi, on ve. Vprašajte ono ubogo dete, ki ni nikdar o tem premišljevalo, za kaj je na svetu in kaj se bo ž njim po smrti zgodilo, in dalo vam bo vzvišeni odgovor, ki ga Še morda samo popolnoma no raz-
ume, ki je pa vendar občudovanja vreden . . . Kako se je začel svet, kako so nastali ljudje, kako narodi, kakšen je namen človekov v tem življenju in v drugem, razmerje Človeka do Boga, dolžnosti človekove do drugih ljudi, pravice človekove do stvarstva, vse to ve. In ko enkrat odraste, nima ni-kakšnega dvoma glede natorne pravice, glede politične pravice, ker vse to se poda takorekoč sa m. o od sebe in čisto n a r a v o m a iz — krščanske ver e.“
Res, človek, ki krščansko misli, čuti, živi in dela, ne pride v dvome, ne pride lahko v nasprotje s svojim bližnjim, ne z državno oblastjo, on ve, kaj je prav, kaj zahteva pravica in ljubezen.
A dandanes vidimo v človeški družbi toliko hudega, povsod nezadovoljnost, nered, krivice, zločini se množijo, število slaboumnih raste, kratko: Človeška družba boleha. Ako iščemo vzroke vsem tem žalostnim prikaznim, jin najdemo nazadnje v z m o t a h u m a i n src a. Ako se nam pokvari ura, gremo k urarju, ki jo razdere ter ogleda in osnaži vsa posamezna kolesa, in popravi, kar je bilo pokvarjenega. Tudi Človeška družba je nekaka ura, sestavljena iz neštevilnih kolesc, ne mrtvih, ampak, živih, ki imajo um in prosto voljo. Človeška družba sestoji iz mnogoterih oseb, ki so združe-, ne v družine, ločene po spolu in stanovih, družine tvorijo občine, potem dežele, narode, države, v verskem oziru pa cerkev. Ljudje morajo živeti na svetu in od sveta in si morajo pridobivati, kar jim je potrebno, z delom. Veliko je na tem ležeče, kaj kdo misli in uči o osebi, o vrednosti in zadnjem cilju posameznega človeka, kaj o družbi in državi, kaj o delu, kaj a bogastvu in dobrinah tega sveta. V teh vprašanjih si stoje v popolnem nasprotju krščanstvo, pa socijalna demokracija in liberalizem.. Kar pa kdo seje, to žanje, kakšni nauki se širijo iii prevladujejo v človeški družbi, takšiu’ rodijo sadove.
Oglejmo si torej najprej
a) vrednost človeške osebe.
Kaj je človek ? Po kršč. načelih je človekova osebajiieprecenljive vrednosti, človek je podoba božja, v njem prebiva neumrljiva duša. Ce je tudi Še tako siromašen in neizobražen, zapuščen in pred svetom zaničevan, Človek je vendar človek. Ni stroj ali živinče, ki se obrabi in vrže proč ali pa zakolje, ampak njemu je zagotovljen obstoj v večnosti, njegov namen ali cilj sega Čez ta vidni svet, preko groba. Vse drugo ostane na tem svetu, človekova oseba ostane in gre v večnost, kjer jo njen zadnji cilj. Kar je sobice za zemljo, to je za človeško družbo vprašanje o zadnjem cilju človekovem..
Ker je pa oseba vsakega posameznega človeka tako neizmerne vrednosti, zato gre krščanstvo pred vsem za tem, da reši posameznika, da mu pomore, da ga povzdigne, izboljša, mu pokaže pravo pot do začasne in večne sreče, da mu kakor usmiljeni Samaritan obveže in zaceli rane.
Te točke ne sme tudi naša mladinska organizacija, ki sloni na krščanskih načelih, nikoli pozabiti. Njen cilj niso bučne veselice, mnogoštevilno obiskani shodi, skrbeti morate marveč za svoje sobrate in sosestre“, da vsa kega posameznega odvrnete od krivih potov in ga privadite ter utrdite v dobu rem. Pomnite besede Kristusove: Večje je veselje v nebesih nad enim grešnikom, ki se poboljša, kakor nad 90 pravičnimi.
Po krščanskih načelih človek ni suženj dela, zunanje narave, mrtvo tvarine, ampak je visoko vzvišen nad vse vidno stvarstvo. Vse to je za človeka. Nasprotno pa liberalizem in socijalna demokracija ponižujeta in naravnost uničujeta osebo človekovo. Liberalni bogatin-kapitalist gleila le na to, da sebi v prid izrabi Človeka, da mu delavci razmnožujejo bogastvo. A-ko bi. začeli vsi tako delati, potem mora nastati klanje med ljudmi, ako je človekov zadnji cilj bogastvo, tedaj le grabi in vživaj, kar se da, saj kaj višjega nimaš pričakovati. Tisti, ki pa tega ne more, je rojen suženj, ki poln zavisti na bogatina, stiska pesti in
Škriplje z zobmi, ker Če je bogastvo in vživanje zadnji cilj človekov, zakaj bi nekateri brezobzirno odirali ljudi in žrli, drugi pa trpeli in stradali. Kjer ugasne krščanska pravičnost in ljubezen, tam mora nastati divji boj med bogatini in siromaki.
Socijalna demokracija pa naravnost taji Boga in neumrljivost duše ter posmrtno življenje. Kaj je potem Človek? Žival! Med človekom in živaljo ni več razločka. Delo in bogastvo ni za Človeka, ampak človek je le za to na svetu, da dela in množi bogastvo, če tega ne more, je za nič, ni vreden, da živi. In tako pridemo v staro poganstvo, ki je metalo slabotne otroke psom, s starimi onemoglimi sužnji pa ribe krmilo. Človek je suženj narave, ne pa njen kralj.
Najbolj očividno se kaže krščansko naziranje o človeku in pa oni zli duh, ki zastruplja, današnjo Človeško družbo, v p o s v e Č e v a n j n nedelje. Človek se peha noč in dan s-trdim delom, a oglasi se nedeljski zvon in spomni človeka, da je za kaj višjega ustvarjen. Človek pusti hlapčevsko delo, se zbere in obrne svoje misli na nekaj višjega.
Kakšno je pa posvečevanje nedelje pri socijalnih demokratih in pri liberalnem meščanstvu ? Ce sploh opusti v nedeljo svoje delo, tedaj zabije dan Gospodov v krčmi ali na lovu, V koliki meri se onečaščuje nedelja, v toliki meri raste razbrzdanost, podivjanost in siromaštvo. Celo socijalno-demokratični pisatelj Proudhon (umrl leta ISOa) pravi, da nedeljsko delo Človeka pozi vi ni in ga peha v siromaštvo. Leta 1870. so premagali Nemci Francoze in vdrli v francosko deželo notri do glavnega mesta Pariza. Resnobni Nemci, katoličani kakor protestantje, so se spodtikali nad tem, kar so Francozi uganjali ob nedeljah. Po tovarnah in delavnicah so zabijali, na polju orali ip vozili gnoj, krčme so bile polne, cerkve pa prazne. Tako ljudstvo potem seveda ni sposobno, braniti svoje domovine.
Človeška družba bo zdrava, Če bodo zdravi in pošteni p o s a-
m e z n i k i. Ce hočeš tedaj, mladi pri- češ res nekaj veljati na svetu, pomni jatelj, dobro sebi in domovini, če ho- modre besede Tomaža Kempčana:
Ne zanemarjaj samega sebe!
Zabava.
Na dan Vseh svetnikov.	Anica je zapustila svojo mamico,
Na tisto tiho domovanje,
Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Nocoj se vsul je roj močan,
Ker jutri je vseh mrtvih dan.
Kam drvi danes ta velika množica ljudstva? Glej, vsak ima v roki zelen venec, ali vsaj šopek cvetlic. Pa molčeča in resna jo danes ta množica, ni med njo one živahnosti in veselja, ko ab drugih prilikah. Dospela je na nekoliko vzvišen kraj, kjer se dviga križ pri križu, gomila pri gomili. To je tisti tihi dom, kamor prispe vsak izmed nas. Vse cvete na grobu danes, kot sijal bi ljubi maj. Na grobu cvet — a v srcu žalost.
Poglej tam moža, ki kleči na grobu ljubljene žene s kopo otročičev, ki dvigajo ročice proti nebu ter prosijo za mamičin mir. Zapustila jih je, ko je Še vsi niso poznali. In tam zopet pretaka solze žena na grobu dragega moža.
Tam kleče stariši na gomili svojega otroka, ki jim je obetal biti v pomoč na stare dni, a, ravno ga je strgala neizprosna smrt iz njih rok. Tu vzdihuje hčerka na grobu dobre matere: „Oh mamica, kako bi Vas ubogala, ko bi še živeli.
Vsepovsod, na vsakem grobu moli vsak za svoje drage ranjke. Letam ob ograji se je dvigala gomila, zapuščena in s travo obraščena. Nikdo ni prižgal svečke, nikdo položil venca na križ, A glej, tam prihaja dekle, gosposko oblečeno, gledajoč nemirno okoli. Zdaj je prišla tudi k zapuščenem grobu, pogledala napis na križu, položila venec nanj ter prižgala svečke in jih posadila na grob. Vrgla se je na kolena ob gomili in plakala pretresljivo, da so se ljudje začudeni ozirali, kdo da tako ihti na tem zarastlem grobu. Spoznali so, bila je hčerka stare vdove na koncu vasi, ki jo umrla pred poldrugim lotom.
ker pretesno jej je bilo v domači vasi. Zastonj jo je prosila dobra mati in opominjala, naj ostane doma, ter si v domači vasi služi vsakdanji kruh. — „V svetu je mnogo nevarnosti, lahko se pogubiš.“ — „Sem zadosti stara, da bom vedela kaj je prav in ne“, ji je odgovorila hčerka. In res je šla, ter obljubila mamici, da se vrne taka kot odhaja. Drugače je bila Anica, dobra deklica, samo preveč svojeglavim, in neposlušna je bila.
