f-yii'SUCQ
NO. 182
Domovi m

AM€RICAN IN SPIRIT JFORflGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, M0RN^N3^N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1976
LETO LXXVIU. Vol. LXXVTI1
pumim voščila po ameriški domovini
V '‘Ameriški Domovini” od preteklega petka Je objavil njen izdajatelj gospod dames V. Debevec. da je vsled vedno bolj naraščajoče draginje tildi “Ameriška Domovina” zašla v gospodarsko stisko, iz katere se bo mogla rešiti prvenstveno samo s oovišanjem naročnine.
Da bi se “Ameriška Domovina” vsaj trenutno izvlekla iz nastale gmotne stiske, je podporni odbor, ki se je pred kratkim formiral v Clevelandu v pomoč AD, na svoji zadnjenedeljski seji sklenil, da se obme do vseh naročnikov “Ameriške Domovine”, dalje do vseh slovenskih društev, organizacij in ustanov, katera objavljalo v “Amerški Dome vini ’ svoje seje, občne zbore, sestanke, poročila, prireditve itd., da AD nujno priskočijo na pomoč s posebnim prazničnim voščilom, oglasom, darom ali kakorkoli že drugače.
“AD podporni odbor” vse te prosi, da z naročilom prazničnega voščila, oglasa ali česarkoli drugega prav nič ne odlašajo, da bodo ta voščila, ti oglasi itd. lahko objavljeni še v božičnih številkah “Ameriške Domovine”, katere bodo izhajale od ponedeljka, 13. decembra, dalje. Svoje voščilo, oglas itd. opravite lahko telefonično (431-0628) ali psmeno (6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103); še najbolje pa bo, če se osebno oglasite v upravi “Ameriške Domovine”, ki je odprta vsak dan razen nedelje od pol devetih zjutraj pa do pol petih popoldne, odnosno v sobotah od pol devetih do o-poidne, v sredah pa od pol devetih do dveh. “AD podporni odbor” priporoča voščilo, oglas itd. vsaj za $5 odnosno za $10, če vam je to količkaj mogoče. Kdor tega res ne zmore, pa seveda za manjšo vsoto.
Društva, organzacije in ustanove prosimo, naj naroče voščila, oglase ali karkoli drugo za večjo \ šoto, kakor to zmorejo, odnosno kakor pač občutijo stisko AD ter kakor se zavedajo pomena AD za slovenstvo med nami.
Rojaki in rojakinje, prijateljice in prijatelji “Ameriške Domovine”, doslej smo ameriški Slovenci zlasti po “Ameriški Domovini” reševali iz gmotnih stisk druge slovenske zadeve, doma in po svetu, sedaj pa je tu čas, ko moramo nujno iz gospodarske stiske rešiti “Ameriško Domovino”, naš najstareiši slovenski dnevnik. Zadeva je hudo resna, zato je tudi na mestu nujna naša gmotna pomoč m podpora.
Rev. Jože Božnar, predsednik Ing. Jože Likozar, tajnik —------—o-------—
P. E. TRUDEAU, predsednik kanadske vlade, je izjavil, da se ne bo upiral s silo ločitvi Quebeca od ostale Kanade, če sc bo večina Kvibečanov za ločitev odločila. Prepričan je, da se to ne bo zgodilo.
-----o-----
KiSajska zamenjala zunanjega n?ims!ra
Pred M sel! napad na Pearl Harter pognal
IDS ¥ ¥o|» i Japonci
ne-
Danes je 35 let, odkai' je nadni japonski napad na Pearl Harbor, glavno pomorsko in letalsko oporišče ZDA na Pacifiku, pognal ZDA v drugo svetovno vojno,
ZDA so zgradile tekom kratkih treh let najmogočnejše oborožene sile, kar jih je svet dotlej kdaj videl, in strle skupaj-z zavezniki moč nacistične Nemčije po uspešnem vdoru v Hitlerjevo “trdnjavo” Evropo in zlomile vojaške sile Japonske ter to prisilile k predaji z od-metom atomskih bomb na Hiro-šimo in Nagasaki.