Toda vrnila se ni . . . Zdaj je prišla, a matere ni več našla, davno so jo že položili v hladen grob, brez Anice.
Dobra mamica, ki mirno spavaš pod zeleno rušo, da nisi učakala vrnitve svoje hčerko! Zdaj se je vrnila, a kaka se je vrnila, zdaj plaka na tvojem grobu, toda prepozno, zastonj . . .
Ah, Anica, zakaj nisi slušala svoje dobre mamice? Ko bi jo bila slušar la, no plakala bi na, njeni gomili tako brezupno. Ah, zakaj se nisi vrnila, ko si spoznala v tujini svet in njega prevare, ko še ni bilo prepozno?
Pozno zvečer so še hodili ljudje mimo zapuščene gomile — ah, saj ni bila zapuščena, Še vedpo je klečala ob njej Anica ter plakala za mamico, in za svojo — izgubljeno mladostjo. Plakala je ob grobu mamice, — Še bolj pa na grobu svojega srca. Zato pa:
Starše poslušajmo.
Ki dobro nam želijo,
Neposluš ni često,
Prepozno se solzijo.
Lj. P.
Vernih duš dan.
Premišljevanje.
Pusto in otožno postaja v naravi. Temni oblaki se zbirajo pod nebesnim obokom. Dež rosi na ohlajeno zemljo. Raz drevje pada orumenelo listje in hladen veter ga razmetava somtortje po
opustošenih njivah na travnikih. Gola in vsega lepotiSja oropana leži narava pred nami. Solnce samo, prodira^ jo6 s svojimi poševno padajočimi žarki gosto meglo, se otožno smehlja, kakor umirajoči. Vse spominja človeka na splošno minljivost. V sebi čuti prav živo zakon mesa, ki mora razpasti, kakor obdajajoče ga stvari; in neka otožnost teži ponosnega duha, ki se protivi moreči sili.
Toda glej! Sredi splošnega umiranja se prikaže nenadoma rožnata spomlad. Ljudje hite ven iz mest in vasi, obloženi z raznobojnimi cvetlicami in pestrimi venci v rokah, Tih vrt vcveti v bujnih barvali in pred ovenčanimi gomilami kleče pobožni molilci. — Vernih duš dan je!
Ta stavek vsebuje skrivnost vseh letnih časov. Mi opazujemo raz drevesa padajoče liste, a mislimo pri tem na drevo človeštva.
Tudi raz to pada list za listom in rjava gruda zagrebe, kar se je nekdaj solnčilo v zlati svetlobi. Mi ostali pa se oziramo okrog po umirajoči naravi, vprašujoč in premišljujoč . . .
In sedaj napoči dan vernih duš ter nas popelje ven na pokopališča; mučna žalost preveva naša srca, ko premišljujemo usodo človeštva in svojo lastno usodo.
Kaj je vzrok, da tako zvesto negujemo grobove, v katerih počivajo naši ljubi? Naša (loba se po pravici nazivlje m ate rij ali stična doba. Ako imajo tedaj prav oni, ki trde v svoji veliki učenosti, a majhni vesti, da je Človek le stvor materije (tvarine) in se zopet spremeni v tvarino brez duše, kakor žival, — zakaj pa vendar zahaja Človek ven na pokopališče, da se tam muči s pogledom na svojo lastno usodo? Zakaj neguje s tako nežnostjo grob svojega dragega ranjkega, kakor da bi mu naredil s tem kako veselje? Tu se postavi zdrav, priprost ljudski Čut neverni vedi v nasprotje ter jo obsodi. Naj brezverna veda Še tako trdovratno taji posmrtno življenje, en edini dan vernih duš glasno in jasno izpove zavednost vsega človeštva: Življenje je tudi onstran groba, zadnja beseda o
obstanku Človeka ne velja tvarini, Ta zavednost je splošno človeška, kolikor bolj krščanska.
Grob je že od nekdaj znak vstajenja, kakor ogenj znak uničenja. Človeško truplo je le seme, „zasejano za večnost". In ta sličnost pokopališča, na katerem zemlja zopet da nazaj, kar je sprejela, ta je, ki tvori Čudovui vso žalost blažeči kras mirodvora. Zategadelj se ljudstvo ne bo zlahka oklenilo misli, rojene od brezverskega'duha, misli namreč, da bi se mrliči sežigali. To kar verujemo mi in v sebi čutimo, to hočemo gledati tudi v podob., in to gledamo samo le na grobišču, k er se dviga znamenje odrešenja in — vstajenja; znamenje, katero posuši oči solza in ozdravi več ran, nego vsak drug tolažilni rek tega sveta. AL, v kaki ničnosti se bo pokazala vsa svobodomiselna veda in spoznala bo kako bridko je goljufala samo sebe, ko se bodo uresničile besede.
Ob Vseli Svetnikih.
Vsi Svetniki, Vsi Svetniki, dan turobe,
ko z bolesti polnem srcem ljudstvo gre na grobe . . .
Vsi Svetniki, Vsi Svetniki dan spomina, žalosti za me prepolni ste, kot sina.
Vsi Svetniki, Vsi Svetniki.
Plakam po očetu, id najljubši in najboljši bil mi je na svetu.
Temna noč se spušča na grobišče; duh otožni tukaj tvoj grob išče.
Raz zvonika zvoni, milo se glasijo:!
„Vsi Svetniki, Vsi Svetniki, danes se slavijo!"
A tu ni gomile najti tvoje, oče; slišati domačih ni zvonov mogoče . . .
Tu je zemlja tuja, ljudstvo mi je tuje, ki nocoj na grobih svojcev tu žaluje.
2 njimi jaz žalujem daleč tu, v tujini; duh mudi otožni pa se v domovini . .
starec s plaščem se ogrinja:
»Bog te živi!
Bog ti plati, dobri Martin,
vojnik rimski!«	Starogorski.
Ob gomili tvoji, mi srce žaluje, dni nekdanje krasne, srečne premišljuje.
Dragotin.
Sv. Martin.
Legenda.
Bril je sever — tam po rimski pokrajini sneg zamel že vse poti je, da celini vsa krajina eni je podobna bila; še zverina
se pred mrazom je poskrila. Samo trije
jezdeci — vojaki bojne šarce čile
jezdijo po snegu svoje in zaviti
vsi v vojaške tople plašče skoraj niti
ne zapazijo, da starče na pol goli
gleda, mraza trepetaje v snegu hodi, ter jih prosi vzdihovaje: »Prosim rimski vas vojniki
ne prezrite moje bede, mraz je hudi, glad pa tudi in nikdč se mene reve ne usmili.
Dajte mili
košček kruha, ali novca! Prosim rimski vas vojniki,
da ne vzamem revež konca!« Kevčeku grenkč ihtenje glas zapira, na vojake trepetaje se ozira.
Vendar dalje dva jahača odjezdita,
se za bednega berača ne zmenita . . .
Tretji pa pred starem vstavi konja Šarca,
meč potegne, ga nastavi (ne na starca)
nego, da svoj plašč preseče na dva dela
in prijazno revčku reče:
»Ne denarja, ne kolača nimam, brate, da ti dam, vzemi kos od tega plašča, z drugim se ogrnem sam«. Z blagim vojnikom oddirja konjič iskri,
Smešnice.
France: Oh, Kako vendar Pohtar-jevega Jaka stare klepetulje vlafeijo čez zobe in ga obirajo, da se mi revež kar smili.
Janez: Cernu neki? Kaj jo storil?
France: Ni6! Ženi se!
Zakaj? — Zato!
Tone: Veruješ, Miha, da zajec pred belim psom hitreje beži, nego li pred Črnim?
Miha radovedno: Zlakaj neki?
Tone: Ker misli, da si je pes suknjo slekel :n zato lažje beži, o črnem pa misli, da ima suknjo trdo vkup zapeto.
Vozi ali riva?
Vanek pripelje na toligah vrečo pšenice k mlinu, išfeki Prekmurec, kije ravno takrat prišel mimo, ga vpraša: Ti dečko! Povej mi, ali tukaj pri vas tolige vozite? — Da, odvrne Vanek. — Tako? Mi pa ne; mi je pa rajši rivamo, se odreže prebrisan Prekmurec.
Hvaležen bo.
Neki postopač prosi Potokarja, načelnika novoustanovljenega gasilnega društva: Prosim lepo za, mal dar, jaz bom že skrbel, da boste imeli vedno dovolj gasiti.
N o č e b i t i u d.
Sluga mestne požarne hrambe stopi v stanovanje peka Mikšiča in pravi: .Prosim, da poravnate društveno udnino za tekoče leto v zpesku 2 K.
Mikšič:	Ne plačam nič; tudi ne
maram biti več ud, saj itak nimam nošene koristi od tega. Trideset let že plaiČujem društvu udnino, (vsakokrat po 2 K, pa vendar Še niti enkrat ni gorelo pri meni.
Predaleč.
V odborovi seji neke požarne hrambe so se prepirali zaradi vežbališča. Tepkar poprime za besedo ter pravi: Z Dvoršakovim travnikom ni nič. Prvič imamo predaleč ven iz mesta, drugič pa imamo predaleč nazaj domov.
Razgled_
Italijanom v Afriki ne gre tajko gladko, kakor so si domišljevali; dne 21. oktobra jih je pri mesto Bengazi zadel občuten poraz. Razna manjša, slabo utrjena mesteca ob obali jim je lahko vzeti, ko imajo s seboj mogočno brodovje, ki bruha ogenj v mesto, toda, drugače bo, če bodo hoteli prodreti v notranjost dežele. Italijanska vlada pošilja Še vedno novih vojakov v Afriko. Na morju besnijo po afrikansk.i o-bali hudi viharji. — Na Portugalskem še niso mogli zadušiti monarhističnega gibanja, ki hoče obnoviti kraljestvo. — Tudi na Kitajskem je izbruhnila vstar ja. Vstaši hočejo bojda popraviti sta-rokopitno kitajsko državo, vpeljati gosposko in poslansko zbornico, pomnožiti in preosnovati šolstvo in armado, odpraviti zastarele predpravice, razširiti pravico ženskam, ki so na Kitajskem skoraj sužnje. — V našem drž. zboru je zopet vse zavoženo, vlada nima zanesljive večine, delo ne gre nar prej. Vsega so krivi zagrizeni nemški nacijonalci, ki drugim narodom v Avstriji ne privoščijo skoro niti zraka in sobica. Nemška nadutost meji že na znorelost. — Na Koroškem je odstopil
po svetu.
zloglasni deželni predsednik baron Hein, stekli sovražnik Slovencev, na Hrvaškem pa ban Tomašič, a njegovega odstopa vladar ni sprejel. Na hrvaške in koroške razmere bi bili lahko ponosni tudi — Turki, — Pri Slov. Bistrici je na svojem posestvu dne 21. oktobra umrl zaslužni slovenski rodoljub, politik, pisatelj in bivši poslanec dr. Josip VoŠnjak, — Nemški poslanec Malik je v državnem zboru razkrinkal vnebovpijoče razmere pri spodnještajerskih sodiščih, zlasti v Ptuju. Nam so te razmere znane, pa ne smemo o njih pisati, kajti slepemu mačku se ne sme povedati, da je slep. — V državnem zboru je zopet na vrsti italijanska visoka šola za pravnike, samo ne vedo, kam bi jo djali. V nemških mestih je Nemci ne marajo, zoper Trst so Slovenci in vlada sama se tega boji, ker bo potem v Trstu gnezdo večnih zarot. — V cesarski hiši so imeli poroko, dno 21. oktobra je bil poročen mladi nadvojvoda Karol Franc Jožef s princezi-njo Cito iz Parme. Franc Karol ima za prestolonaslednikom Fraaic Ferdinandom pravico do prestola.
Orli.
Mariborski Orel. Malokedaj se sivci- oglasi naš Orel v „Našem Domu“, ali danes pa smo začutili veliko potrebo, poslužiti se glasila vrlih kršč. slovenskih mladeničev in mladenk. Kdor količkaj pozna pomen mladinske organizacije, zlasti orlovske, v takih mestih, kakor je Maribor, kjer je vse polno satanskih lovcev na mladino, na najdražji zaklad slovenskega naroda, ta se bo pač rad odzval pašemu pozivu in bo po svoji možnosti storil vse, da pomaga mariborskemu Orlu slediti njegovim ciljem, in odpraviti kolikor mogoče vse težkoČe, ki ga ovirajo pri njegovem razvoju. S tem smo takore-!oČ povedali vse, in vsak Čitatelj je gotovo zaslutil, kaj nam je na srcu.Te vrstice naj bodo prošnja do blagih naših rodoljubov, katerih želja je gotovo,
ohraniti slovensko mladež narodu in je ne prodati tujcu; kdor pomisli, v kakšnih okoliščinah da živimo, kako ošabni tujec skuša zatreti v mladih srcih domovinski čut, ta bo kaj kmalu spoznal veliko in važno nalogo, ki jo igra naš Orel tukaj na meji. Na srcu nam jo torej prošnja, prav velika, a vendar lahko izpolnjiva. Nabavili bi si namreč nekaj telovadnega orodja, ali kje naj dobimo sredstev? Imamo sicer telovadnico, lepo, zdravo, vsestransko urejeno, a naša vendar ni, vkljub temu, da nam požre lepe denarce. Orodje bi rabili za javne nastope drugo leto. Doslej smo imeli le bradljo izposojeno za javni nastop, imeli bi pa radi vsaj svoj drog, da ne bo drugo leto preveč enolične telovadbe, ki bi sicer lahko nudila veliko več v&itka, kakor
- 328 —
same proste vaje in Vaje na bradlji. Mimogrede nam je omeniti, da niti tujega droga za javen nastop ne moremo dobiti. Poleg orodja bi imel naš 0-rel še mnogo' potreb, vsled česar se obračamo s prav prisrčno prošnjo do rodoljubov, da po možnosti prispevajo v naš namen in tabo bot Slovenci izpolnijo svojo dolžnost, bi jo imajo do obmejnih bratov. Mariborski Orel se krepbo razvija, njegove vrste se množijo vedno bolj, v upravičen strah nar šilr narodnih in versbih sovražnikov. Vsak, četudi najmanjši denarni prispevek, se hvaležno sprejme. 17 bron so spravili že bratje Orli skupaj, pa
tudi nekaj rodoljubov nam je poslalo svojo podporo, in sicer: Častiti gosp. Anton Kuhar, kaplan v Solčavi, 3 K, častiti gosp. Marko Krajnc, kaplan v Središču, 3 K, gosp. Macuh, krojaški mojster, 2 K. Najbolj pa se odlikujejo naši vrli bogoslovci, ki so nedavno izročili Orlu lepo svotico 22 K 82 vin., in sicer so darovali: Polak 3 K, Za-goršak 1 K, Lukman 1 K, Oblak 1 K, Vesenjak 3 K, Bohak 1 K, za kar se jim Še eiiKrat prav prisrčno zahvaljujemo. In naj bi našli povsod vrednih posnemovalcev! Denarni prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Mariborski Orel, Maribor.
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Danes vam linče stara kuiiarica tu navesti najpotrebnejšo kuhinjsko opravo in orodje: miza, najmanj dva stola, klopica, omara in police, deska za valjanje testa, valjar, trdolesna deščica za rezanje in sekanje, rešeto, sito, solnica, krhal-nik, več škafov, penarica, zajemalka, strgalo, kriv nož, nekaj modlov in mo-deljčkov za razno pecivo, nekaj kotličkov, tehtnica, možnar, kavji mlin, več škatljic za shranjevanje dišav in drugih manjših droberij, kanglje, nekaj iilehov za pečenje peciva, več loncev in ponev, nekaj večjih vilic in kuhinjskih nožev, lopatica za žrjavico, lopatica za preobračanje pri praženju, klešče in zaželj, peharji za kruh, več skled, kuhinjski krožniki, lesene žlice, kuhalnice, sprudeljček, pokrovčki, primerne posode za kurivo, umivalnik, svečnik, in svetilka. — Tu navedeno ue bi smolo manjkati v najpriprostejši kuhinji. — Pozdravljene vse, osobito pridne sodelovalke! — Stara kuharica.
Barvani obraz. Ni dolgo tega, ko sem se mudila v večjem mestu in sem se sešla s prijateljico, ki mi je bila prej najljubša, ko je bivala pod domačo streho.. Ni Še veliko let v mestu, pa noče več slišati slovenskega pozdrava. A zapazila sem še nekaj drugega, kar mi leži na srcu in ne morem obdržati za se, temveč naj še drugi izvedo za to skrivnost. Pa Čujte, kakšna je. Mislim gotovo, draga dekleta, da je ne
boste posnemale. Barva si namreč svoje lice. Taka mladenka ne moro imeti veljave pri poštenih ljudeh, temveč jo le v posmeh in sramoto. Koliko pa se še zlatega Časa potrati s tem neumnim barvanjem. Za barvanim licem se skriva gniloba srca, , Ljutomerska mladenka, — Viljemina.
Krpanje. Ni važnejšega in koristnejšega ročnega dela, kot krpanje. Male luknje je treba precej zašiti. A-ko se pri platnu in enobarvnem blagu krpo vdene, mora biti blago v ravno-nitju všivano. V staro platno se ne stavi novo blago, ampak že rabljeno, vendar dovolj trdno. Ako se prikažejo v blagu izrabljeni kraji, se iste z dolgo, tanko Šivanko in malo, sukano nitjo (sukanec ni primeren) prevleče ali zastopa; mora se pa nekoliko Čez obrabljeni kraj pošivati. Pošitfa se vedno narobe, da se ne vidi koncev in začetkov vrst. V nogavicah se manjšo luknje poŠiva, preveč raztrgana pela ali konec se nov vplete. Loden ali volneno blago se pošije, da se iz enakega blaga niti izvlečejo in ž njimi zašije. Pri krpanju je paziti, da se skopaj ne zvleče. Za krpanje naj je pripravljena šivalna košarica ali mizica, kjer naj ho sukanec, svila, Šivanke, naprstnik, gumbi, trakovi. OslanKi. blaga od oblek in perila naj so lično skupaj zv ezani in shranjeni na svojem prostoru, ila se ne išče, kadar se rabi. Ko jo delo končano, se Šivalna prlpra-
— 329
va skrbno spravi, odrezke in konce niti se odstrani, ker je iste težko i/ poda odstraniti; pa tudi napravijo vtisk nereda.