Nasilje je bilo zlomljeno. Zahodna Evropa osvobojena, toda ko je tej bila vrnjena svoboda, je večji del Srednje in Vzhodne Evrope samo zamenjal nacistično nasilje s komunističnim. ZDA so izšle iz druge svetovne ! vojne kot najmogočnejša sila i sveta, pa na nesrečo svoje moči niso znale in hotele uporabiti za vzpostavo pravičnega miru z obnovo svobode v vsej Srednji
PORAZ JAPONSKE VLADE
PRI VOLITVAH POMENI OVC POLITIČNO DOBO
j Iz Clevelanda
♦
in okolice
Pri parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo je vladna liberalno-demokratska stranka prvič v 21 letih izgubila absolutno večino. Ta poraz pomeni, da so volivci siti sedaj vladajoče skupine, ki je pokazala svoio podkupljivost v zvezi z nakupi Lockheed letal. Okrepile so se stranke sredine, med tem ko so komunisti doživeli močan poraz.
Zastopnik LR Kitajske pri .
Združenih narodih Hu-!m V2hodnl EvroI>'-
ang Hua je zamenjal zu-'	'>“
nanjega ministra Chiao st!&a3s §S SpStfSZHIS!!©! 0
flSSiriHrfU"!,oveHm Podaji težkaj »mžja
s “tolpo štirih”
PEKING, LR Kit. — Uradno je bilo objavljeno, da je stalni odbor N a r o d n e gs ljudskega kongresa, ljudskega zastopstva Ljudske republike Kitajske, odstavil dosedanjega zunanjega ministra Chiao Kuan-hua, Id.da je bil povezan s “tolpo štirih’’
DAMASK, Sir. — Yasir Ara-
TOKIO, Jap. — Japonska v političnem pogledu hodi vsa leta po drugi svetovni vojni, odkar je dobila novo ustavo, zmerno, srednjo pot. Ves čas je državo vodila in upravljala vlada li-beralno-demokratske stranke z nekaj bolj konservativnimi nazori in pogledi na Japonsko in na mednarodni položaj. V mednarodni politiki je iskala ves čas čim boljše odnose z ZDA, pri tem pa znala uspešno varovati in pospeševati japonske koristi. Dolga vlada je omogočila med vodniki stranke razne dog-vore in sporazume, ki so prinašali posameznim politikom velike koristi, večkrat na škodo države in narodne skupnosti. Podkupovanje in sprejemanje podkupnin se je precej rezširilo, kot
je pokazala preiskava v zvezi z j WASHINGTON, D.C. Državni tajnik H. Kissinger je od-
munisti, katerih zastopstvo se je v novem parlamentu zmanjšalo na 17 poslancev, med tem ko so jih imeli v prejšnjem 39.
Volitev se je udeležilo 57 milijonov volivcev in volivk, 73.5% vseh volivnih upravičencev.
Zanimivo je, da je bil bivši predsednik vlade Tanaka, ki je obtožen sprejemanja podkupnine Lockheed družbe, ponovno izvoljen z veliko večino, ko je vladna stranka doživela poraz.
Volitve so pokazale, da hoče Japonska spremembo, toda ne toliko politične smeri kot ljudi, ki naj bi bili poštenejši, kot je bila sedanja skupina.
------o-----
Zadnje vesti
nakupi letal Lockheed družbe. Sam predsednik Tanaka je bil zapleten v to, obtožen je moral
fat, vodnik Palestinske osvobo-1 odstopiti z vodstva dežele, dihie organizacije, se je spora- Zadeva Lockheed je imela na zumel s predsednikom Sirije'japonsko javnost siičen vpliv kot
Giscsrd predloži! mfami na vrha o gospodarstvu
Vodniki držav Evropske gospodarske s k u pnosti se želijo čimpreje sestati z novim predsednikom ZDA J. Carterjem.
Kevamost uporov v Vzhodni Evropi?
Ko so se znašle komunistične države Evrope v gospodarskih teža vah, se ozirajo za pomoč proti Zahodu.
DUNAJ, Avstr. — Poljska se skuša izvleči iz gospodarskih te-
PARIZ Fr _______ Predsednik žav> ki so povzročile nemir in
Francoske republike Valery napetost doma. Poskus porabiti Discard d’Estaing je predložil, pri pomirjevanju Katoliško cer-naj bi se v prvi polovici prihod- kev so poljski škofje zavrnili s njega leta sestali vodniki go-'skupnim pastirskim pismom, v spodarsko razvitih držav svo- katerem so izjavili, da je Cerkev bodnega sveta na razgovore o napadana od komunističnega re-gospodarskih in denarnih vpra- žima in hudo omejevana v svo-Šanjih.	|jem delovanju.