Dekleta in pero. Cim bolj prebiram „Naš Dom“, tem večje veselje je za-me. Kako veselo je prebirati krasni list, posebno ker so dandanes segla tudi dekleta po peresu. Kako lepo bi bilo, ako bi sedela dekleta ob nedeljah. pri knjigi ali pri peresu, namesto da si hodijo delat kratke čase po gostilnah,' ker gostilna Še ni nobene deklice poboljšala in osrečila, a pohujša-la mnogo, mnogo. Imela sem prijateljico, ki je bila zavoljo plesa in gostiln izključena iz Marijine družbe, ker ples je bil njeno največje veselje. Sedaj pa pleše in pleše, a ponedeljek je zariijo ves zaspan. Ko pridevi vkup, pravi: Ah, kako sem utrujena, tako sem plesala, da sem skoro noge izgubila. No, uboga reva se še spozna ne; ima pregreho za Čednost. , Kaj-ne mladenke, me hočemo pa drugače, pero naj bo naše veselje. Naprej do izobrazbe! Dekleta, pogum do peresa, pa proč od plesa, ker je naša poguba. Pozdravlja vas deklica iz Št. Petra v Savinjski dolini.
Mladina In slabi časniki. V tako viharnem Času, kakor je sedaj, je pač težko živeti, zlasti mladini, ki je še neizkušena ter ne pozna nevarnosti, ki ji pretijo od vseh strani. Velika nevarnost tiči v slabih časnikih, ki so dandanes zelo razširjeni. Kakor vam je znano, hrepeni silno današnja mladina po izobrazbi. Resničen je pregovor: Kdor več zna, več velja. Zato pa kaj pridno prebirajmo razne knjige in časnike, da si bistrimo um in razvedrimo srce. Toda prepogostokrat se dogodi, da mladina stegne iz radovednosti svojo roko po slabih časnikih, in raznih, za njih dušo Škodljivih spisih. Večina že tako pokvarjene mladine je izgubljena za vekomaj. Sicer nekateri oporekajo, da ne verujejo, kar čitajo, in da delajo to le iz radovednosti. Res je to; v začetku iz radovednosti, s časom pa z vedno večjo slastjo. V začetku se še nekoliko pre-maguje, da ne veruje vsega, a s čar
som ga prevzame tako, da ga ni mogoče odvrniti od propada. Ker je človeško srce nagnjeno vedno bolj k hudemu, kakor pa k dobremu, zato pa človek kaj hitro zabrede iz poti krščanskega življenja ter nastopi Široko in uglajeno pot, po kateri drvi naravnost v pogubljenje. In kdo je temu največ vzrok? Nihče drugi kakor slabi časniki in njim enaka tovarišija. Človek, ki je zastrupljen od slabih Časnikov, je pač pomilovanja vreden in pouka potreben. Zato pa, draga slovenska mladina, obračaj svoje oči proč od vsega, kar bi ti znalo škodovati na duši ali pa na telesu. Zahvali Boga, da so se osnovale že skoraj po vseh slovenskih pokrajinah mladeniške in dekliške zveze, v katerih se mladina poučuje in izobražuje v prid sebi in celemu slovenskemu narodu. Zato pa tudi skrbimo, da bodo naša ustanovljena društva vrlo napredovala. Koliko si prizadevajo naši nasprotniki, da pridobijo kar največ mladine na svoje limanice, iz katerih se jim je potom težko izmuzniti. Ali je morda slov. kat. mladina zadnja pri delu na političnem polju? Ne, in tudi ne sme biti. Mladeniči, dekleta! Na delo za slovenski narod, dokler ni prepozno! Iztrgajmo po slabih Časnikih zastrup-heno mladino iz žrela liberalizma ter jo pripeljimo v pristanišče naših katoliških društev. Ne ustrašimo se truda in težav, ki jih moramo prestati v boju zoper sovražnike naše sv. vere. S pogumom in z odločno voljo napolnimo svoje srce, ter se neustrašeno bojujmo do zadnjega zdildjeja. Draga slovenska mladina, ne daj si iztrgati iz svojega srca sv. vere, katero položimo za temeljni kamen pri vseh naših delih in podjetjih. Ostanimo zvesti slovenskemu narodu in naši mili domovini, ter sklenimo, nikdar je izdajati v roke sovražnikov, kar se tolikokrat zgodi.Kakor šobili janičarji naj-hujši uojevniki zoper svojo domovino, tako so tudi tisti ljudje, ki so zatajili sv. vero in materni jezik, večji sovražniki krščanstva kakor pa,gani. Da bodete pa z večjim veseljem delovali v svojih društvih, vas spomnimo sle-
— 330
đe&ih besed: ,,,Brez boja ni zmage, brez zmage ni krone." Ne odjenjajmo prej, dokler ne dobimo zmage in pa krone.
Zopet nekaj o plesu. Ugajal mi je v zadnji številki „Našega Doma" v dekliškem vrtcu dopis: Kaj muzika in ples koristita? Marsikatera mladenka se je pri tem, ko je to čitala, z bridkim spominom ozrla nazaj v preteklost svojega življenja Namenjene so te moje vrstice onim mladenkam, katere Še vedno tako veseli posvetna zabava in ples. Da bi se odvrnile od te poti in trdno sklenile, ne več plesati! Drar ga mladenka! Kaj boš pa imela od tega drugega, kakor nemirno vest? O koliko grehov, lastnih in tujih, se stori deležna ona mladenka, ki rada zahaja v slabo družbo na ples. Saj te pobožnost ne spravlja na ples, nedolžnost ne spremlja v raj; le zapeljivost te vleče in skrivna strast te plesati uči. Draga mi mladenka, ki rada ple-šeš, pa si v družbi Marijini! In nam kot družbenicam Marijinim je ples popolnoma prepovedan. Prepovedali so ga nam naš dobri voditelj Marijine družbe, gosp. 'J. T. Pa kakor ima vsak
človek svojo slabo naravo, ki ga vleče k slabemu, tako sem se tudi jaz že skoraj docela privadila plesati. K sreči sem dobila Še pravočasno od svojega dobrega spovednika v roke knjižico „Ples". Radovedno jo preČitam, kaj neki mi bo povedala. Pa ko jo preči-tam vso, takoj sklenem, ne plesati več. Kar sem sklenila, sem tudi dopolnila. Prišla je Še priložnost, iti zopet na ples. Ali jaz ne bom plesala več, tako sem sklenila, in to mora veljati zavedno! Draga mladenka, ali se znabiti nahajaš v enakih razmerah, kakor sem so nahajala jaz, potem ti svetujem to-le:	Ako imaš dobrega spovednika,
ki te bodo še pravočasno odvrnili od slabe poti in ako jih ubogaš, blagor ti!. In če imaš pri rokah knjižico „Ples", jo pročitaj, če je pa nimaš, potem pa sama pri sebi trdno skleni, ne plesati več! In pri tem svojem trdnem sklepu pa prosi Marijo zaupno, naj ti pomaga, da svoj sklep izvršiš..
Za febe Marija Gori mi srce!
Služiti Ti hočem Do zadnjega dne.
Mladenka iz Rajhenburške župnije.
Društveni
Mladeniški shod v Brežicah se je vršil v nedeljo dne 15. vinotoka ob precejšnji udeležbi skoro samih mladeničev iz vseh bližnjih župnij. Ob 'A12. uri je bila v romarski cerkvi sv. Boka pridiga (č. g. dr. Korošec) in sv. maša. Potem smo se zbrali v veliki dvorani Narodnega Doma k zborovanju. Najprej pozdravi mladeniče in otvori shod predsednik dekanijskega odbora, domači gospod kaplan Franc Špindler. Potem je govoril g. dr. Korošec in tudi predsedoval shodu. Nato je govoril g. dr. Benkovič. V imenu Orlov nas je pozdravil č. g. Martin Gaberc, kaplan rajhenburški. V imenu Zvezo Slovenskih Mladeničev je govoril podpredsednik Z. S. M. domačin Jos. Sotina. Govorila sta še čč. gg. Franc Špindler in Martin Gaberc, nakar jo podpredsednik Z. S.
M. zaključil shod in izrekel še enkrat željo, da bt se kmalu mogla ustanoviti v Brežicah mladeniška zveza in še kaj več, namreč „Orel." Bratski pozdrav! Na zdar! — Posavčan.
Pilštanj. Malokdaj je kaj novic iz Pilštanja, vendar se pilštanjska mladina pridno izobražuje v bralnem društvu, mladeniška in dekliška zveza izvrstno delujeta. Marijina mlad.
glasnik.
in dekl. družba lepo uspeva v zgled in spod-bujo vsem malobrižuim mladim ljudem. Marijina družba si je naročila, in že tudi ima blagoslovljeno prekrasno zastavo s podobo brezmadežne Device Marije in sv. Alojzija. V nedeljo 22. oktobra pa se je slovesno blagoslovila krasna kapi lica in prelepa podoba Marije po močnice v naši župniji, v majhni vasi Pod-pristovi. Dala je kapelico pozidati in oskrbela je kip Marijin pridna častilka Marijina, posestnica Marija Belak, za vzgled Marijini diužbi, katere ud je tudi ona. Blagoslovili in prekrasen govor so imeli preč. g. dekan kozjanski Marko Tomažič, ob asistenci preč. domačih gospodov župnika in kaplana. Hvala v prvi vrsti preč. gospodom, potem pa tudi vsem častilcem Marijinim, ki so spremljali Marijo od Zimšekovega križa do njenega sedanjega stanovanja, posebna hvala tudi dekletom Marijine družbe, ki so Marijo nosile in jo spremljale v beli obleki, z venci na glavi. Dal nam Bog, da bi se uresničile besede ureč. g. dekana, ki so sklenili svoj gjovor, s sledečimi besedami : Zdaj smo mi Manjo sjiremljali, Marija nas pa bo spremljala na naši zadnji poti iz te tužne zemlje v sveta nebesa.
— 331
Veržej. Odkar zahaja v svet »Naš Dom«, Se ni prinesel glasu iz našega trga tu ob ogrski meji. Zdi se, kakor bi sploh tu ne bilo mladine. Kako živahno se gibljejo po drugod, pri nas pa še led in sneg pokriva mladinsko polje. Pač beremo tudi mi N. D., toda glede organizacije smo še daleč zadi. Marijina družba, mladeniška ali dekliška zveza ali celo Orel, to so še pri nas neznani ptiči. Vendar pa zadnji tudi nismo. Pri nas se pripravlja nekaj, kar bo ravno za mladino in sicer za mladeniče velikanskega pomena. Naseliti se mislijo semkaj sloviti vzgojitelji in prijatelji mladine, salezijanci. Poslopje se že zida. Ce to dosežemo, se bo začelo tudi pri nas novo življenje. Mesto da se mladeniči potepajo po svetu, naj si rajši doma v nadaljevalnih šolah bistrijo um in utrjujejo srce v dobrem. Kakor slišimo, misli biti v tem zavodu gospodarska šola, ki je res živa potreba. Postavljamo pa la velevažen zavod z lastnimi žulji. Eni so darovali nekaj denarja, drugi vožnjo, tretji težake, četrti les, pesek itd. Siromašna so naša sredstva, a upamo, da jih bo Bog blagoslovil. Torej v mladinskem gibanju tudi mi lahko nekaj pokažemo, drugi prijatelji in rojaki pa naj nasvpodpirajo bodisi z molitvijo ali z denarjem. Če tudi le po vinarjih kdo kaj da, vse se hvaležno sprejme in zapiše za večen spomin. Kdor bi po pošti kaj poslal, naj pošlje na naslov: Marijanišče v Veržeju. — Kako bo kaj ta reč napredovala, bomo poročali, če nam g. urednik dovoli. (Seveda! Ur.)
Velika nedelja. Odbor dekliške zveze se je izvolil sledeči: duhovni vod.: velč. gosp. kaplan Anton Trinkaus, predsednica: Marija Voršič, namestnica : Roza Holc, tajnica : Marija Trop, namst.: Ana Kosi, blagajnica : Pepica Alt, namst.: Amalija Hergula, knjižničarka : Ivanka Šošterič, namst. Otilija Meško. Odbornice : M. Novak, M. Bezjak, Mat. Gašparič, M. Kosi, A. Škof in C. Posavec. Mladenke, neustrašeno naprej do svojega cilja !
Ptuj. Redni shod ptujske dekliške zveze za mesec oktober se je vršil zopet v najlepšem redu. Zanimiva predavanja, deklamacije in razgovori so se vrstili v prijetni menjavi. Predsednica Terezija Breznik je govorila o važnosti in lastnostih dobre gospodinje, nnš romar mladenič Ver nam je podal krasno sliko o letošnjem romanju Slovencev na Trsat, mladenka 'Otilija Kotnik je predavala o zraku in zračenju stanovanj in članica Alojzija Kovačič je de-klamovala po njej novozloženo pesem »Zvon-iek in letni časi«. Gospod zvezin voditelj pa je dodal vsaki točki nekaj sanimivih opazk in pojasnil, zahvalil govornice, končno izrekel v imenu zveze čestitko predelavni predsednici, 'ki je slavila isti dan svoj god, opozarjal navzoče na došle Mbhorjeve knjige ter navduševal za živahneje društveno delovanje. Po nasvetu članice gospodične učiteljice Eme Razlag se določi že nekaj točk za prihodnji shod s pozivom, da naj se predavateljice vsaj 1, nov. radi slučajnosti drugih predavanj oglase pri vodstvu; nadalje se sklene sklicati v kratkem
na važen pogovor vse društvene odbornice. Prezanimiva je snov, ki se razmotriva pri naših shodih, tembolj obžalujemo, da udeležba ni nikdar povoljna. Zastopnice v različmh vaseh bi si morale šteti v dolžnost, opozarjati članice na sestanke ter jih navduševati za sodelovanje. Še enkrat pribijemo, da se vrši shod vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prihodnji shod bo torej 19. novembra na Elizabetino; razun predavanj in deklamacij bo na dnevnem redu tudi zabaven šaljiv prizor. Torej mladenke, na noge! Da se mnogoštevilno zbrane vidimo 19. nov., to žele vsi dobro misleči in se-ve tudi Vaša
Marica.
Zreče. Danes priobčujemo izredno poročilo o mladinskem gibanju v naši župniji. Dne 15. oktobra se nas je zbralo precej veliko število, tudi od Konjic in celo s Prihove. Gospod profesor dr. Hohnjec je v ednournem govoru govoril o organizacijah. Organizujejo ali združujejo se n. pr. socijalni demokrati, organizujejo se drugi prekucuhi n. pr. na Portugalskem. To so organizacije protikrščanske. Tem organizacijam nasproti delujejo organizacije krščanske, n. pr. krščansko-socijalni delavci pri rudnikih, tvornicah in podrugod, politične stranke, razni stanovi. Organizuje se tudi slovenska mladina; ona se združuje za vojsko zoper sovražnike krščanske in narodne, in orožje v tem boju bodi : izobrazba. Vsestransko izobraževanje pa se mladini ponuja v Zvezi. Ta bodi za mladež neobhodno potrebna šola. — Solar Amalija je kot predsednica »Dekliške Zveze« v Konjicah v pozdravnem govoru omenjala, da je tudi ženska dolžna delovati v javnosti, naj že ona pohaja iz hiše gosposke ali kmetske. Komperšek Ana je opisovala lepoto zemlje slovenske. Kračun Gizela je ocenjevala vrednost izobrazbe. Kumer Julika iz Gabrovelj razlagala je dekliški znak: Marija in belo-modro-rdeča barva. Kotnik Micika je predlagala odbor, in temu je zanačelovala Lamut Barbika. Taje nastopila ter pojasnjevala namen in pomen društvenega poslovanja. Hajdinjak Marica je prinesla lepe besede iz Maribora. V dvogovoru je Marčič Tončika znala ali vsaj mislila, da zna ugovarjati zoper snovanje Zveze, Klančnik Francika je nasprotnici spretno spodbila vsaki ugovor; sklepoma jo je pridobila za Zvezo ter ji na prsi pripela clekliški znak. — Mladeniči so si volili predsednika Ignacija Lajhar. Ta je v svojem nagovoru ocenjeval tovarišije dobre in slabe, ter je v obziru na to pripovedoval zanimivo prigodbo, ki jo je bil doživel pri vojakih. Hribernik Fortunat je dokazoval, da sebe in domovino more osrečevati le tisti mladenič, kateri je veren in pošten kristjan. — K zborovanju so prišli tudi stariši, očetje in matere. V imenu teh je novi dve »Zvezi« pozdravil g. Mihael Lamut, načelnik Bralnega društva. — Pevski zbor pod vodstvom Albina Sadek v spremstvu harmonija začel in zaključil je ustanovni shod »Mladeniške Zveze« in pa »Dekliške Zveze« v Zrečah.	Tajnica.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dekliška zveza je priredila 22. oktobra mesečni shod po sle-
dečem vzporedu : 1. Deklamacija : Srčen deček, Tonček Kranjc. (Učenec.) 2. Govor. Velečastiti g. Jožef Sinko so povdarjali, da je dolžnost vsakega rodoljuba skrbeti za napredek naše mile slovenske domovine, zato pa moramo, a) meti ljubezen do domovine, b) ohraniti domače šege, c) zagovarjati in odvračati od nje vse, kar jej škoduje. Le tedaj bo naše delo za domovino uspešno. 3) Igra: Kukavica modra ptica ali boj za doto. Igralo je osem deklet in sicer:	Pavlina Tikvič (Sakušak), teta, Gera
Lovrec (Zagorci), Marija Kocmut (Grlinci), M. Bratec (Dragovič), tetine nečakinje, M. Tašner (Zagorci), tetina soseda, Marija Holc (Oblaki), služkinja pri teti, Alojzija Šoštarič (Juršinci), Ivana Pignar (Gradišak), ciganka. 4. Učenca Marija in Tonček Kranjc sta zapela pesem »Ubog ciganski otrok«. 5. Igra: Pri gospodi. Igralo je pet deklet in sicer: Frančiška Štebih (Sakušak), gospa Juljana Svetlin, Marija Čuš (Gabernik), Tekla njena hčerka, L Gril (Sakušak), kuharica, Marija Tikvič (Sakušak), dekla, Ana Matjašič (Sakušak), nadzornikova vdova. K sklepu so igralke zapele pesem: Vprašaš čemu da sem Slovenka. Igralke so svoje uloge dobro rešile ter v gledalcih in poslušalcih zbudile želje večkrat kaj enakega videti in slišati. Dobička je bilo 28 K, ki se bo uporabil za društveno knjižnico.	Tajnica.
Kamnica pri Mariboru. Precej dolgo sta bili naši Zvezi ustanovljeni, kakor navadno pravijo ljudje, samo na papirju. Skoro nas je sram, da nismo začeli že prej z izobraževalnim delom. Zdaj pa nočemo več pasti lenobe, ki nič dobrega ne prinese človeku. Prirejati hočemo redno mesečne poučne sestanke. Smo že začeli ž njimi in nam ugajajo prav dobro. Gre še vse sicer bolj trdo, a upamo, da bomo napredovali počasi, ker so udje naših zvez korajžni in navdušeni za izobraževalno delo, kakor povsod slovenska mladina. Dekliška zveza je imela svoj mesečni sestanek 1. okt. Prva je nastopila A. Poprask s svojim govorom:	Ču-
vajmo svojo dekliško čast. Pevke so zapele »Oj hišica očetova«. Fr. Matičič pa je deklamirala: Ave Marija. Dne 22. okt. pa je zborovala Mladeniška zveza. Matija Mole je govoril o skrbi za brate. Nato smo prebrali velepomembne besede našega milostljivega knezoškofa na slovenske mladeniče, kakor jih je povzel »Slov. Gospodar« iz »Mladosti«. Udeležba pri mladeniškem sestanku je bila jako pičla.