Predsednik italijanske vlade I Nemir in nezadovoljstvo sta
Giulo Andreotti je predlog takoj sprejel in podprl. Pričakujejo, da bodo skoraj storili isto tudi vodniki ostalih držav, ki naj bi se take konference na Vrhu udeležili.
Evropska gospodarska skup-n°st je priznala na svojem zadnjem ministrskem posvetu, da ne more nikamor brez določene Podpore in sodelovanja z ZDA. Zato se želijo njeni vodniki čim Preje sestati posamič ali skupno ?- novim predsednikom ZDA.
Vremenski prerok
Fretežno oblačno s snežitvijo, ajvišja temperatura danes oko-1 32 p (0 c), jutri delno sončno
hladnejše.
se pojavila tudi v Vzhodni Nemčiji, kjer so se tisoči prijavili za izselitev v Zahodno Nemčijo, sklicujoč se pri tem na helsinške listine.
V gospodarskih težavah je tudi Češkoslovaška, ki je prav zato izvedla pretekli mesec par večjih sprememb v vladi. Madžarska, kjer gospodarske razmere tudi niso rožnate, četudi so boljše kot na Poljskem in Češkoslovaškem, mirno in tiho razširja svoje stike z Zahodom.
Washington podpira stremljenje po povečanju vezi z Zahodom, ki se je pojavilo v Vzhodni Evroji, pa je pri tem previden, da ne bi vzbudil prevelikih upov, ki bi utegnili voditi do u-porov in povzročiti krizo v odnosu med Zahodom in Vzhodom.
žja Palestincev v Libanonu. Ti bodo tanke, topove in drugo težko orožje izročili v varstvo si-rijjskih čet, ki skrbe za rnir v
skrajnežev, kot trdijo nekateri pibanonu.
stenski napisi, in imenoval na Sirija je obljubila, da bo varo-ujegovo mesto poslanika pri vaja paie3j;ince m njihova tabo-Združenih narodih od leta 1971 rj33a pred napadi krščanskih Hiranga Huo.	| milic, pa podpirala Palestinsko
Novi zunanji minister je za-! osvobodilno organizacijo tudi stopal LR Kitajsko pri razgovo- , pri njenih političnih načrtih, rih z ZDA o končanju vojne na j Vprašanje izročitve težkega Koreji leta 1953 in ponovno tu- 'orožja je močna ovira za ustali-di kasneje. Ugibljejo, da utegne tev razmer in utrditev premirja imenovanje Huanga Hue pove-| v Libanonu. Nobena stran ne čati zveze z Zahodom, četudi je 'mara izročiti težkega orožja precej očitno, da je do spre-'prva, četudi vse izjavljajo, da membe v vodstvu zunanjega'80 voljne to orožje predati v ministrstva prišlo največ zaradi varstvo arabskih varnostnih sil. notranjepolitičnih razlogov.
Stalni odbor Narodnega ljudskega kongresa je imenoval vdovo Ču En-laja Teng Ying-chao za podpredsednico ljudskega kongresa, kar bi naj pomenilo nadaljno okrepitev položaja zmernih. Zanimivo je, da Nerodni ljudski kongres ni imenoval novega predsednika vlade, kot so pričakovali, ampak je u-radno pustil na tem mestu Hua Kuo-fenga, četudi je ta načelnik Komunistične partije in njenega stalnega vojaškega odbora ter so tako v združeni vsi trije vrhovni položaji v LR Kitajski, državni, partijski in vojaški.
-------o------
iazgs^sri o vzafe^nesn nravnovešeim mlžaip ebsrožesšili §i! v zastoj
letel v Evropo na zasedanje NATO, kjer bo zaveznike zagotovil, da bodo ZDA tudi v bodoče trdna članica NATO.,^'h£eri in Tri vrjUke.
Seja—
Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo glavno sejo prihodnjo nedeljo, 12. decembra ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po seji božičnica. Vse članice prijazno vabljene!