Makole. Veliko veselje smo makolski mladeniči doživeli v nedeljo 15. okt. Na mladeniškem shodu smo si roke podali s sosednimi mladeniči. Prišli so tovariši iz vseh sosednih župnij v lepem številu, iz Stoperc celo v procesiji s č. g. župnikom. Pridiga laporskega č. g. župnika M. Medveda nas je opominjala, naj ljubimo trojno hišo, domačo, božjo in se dostikrat spominjamo poslednje hiše — groba. Na to je bila slovesna sv. maša našega vlč. g. župnika. Ob 1. uri smo se zbrali v našem prostornem društvenem domu, na katerega smo zelo ponosni. Ob prijetnih zvokih domače
godbe smo ga kmalu napolnili. Mladeniški shod otvori predsednik našega K. s. izobraževalnega društva, obč. tajnik M. Sodin. Na njegov predlog vodi zborovanje župnik Gomilšek. Hipoma je vsa dvorana oživela, ko nas je pozdravljal in želel shodu najlepšega uspeha. Kovačič Fr. (Makole) deklamuje najprej »pozdrav mladeničem ob poučnem shodu,« Mlakar Jan. (Makole) pa »Mladeniški pozdrav«, Poljanec Fr. (Poljčane) navdušeno povdarja:	Kot kat.
in slovenski mladeniči moramo biti zvesti sinovi Marijini pa tudi navdušeni sinovi matere slov. domovine. Mastinšek Fr. (Laporje) pozdravlja, kako bi se naj združevali v Marijinih družbah, ki so v slovenjebistriški dekaniji ustanovljene žal še samo v Laporju, v Makolah in v Spodnji Polskavi, pa tudi v mladeniških zvezah. Hajšek Matej (Makole) razloži škodo, ki jo povzroča izseljevanje naših ljudi, zlasti mladeničev, na tuje v verskem, narodnem in gospodarskem oziiu. Umestno pripomni predsednik shoda: Če se 2—3 Nemci med nami naselijo, že napravijo nemško naselbino z nemško šolo, Slovenci, ki jih na tisoče biva med Nemci, pa žal ne tvorijo nobene trdne naselbine nikjer in nimajo nikjer slov. šole, temveč se skoraj vsi ponemčijo. Zato je našim mladeničem treba prave ljubezni do slovenske domovine, o kateri govori Strnad Jan. (Makole). Svojo krasno domovino smo dolžni ljubiti, jo braniti in ohraniti. Bog nam jo je dal in Bog to hoče. Vogrinc Jan. (Žetale) pravi: Moč našega naroda počiva v slovenskem kmetu. Tako je bilo in mora biti tudi v bodoče. Zato bodimo s ponosom kmečki mladeniči in ostanimo zvesti svojemu stanu! Vedlin Anton (Majšberg) razlaga, kako moramo skrbeti za brate. Opominjajmo jih, kako grdo je zunaj cerkve stati ob službi božji, pri delu nespodobno govoriti, kako škodljivo je hoditi na tuje, poslušati liberalne zapeljivce, kako nečastno, sramovati se kmečkega dela. Obrsne Fr. (Slov. Bisrica) opozarja na »Zlato knjigo slovenskih orlov«, ki bi jo naj proučil in dobro poznal vsak mladenič, ker je izvrstna šola za bodočnost. Turin Anton (Studenice) uči tovariše, kako naj bi bili vsi versko značajni. Le kdor da Bogu, kar je božjega, izpolnjuje tudi vestno dolžnosti do staršev in do svojega naroda in dela za lastno in narodovo srečo. Lovrenčič Jožef (Poljčane) omenja, da bomo Slovenci odbili le tedaj sovražne navale, če bomo v izobrazbi nadkriljevali sovražnike. To pa si mladeniči najložje pridobimo v mladeniški zvezi, katere zvest član naj bi bil sleherni izmed nas. Kaplan F. Ozva-tič (Slov Bistrica) izrazi veselje nad krasno uspelim shodom in nas svari pred neumnim strahom pred ljudmi. Nič se bati dobrega, sedaj je trepa sejati, da bo enkrat obilna žetev. Župnik Gomilšek nam priporoča gojitev prijateljstva. Koliko bomo dosegli za se in za' narod, če se bomo ogibali surovosti, pretepov, krivih potov ter se ljubili med seboj. Biti moramo navdušeni slovenski mladeniči. Taka je vzgoja orlovska organizacija. Orli naj še to zimo dvignejo svoje peroti v Makolah in vsa mladina bo na novo oživela. Končno zahvali Fideršek
— 333 -
Stefan (Makole) mladeniče za udeležbo in zlasti govornike za nepozabne nauke. Shod je bil zelo živahen in zanimiv. Govorniki so vsi izborno govorili, da smo jih z veseljem poslušali, predsednik shoda pa nam je vmes še podal nebroj lepih naukov. Vmes so zapeli, da je kar odmevala dvorana, štiri pesmice vsi skupaj: Po jezeru, Hej Slovenci. Pobič sem
star že 18 let in Solnce že doli gre. Moram reči, da je bilo res veselo. Po shodu smo se udeležili vsi večernic in še poslušali pridigarja Gomilšeka, ki nas je vnemal, kako naj bi bili vedno in povsod in na vsak način častilci Marije in nje zvesti sinovi. Ta dan je v naša mladeniška srca padlo obilo žlahtnega semena, daj Bog in Marija, da obrodi najlepše sadove!
Govorniške vaje.
Prosveta.
Govorila na sestanku »Dekliške zveze« v Slivnici pri Celju R. Cimerman.
Prosveta ! Ali si že slišala to besedo? Morebiti ti jo je katera manj vredna tovarišica na uho šepnila ter te nadlegovala z raznimi nauki, katere ti je treba vedeti, ker nisi več otrok.
Da, res nisi več otrok in moreš razumeti in razsoditi reči, katerih tvoj otroški razum ni mogel obseči. Ako sedaj povprašuješ iz svojega poštenega srca po skrivnostih življenja, ni ti treba pripovedovati kakih prigodbic, temveč sme se ti zaupati doraslost in resnoba, da si sposobna za resni in modri pouk. Toda ne daj se poučevati od nepoklicanih ljudi!
Kdo so tvoji nepoklicani učeniki? Nepoklicani so nesramni in predrzni ljudje, malovredni prijatelji in prijateljice, ki ti skrivnosti gledč 6. zapovedi na ušesa trobijo. Odženi vse te nadležneže odločno od sebe, ti so sovražniki tvoje čistosti.
Skoro še hujši sovražniki, kakor ti nevarni ljudje, so zate slabe knjige in časopisi, ki pod pretvezo, mladino izobraževati, nesramnosti pot gladijo, nenravnost pridigujejo ali jo olepšujejo ali čutnost dražijo. Zatorej ne Čitaj nobene knjige, ako je ni treznomisleči človek presodil, odobril in ti .jo priporočil.
Se ti dozdeva kaj nejasno, se čutiš vznemirjeno, če ti to ali ono pride na misel, si v dvomu, si ne moreš kake stvari pojasniti, potem se daj poučiti od ljudi, ki so k temu poklicani. Da te o nejasnih rečeh poučijo, so poklicani v prvi vrsti tvoji stariši in osebe, ki so J* najbližje, ki so starejše od tebe in izkušene, ki imajo resne namene s teboj ter ti hočejo dobro, n. pr. tvoja bivša učiteljica (ako ni liberalka !) ali tvoj dušni voditelj. Te smeš brez strahu vprašati za nauk in nasvet, samo-le tvoj namen mora biti sam čist.
Sicer so še reči, o katerih ti sedaj še ni treba ničesar vedeti, katerih vednost ti ne koristi ne za ta svet ne za večnost.
Moraš pa vun med širni svet, daleč proč °d svojega očeta in svoje matere, tedaj je v našem sedanjem času silno potrebno, da se ti 'j par besedah predočijo nevarnosti, ki mlademu dekletu pretijo tam zunaj. Poprosi tedaj kako zanesljivo osebo za potreben pouk. V nevarnosti S?.mi te vendar ne obvaruje nobena znanost, tisoče deklet je šlo že pred teboj vun med yet, ne da bi bile podučene o rečeh, katerih teti jezik odraslih in skušenih ljudi rad in brez
potrebe ne izgovarja, a ostale so vendar sredi tolikih nevarnosti čiste in neoskrunjene. Njihova prirojena sramežljivost, njihov dekliški ponos podpiran od milosti božje jih je obvaroval pred padcem.
Ako bi ti, draga mladenka, tudi sto reči navedla, na katere mora mlado dekle paziti, ako bi ti popisala vso grozno mlakužo greha in bede, v kateri gnezdi nečistost, ako bi ti mogla popisati, kako se zgodi greh in kedaj se zgodi in katere so njega strašne posledice, ne bi vendar bila še varna pred padcem, če nisi znotranje dovolj močna, pogumna, vzdržljiva in pobožna, da se moreš vabljivim skušnjavam uspešno zoperstavljati.
Kakor te znanost in omika sama ne more ščititi, istotako se ne dajo vpeljati neovrgljiva pravila, kaj naj storiš in kaj opustiš. Vendar more morda spomin na kakšen opomin v trenutku nevarnosti tvoje dušne moči vzbuditi, da postaneš pazljiva in primeš za pravo orožje; zategadelj ti hočem podati nekatera pravila za tvoje ravnanje.
Bodi čista sama na sebi. Neguj svoje telo spoštljivo. Ono je bivališče tvoje neumrljive duše. Ono naj bo vedno neoskrunjen tempelj božji.
Nikdar ne bodi lahkomišljena v rečeh glede 6. božje zapovedi. Ogibaj se vsakega nepotrebnega govorjenja o tem.
Ne beri nobene knjige, o kateri nisi docela prepričana, da je dobra in ti kaj resnično koristnega nudi.
Beži proč od ljudi, ki so nesramni in predrzni v svojem govorjenju in obnašanju. Varuj se tudi satansko hudobnih prilizu iov.
Izogibaj se pijancev in ne vdajaj se tudi sama pijači. Pijanost je že marsikatero dekle zapeljala v nečisti greh in pokopala v sramoto.
Bodi spodobna v svoji obleki. Nespodobna obleka je razobešena tabla, na kateri je napisano:	»Jaz in moja dekliška čast sve ceno
blago«.
Drage tovarišice, to naj zadostuje! Lahko bi navedla še mnogo takih uvaževanja vrednih pravil, toda če se me držimo teh, smo izpolnile nalogo, katero izvrševati nam nalaga naša dekliška zveza. Kot načelo nam bodi:
Beži pred nevarnostjo! Če pa ji ne moraš obešati, pa se vojskuj zoper njo ! Bog te podpira ! Spoznati pravočasno dobro in hudo in hudega se varovati, to je jedro prosvete, modrosti.
Bodimo požrtvovalne!
Predrage sestrice! Pozdravljam Vas danes v imenu naše dekliške zveze vse, ki ste prišle na naš častni dan, da se tu združene navdušimo za bodoče delo.
Ni dovolj, da skrbimo za svoj lastni blagor kot hčerke Marijine, treba je tudi in zelo treba, da skrbimo, da delamo tudi za blagor našega milega slovenskega naroda.
In v tem delu moramo biti požrtvovalne.
Veliko dekliških zvez že deluje na južnem Štajerskem. Naša zveza je med najmlajšimi. Tudi me smo spoznale potrebo izobrazbe, potrebo učenja v mladih dneh. Lepo število se nas je zato združilo v naši dekliški zvezi. In tu se sedaj na poučnih shodih, v medsebojnih pogovorih, potom lepega berila učimo toliko potrebne požrtvovalnosti za dom in rod.
Ako hočemo danes, jutri biti dobre gospodinje, vredne naslednice svojih mater, moramo biti požrtvovalne, delavne, skrbne. Me lahko kar največ pripomoremo k sreči naših družin, s tem pa tudi k sreči, k trdnosti in mogočnosti celega naroda.
Ko gledamo, kako si prizadeva tujec, da bi nam uropal to lepo zemljo, da bi nam vzel naš mili materni jezik, da bi nam ugasnil luč prave sv. vere, kako bi se ne zganile k delu, kako bi ne bile požrtvovalne za ohranitev naših najdražjih svetinj ?
In te požrtvovalnosti se ravno učimo v dekliški zvezi. Ena malo premore; če pa nas je
veliko skupaj, je to najbolji dokaz drugim, da je stvar dobra, za katero se vnemamo.
Kako je torej želeti, da bi vsepovsod delovale dekliške zveze ! Proč z vso zaspanostjo! Sovražnik bedi, dela. Ali bomo me počivale ? Ne nikdar! Vzbudimo se, združimo se vsepovsod k novemu delu za blagor naš lastni, pa tudi za blagor malega našega naroda.
Mnoge ste danes storile daljno pot semkaj. Bile ste požrtvovalne. In me smo vas lepo' vsprejele. Vse skupaj smo marsikaj žrtvovale. In tako bodi tudi v bodoče.
Proč torej z ono dekliško lahkomišljenostjo, ki se briga le za lepe cunje, za neumne plese, za slaba znanja in za nepoštena pota! Časi so-preresni, kot da bi še dalje mogle ljubiti iake nespametne reči, ki so nam le v pogubo.
Toliko dela je vsepovsod. Lotimo se ga resno, odločno. Zlasti bodimo požrtvovalne v naših dekliških zvezah. In s svojim sodelovanjem bomo glavna opora našim bralnim društvom. In s svojim trudom bomo veliko storile za boljo bodočnost našega naroda. Nekaj velja, kdor kaj ima, več velja kdor kaj zna. Ta pregovor si dobro zapomnimo. In sedaj je najlepši čas, najlepša prilika, da si v naših zvezah pridobimo ono znanje, ki ga potrebujemo, da bomo v bodočnosti lahko kar največ koristile svoji domovini. Sestrice drage:
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi A delo in trud nam nebo blagoslovi!
Nove knjige.
A. C. Danilo: Dimež, strah kranjske dežele. Ljudska igra s petjem v šestih slikah. — Ta najnovejši slovenski igrokaz je izšel kot 17. snopič »Zbirke ljudskih iger«, nekako ravno ob petdesetletnici smrti proslulega rokovnjača Di-meža, ki se je zadušil v goreči opekarni 21. januarja 1862. Njegovo ime je znano še dandanes po vsej Gorenjski, zlasti pa v okolici Škofje Loke, v selski dolini, kamniškem okraju in drugod, koder živi še mnogo ljudi, ki so poznali tega roparja posebne vrste. Po še živečih virih je napisal g. Danilo imenovano igro, ki nam predstavlja posebno znane dogodke iz njegovega življenja. Prva slika nam kaže Di-meža v starosti kakih 20 let na očetovem domu v Bitnjem. Bivši dijak, iz gimnazije izključen, je predmet neprestanim očitanjem strogega in pretrdega očeta. Iz ljubezni do revne Urške ukrade svoji materi nekaj dragocenosti, vsled česar ga oče zavrže kot tatu. V drugi sliki ga srečamo že kot poglavarja rokovnjaški četi v Raščinskem gozdu, ko »izravnava svet«. Sam pravi o sebi (str. 72): »Jaz nisem razbojnik in ubijalec. Ščitim kmeta in reveža, jemljem le, kjer je preveč«. Zato ustreli v svoji četi Go-felsteharja, ki je navaden razbojnik. Na različne načine se maščuje nad gosposko, ki ga preganja. Župana Sporna iz Mekinj vjame na poti v Ljubljano, kamor je namenjen baš radi Di-meža, mu pobere denar, se vsede na njegov
voz s štirimi tovariši in se pelje v Mekinje k predstojniku na Kresiji pl. Posannerju. Tega preseneti zvečer v veseli družbi s svojim obiskom in in ga odvede s seboj ^radi svoje varnosti. Biriču Stojcu uide na Šmarjetni gori v ženski obleki in mu zažge nad glavo svoje skrivališče, kjer tudi Stoje zgori. Podobna smrt doleti njega samega, ko zažge orožnik opekarno v Raščinskem gozdu, kamor je Dimež pribežal.
Dejanje je skozi in skozi živahno. Zgodovinskih podatkov je nakopičenih toliko, da jih človek komaj pregleda. Morebiti bi ne bilo odveč, če bi bil napisal gospod pisatelj, ki je itak moral vso tvarino zgodovinsko preštudirati, tudi nekaj zgodovinskih pojasnil, na primer glede takratne sodne uprave.
Nekatere stvari in izrazi, ki so sicer prav pristno rokovnjaški, a vendar za vzgojni pomen ljudskih odrov malo prikladni, se bodo bržkone ob uprizoritvah morali izpustiti (na primer na strani 47. in 58.). Drugače je pa igra skoz in skoz uspela in zasluži dobljeno nagrado S. K. S. Z. Za dobro uprizoritev igr.e je g. pisatelj izborno oskrbel. Za vsako osebo navede podatke, kakšna je bila v resnici. Prav tako pouči praktično, kako se inscenirajo razni lučni efekti.
Poleg Dimeža obsega 17. zvezek »Zbirka ljudskih iger« tudi dve lepi kratki igri za ženske vloge in sicer burko »Oh ta Polona« in
veselo igro »Prisiljen stan je zaničevan«. Zvezek, ki ga je kakor prejšnje založila Katoliška Bukvama v Ljubljani velja 80 v.
Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani.
Knjiga je sestavljena na podlagi najzanesljivejših izkušenj, kajti izšla je iz krogov, ki so vzor veščega gospodinjstva. Pisateljica, dolgoletna upraviteljica velikega zavoda z obsežnim gospodarstvom in istočasno učiteljica in voditeljica gospodinjske šole, ima za seboj preobilo teoretičnih in praktičnih izkušenj, ki jo skozi in skozi usposabljajo za sestavo te prepotrebne strokovne knjige.
Knjiga obravnava izključno vse panoge, kjer mora biti dobra gospodinja doma, kakor n. pr. živinorejo, sadjarstvo, mlekarstvo, vzgojo otrok, šivanje in urezovanje oblek, vrtnarstvo, perutninarstvo i. t. d. ter je opremljena tudi z mnogimi nazornimi slikami. Knjiga ima tudi dodatek, ki se tiče zdravilstva in postrežbe bolnikov; ta dodatek je spisal dr. Fran Dolšak, praktični zdravnik v Ljubljani.
Knjiga je vsestransko tako dovršena, da si dobre, v vsakem oziru izvedene gospodinje brez nje kar misliti ne moremo, kajti na podlagi dolgoletnih izkušenj napisana navodila bodo slovensko gospodinjo rešila iz vsake zadrege in knjiga ji bo ob kočljivih ter važnih prilikah pomagala kot izkušen, zaupen svetovalec.
Pred natisom se je knjiga predložila deželnemu odboru in pregledali so jo vešči strokovnjaki, ki so podpirali pisateljico s svojimi izkušnjami in nasveti in jo vzpodbujali k vztrajnemu delu.