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča ob 13. obletnici njegove smrti. Mesečna seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 Zahodne Slovenske Zveze ima jutri, v sredo ob 7.30 zvečer svojo redno mesečno sejo. Na seji bodo izvoljeni uradniki za prihodnje leto. Pred sejo od 6. dalje bo tajnica pobirala ases-ment ter razdelila dividendne čeke.
Zadušnica—
V petek, 10. decembra bo v cerkvi sv. Lovrenca ob 8. zjutraj sv. maša za pok. Josepha J. Miklaučiča ob 5. obletnici njegove smrti.
Žalostno sporočilo—
Mrs. Mary Saurich, 940 E. 78 St. je dobila sporočilo, da ji je 10. novembra 1976 umrla v Novem mestu na Dolenjskem svakinja Rozi Pauček, rojena Za-vrič, stara 80 let. Zapustila je poleg omenjene tu v Sloveniji
Asadorn o predaji težkega oro-jna našo Watergate. Vlada in
vladna stranka sta močno trpeli na ugledu, četudi je predsednik:
Pogreb—
Pogreb pok. Alice Kausek bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore
Cyrus Vance, ki ga je J. Carter imenoval za svojega bo-bočega državnega tajnika, je ostal doma, ko se pripravlja
vlade Takeo Miki, ki je nasledil WAsSScTOffo'c -'vrhov- %d Z	w’ iB,m* ^
ndstonivševa Tenakn. vstreial na fj' . 5	!>*> « 9. pogrebna sv. mase, nato
no sodisce je s / :2 razveljavilo | na pokopaiišče Sv. Pavla.
sodbo nižjega sodišča, ki je, R ) steele Jia odredilo obsežno prevažanje;	pod jainščino—
šolarjev v Austinu, Teks. Vr-j V£eraj je bil Richard L. hovno sodišče je opozorilo na Stealej ki -e obtožen umora svo-svojo odločitev 7. junija letos,'je žene .januar;ia 1959, po zašli da je samo ona diskriminacija kršitev ustave, do katere pride po namerni politiki vlade in njenih ustanov.
odstopivšega Tanako, vstrajal na temeljiti preiskavi zadeve Lockheed na hudo nejevoljo dela po-litikov, ki so bili vanjo zaple- j teni.
Liberalno-demokratska stran- j ka je imela v japonskem parlamentu trdno absolutno večino v povojnih letih. V zadnjem parlamentu se je večina skrčila na
265 od skupno 491 poslancev. ^EW YORK, N.Y. — Zvezni Med tem ko je pri volitvah leta 1972 stranka dobila še 46:9% vseh oddanih glasov in s tem absolutno večino, je dobila tokrat le 41.8'% vseh glasov in 249 od skupno 511 poslancev. Ostala je še vedno najmočnejša stran-j ka, toda izgubila je absolutno večno in mera iskati podporo! pri neodvisnih poslancih in nji-j
hovih skupinah, v kolikor so ji DUNAJ, Avstr.— Tu se vršijo blizu, že nad tri leta razgovori med- Stvarno se ji je od 21 konser-j članicami Varšavske zveze in vativnih neodvisnih poslancev, članicami NATO o omejitvi oho- 14 ge pridružilo in ima tako ab-! roženih sil v Srednji Evropi, solatno večino, kar ji bo omogo-| Seje se vrše enkrat tedensko, čilo ostati na oblasti. Verjetno; kadar razgovori niso “na počit- bo vlado podpirala tudi skupina,1 nicah”.	ki se je povezala pred volitvami
Zahod vstraja na stališču, da v Novi liberalni klub. Ta je imel j
šanju, kjer je izjavil, da ni kriv, puščen na svobodo, ko je položil $75,000 jamščine, kot je sodišče določilo. Martin A. Kilbane, ki bi naj po naročilu najel za $1,000 R. N. Robbinsa za umor Mrs. Steele, je ostal v zaporu, ker ni mogel položiti $100,000 jamščine, ki jo je določil sodnik. Nekateri vodniki črncev so med tem včeraj protestirali proti obljubi znižanja kazni Richardu N. Robbin-su, ki je bil obsojen zaradi umora črnskega ljudskega pevca Theodorja Browneja 27. julija 1968 v letošnjem avgustu na dosmrtno ječo.