Cena knjigi je zelo nizka, namreč K 2,20 za broširan in K 2-80 za vezan izvod. Po pošti velja knjiga 30 v več. Knjiga je opremljena z mnogimi lepo izvršenimi slikami, med njimi so one, ki predočujejo notranjost človeškega telesa, večbarvne. — To dragoceno knjigo naj si za mal denar nabavijo vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. Knjiga je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani.
Katoliška etika. Življenje po katoliški veri. Spisal Gregorij Pečjak. V Ljubljani 1911. Katoliška Bukvama. Str. 240, cena vezani knjigi K 2 80. — V katekizmu tmo se učili v petem poglavju o »krščanski pravičnosti«, zikaj kristjanu ni dovolj samo vedeti in verovati verske resnice, ampak mora tudi krščansko živeti, varovati se hudega in delati dobro. Kar nam katekizem podaje le kratko, obravnava naša knjiga bolj natančno in učeno, zakaj namenjena je pred vsem učencem srednjih šol in sicer se ta del jemlje v 7. gimnazijskem razredu. (Etika pride od grške besede ethos, kar pomeni nrav, etika je torej nauk o nravnem delovanju človekovem.) Obravnavajo se tukaj naslednje točke: kaj je namen človeškega življenja, kolikega pomena je naše pozemeljsko življenje in v čem
obstoji popolna sreča, po kateri hrepeni človeško srce. Potem je govor o prostosti ali slobodi naše volje in o dejanjih, ki izvirajo iz proste volje, nadalje o nravnosti človeških dejanj. Dalje se v tej vedi razlaga, kaj je zakon ali postava, ki človeka veže, in sicer naravni, božji in človeški zakon. Potem je govor o vesti pa o pregrehah z ozirom na Boga, samega sebe in bližnjega. Pripomočki za pravo krščansko življenje so zlasti sv. zakramenti, zatorej je tudi o njih govor, pa le na kratko, kolikor zasegajo v nravno življenje. V dodatku so lepa berila, povzeta iz sv. pisma in drugih znamenitih knjig.
Knjiga nam je bila poslana v oceno, toda naš list se ne more spuščati v učeno ocenjevanje učnih knjig, zatorej bodi to dovolj, želeti je pa, da bi knjigo marljivo prebirali ne samo tisti, ki se bodo iz nje morali učiti, ampak tudi drugi, zakaj ravno med tistimi, ki se imajo za učene, napredne in inteligentne, vlada včasi glede verskih naukov grozna tema nevednosti. Beri in živi tako, kakor ta knjiga uči!
Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Priredil Valentin Rozman, c. in kr. vojaški kurat. Maribor, 1911. Cirilova tiskarna. Str. 119, cena mehko vez. 80 v, po pošti 90 v.
“V obliki nagovorov podaje knjižica naslednje berilo: Vojaški poklic, Prisega, Pomen zastave, Ljubezen do domovine, Svetost kraljeve krone, Pokorščina, Izpolnjevanje dolžnosti, Tovarištvo, Bratovsko opominjanje, Vera, Molitev, Pijančevanje, Pohotnost, Samomor. Iz vsebine je razvidno, kako važna je ta knjiga za mladeniče, ki so že vojaki ali še bodo. Vojaški stan je častitljiv, mlademu človeku bi naj pomagal, da se nauči reda in si razširi izobrazbo, a je žalibog marsikateremu v pogubo. Kdor si bo vzel k srcu nauke te knjižice, njemu bo vojaški stan prijeten in Koristen. Knjiga je pisana prav poljudno. V roke bi jo naj dobil vsak slovenski mladenič.
Na str. 16. je popraviti — gotovo tiskovna pomota, da je bitka pri Termopilah bila 1. 480, po Kristusu, brati je seveda pred Kristusom. Na str. 25—35 je navdušen članek o ljubezni do domovine. Želo umestno bi bilo tukaj opozoriti tudi na to, naj se mladeniči-vojaki ne sramujejo svojega materinskega jezika, zakaj žalostna izkušnja uči, da se mnogi mladenič ravno pri vojakih navzame tujega duha, začne zaničevati svoj jezik in svoj dom. Seveda g. pisatelj po svoji službi tega ni smel povedati, zakaj pri nas se avstrijska misel istoveti z nemštvom in šteje se za greh ljubiti in spoštovati svoj materni jezik in svoj dom. — Zloglasni mariborski luteranski list je nedavno lagal, da slovenska duhovščina prepoveduje fantom, učiti se pri vojakih nemščine. Ne, luteranski poštenjak, tega ne prepoveduje noben slovenski duhovnik, a človek se lahko nauči tujih jezikov, ne da bi za to sovražil in zaničeval svoj materni jezik. To je, kar mi hočemo, brezznačajno renegatsvo pa mora obsojati vo
336
jaška oblast sama, ker se ne vjema z vojaško vroče srce za ljudstvo in narod, katerega si-častjo. Mi si želimo najboljših bojevnikov za dom novi so. in cesarja, ki pa ppd vojaško suknjo nosijo tudi
Drobtinice.
Gledišče—izobraževalno sredstvo. Živimo v dobi, ki je rodila potrebo izobrazbe in vsled tega tudi hrepenenje po njej ; zlasti po izobrazbi priprostega ljudstva. Mnogovrstna in različna so pa pota in sredstva, po katerih dospe ljudstvo do samozavesti, omike in samostojnosti, da se tako otrese tujega vpliva.
A' naslednjih vrstah pa hočemo govoriti o nekem posebnem sredstvu, ki tndi veliko koristi ljudski izobrazbi, pred vsem izobrazbi mladine. In to sredstvo je — gledišče ! Morda bi si kdo mislil, da so glediščne predstave samo le za zabavo. Da pa temu ni tako, bomo so kmalu prepričali.
Z radostnim srcem opažamo, kako vrlo in pogosto se vrše ljudske igre in v našem času jih mladeniške družbe prirejajo skoro v vsaki župniji. Zdi se mi, kakor da bi razna društva tekmovala med seboj. In prav je tako ! Kajti na tak način se med seboj vspodbujajo k izobrazbi.
Poglejmo si torej sedaj, v kakem zmislu jo gledišče izobraževalno sredstvo! Gledišne igre bistrijo umetniški okus in razum. Blagodejno vplivajo ne samo na igralce, temveč tudi na gledalce. Gotovo ste že mnogokrat opazili, kako prijetno čustvo je mogočno prešinilo spretnega igralca, ko mu jo občinstvo s ploskanjem izkazalo svojo pohvalo. In tako se budi v igralcu nek ponos, neko skrivnostno hrepenenje po časti, da bi ga gledalci občudovali ter bili — zavzeti zanj.
Ta ponos in hrepenenje po časti in hvali je samonasebi hvalevredno. Vendar pa se lahko preobrne na slabo, prevrže so v napuh in nečimurnost. Vsakdo ve, ki je kedaj vodil gledišne predstave, da imajo do iger veselje le taki mladeniči in take mladenke, ki so odkritega in živahnega značaja, ki so nadarjeni, brihtni ter se jim gladko suče jezik.
In ravno takim mladeničem in mladenkam prete nevarnosti, da bi zlorabljali svoje zmožnosti v svojo škodo.
Kako pa jih obvarovati pred temi nevarnostmi ? Pridobivati jih za katoliško izobraževalno društvo ter vzgojati v njih trdno versko prepričanje. Buditi v njih zavest, da se morajo na odru gojiti
samo dobra, krščanska načela. In iz tega izvira dvojna korist: igralcev in poslušalcev.
Zraven tega pa ima oder še drug blag namen. Nastopajoči mladi igralci izgubijo polagoma strah pred množicami, ki so ga morda imeli do sedaj ; navadijo se lepo gladko, prijetno in premišljeno govoriti tor so dostojno obnašati. In glej, vse to pa vpliva blagodejno tudi na gledalce !
Oder je 'tedaj zelo koristno izobraževalno sredstvo, a ne samo za igralce, temveč tudi za vse tiste, ki se vdeležujejo predstav.
Smelo rečemo, da na marsikaterega lahko-miseljnega človeka večkrat bolj vpliva kaka resnica, ki jo je slišal na odru, kakor če bi jo slišal s prižnice. Ravno tako so kak dober na odru izgovorjen izrek ali kaka čednost, ki se v igri povišuje, globoko vtisne v poslušalčovo srce ter ostane neizbrisna. Ako pa se obratno graja greh ali hudobija, tudi poslušalec čuti stud in mržnjo nad njo. In to so notranja čustva, kakršnih morda naj-zmožnejši govornik ne bi mogel vzbuditi v srcih poslušalcev.
Da jo pa gledišče res vzgojovalno, morajo se na odru uprizarjati le tako predstavo, ki so istinita slika dejanskega življenja. Uprizarjati se morajo neprisiljeno in popolnoma naravno.
Naloga voditeljev mladinskih društev pa je, da pogostokrat dajo mladini priložnost, da na odru ojačujejo svoj značaj tor krepijo pravega katoliškega duha.	A. Leben.
Alkohol In nikotin! Predragi mladeniči, pred gotovim časom sem spisal za „Naš 'Dom'* dva članka, ki sta bila tudi natisnjena, in sicer enega o nikotinu, enega o alkoholu. Dolgo časa sem pričakoval, da se oglasi kak mladenič in potrdi moje misli — a zastonj. O nikotinu šo do sedaj ni nihče odgovoril. Pač pa so se začela dekleta baviti z „alkoholom." Kaj pa iantje? Ali roe nobeden nima poguma prijeti za pero in poščogetati malo po alkoholizmu ter so potogniti za treznostno in abstinenčno gibanje? Kaj kmalu pričakuje odgovora o teh dveh sovražnikih našo mladine brat Radoslav Posavski.