sodnik John Bartels je včeraj v Brooklyn« odklonil prošnjo odvetnikov skupine petih Hrvatov, ki so zaprti zaradi ugrabitve potniškega letala v preteklem septembra, za znižanje njihove jamčine od milijona za vsakega na pol milijona za vsakega. Odredil je dalje, da naj se vrši sodna razprava proti njim v Buffalu, nad katerim so letalo urgrabili. Obtoženi ugrabitve letala in umora policaja v New Yorku so 28 let stari Zvonko Basic in njegova eno leto mlajša žena
Julienne, 31 let stari Fetar WASHINGTON, D.C. — Ku-Matanic, 29 let stari Mark Via- banski agentje širijo vesti, da
Fidel Castro podpira sporazum v Rodeziji?
Sporazuma s Filipini o oporiščih m bilo t
MANILA, Filip. — Zunanji minister Carlos Romulo je zanikal, da bi bil dosegel s Kissinger jem dogovor o ameriških vojaških oporiščih na Filipinih na temelju 1 bilijona dolarjev pomoči ZDA Filipinski republiki.
njegovi roki 1 nai °^e strani zmanjšata svoje pred volitvami 5 poslancev, ki ^ oborožene sile vzajemno in v so zapUstili vladno stranko za-’ ravnovesju, med tem ko vstraja radi korupcije, pa je pri volit-Vzhod na stališču, da naj bo vak porastel za 12 novih, tako zmanjšanje enako po številu na da ima sedaj 17 članov, obeh straneh. Vzhod bi tako po-, Močno se je pri volitvah okre-stal dejansko še močnejši, ker budistična Komeito skupi-ima že sedaj okoli 15% več mo- na) ki se zavzema za “čisto” in
štva pod orožjem kot Zahod.
Izrael uteerne dobiti lovska jet letala F-16
pošteno vlado, pa je tudi nacionalistično usmerjena. Število poslancev je povečala od 30 na 155. Tudi demokratični socialisti j so napredovali; v starem parla-WASHINGTON, D.C. — Iz- mentu so imeli 19 poslancev, v rael je izrazil vladi ZDA željo novem jih imajo 29. Socialistična Komaj je bilo objavljeno, da po nabavi novih lovskih jet le- stranka, ki je v zadnjih mesecih je sporazum bil dosežen, že je tal F-16, ki so jih izbrale tudi skušala v javnosti ustvariti vtis predsednik republike Ferdi- države NATO za svoje novo večje zmernosti, kot jo je kaza-nand Marcos izjavil, da spora- glavno lovsko letalo za bodoča la v preteklih letih, je povečala zuma ne prizna. Baje ni bil za- leta.	j število svojih poslancev od 112
dovoljen z obsegom pomoči, ki' Izrael bi rad za enkrat kakih na 123 in je druga najmočnejša bi jo naj Filipini dobili v okvi- 250 teh letal, katerih prva naj stranka v parlamentu, ru sporazuma.	[bi dobil leta 1980.	| Največji poraz so doživeli ko-
j Fidel Castro podpira Kissinger-za sporazum v Rodeziji in za pomiritev južne Afrike.
Trdijo, da bi Castro rad u-maknil domov svojih 10,000 vo-
sic in 25 let stari Frane Pešut.
Busic in Fesut sta preje ži-,. vela nekaj časa v Clevelandu, j-ex. f_aCr vsi pa so živeli pred ugrabit-j vijo letala v New Yorku ali njegovi okolici.
PLAINS, Ga. — Billy Carter,	.. .	.	,
brat Jimmyja, je pri včerajš- Jakov v Angoli ko je zaradi ku-
njih volitvah za župana v. banskega \ ojs ov anja \ a Plains izgubil proti svojemu ’ Afriki doma toliko pritožb U-tekmecu, sedanjemu županu, mik kubanskih vojako\ iz - ri brivcu A. L. Blantonu z 90:71 ke bi odprl tudi vrata pčmi-
glasovom. Udeležba pri volit- ritvi z ZDA.__________
vah je bila sorazmerno majh-
na, saj je volivnih upravičencev v občini kakih 300. To je bil drugi Billyjev poraz, pred dvemi leti je proti istemu kandidati za isti položaj izgubil s 6 glasovi.
države Massachusetts, za vodnika demokratske večine pa kong. Jima Wrighta iz Teksasa, ki velja za zmernega politika, nekje v sredini med konservativci in liberalci.
WASHINGTON, D.C. — Demo- BEJRUT, Lib. — V Tripoliju je krati so izvolili za novega prišlo do spopada med prosi-vodnika Predstavniškega do- rijskimi in protisirijskimi parna, kjer imajo veliko večino,	lestinskimi gverilci. Vsaj 27
kong. Thomasa P. O’Neilla iz	oseb je bilo pri tem mrtvih.
miEm$w lidMOviiM
6117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
*1U>Uati»d daily «xcept Wed., Sat., Sun., and holidays. 1st w««k of JuIt
NAROČNINA.:
•	Zkinižan« države;
123.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 %& 3 m«*««
*	Kanada m dežele izven Združenih držav;
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mos*«« Petkova izdaja $7.00 na leto
Kardeljeva izjava je torej dejanje proti lastnemu delu — ali pa pomeni, kot meni Razumovsky, “še eno predsmrtno poslanico starega in bolnega državnika, ki v tridesetih letih ni znal ustvariti s potrpežljivo vzgojo po partiji politične publicistike v državi?” “Klic po pravi kritiki,” naj bo klic za bodočnost?
Za sedaj je resnično samo to, da je prav ta “pogum državljanske hrabrosti, kjerkoli se je pojavil, bil s silo zatrt s totalno brezobzirnostjo in do kraja, in je prav Kardelj soustvarjal to jugoslovansko ‘bizantinsko tiskovno diktaturo’.”
Ali ni to kritika-obsodba — lastnega dela? Tragično spoznanje ob koncu... česa?
S. S.
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 month*; 7.00 for S rnontt«* Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 182 Tuesday, Dec. 7, 1976
Kardelj pogreša pogumnih časnikarj v
Znani dopiinik Frankfurter Zeitung iz Beograda Andreas Razumovsky je napisal daljši članek v svoj list pod naslovom Bizantinska podvrženost namesto državljanske pogumnosti, v katerem komentira intervju Edvarda Kardelja v NINU. V tem je namreč “stari in zelo bolni Kardelj, drugi človek v Jugoslaviji za Titom”, potožil, da pogreša pogumnih časnikarjev v sedanjem času. Takole je rekel: “Mi imamo sicer dovolj žurnalistov, toda še vse doslej nimamo svojske, pravšne politične publicistike. Jaz vem, da ta ni lahka. Zanjo je potrebno imeti mnogo poguma in znanja. Ne morem namreč trditi, da imamo v tem pogledu v Jugoslaviji idealno družbo.” Nemški dopisnik pripominja k temu, da Kardelj, “preden se loči iz političnega življenja in okoliščin, katere ni nihče drugi kot on sam s Titom ustvarjal, pošilja še to poslanico.” Torej — nekakšna politična oporoka.


$2c>r*-V' isrw-
BESEDA IZ NARODA

IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Smrt je posegla spet v slovenske vrste. Tokrat med stare slovenske pionirje. Dne 17. nov. je umrla v Bolnišnici sv. Ane 86 let stara slovenska pionirka ga.
CHICAGO, 111. — Kaj vam o kateri je Ivan Cankar zapi-naj povem za uvod? Včasih se sal, “da je beseda praznika” . .. mi zdi, da naj bi bil tromba, Ali bo kaj zaleglo to pisanje, ne ki ibi zatrobil v slovenski svet,, vem. Ljudje imajo pač za resni-ne samo v naši slovenski sose- co večkrat gluha ušesa! Govori' ski, ampak daleč naokrog, kjer mo slovensko!, berejo našo Ameriško Domovino slovenski ljudje, bodisi starega ali novega pokoljenj a. Prav zares! Toliko stvari je, ki se mi zde važne, pa jih naši slovenski rojaki prezrejo.
Bilo je na dan volitev, 2, no- j Katarina Kregul. Družina je da-vembra. Prav po maši me je na- Ije časa živela v slovenski nagovorila spoštovana slovenska selbini na 23. cesti in Hoyne gospa iz novega pokoljenj a: Ave. Sedaj živi na 4337 So. “Greste votat?” Odkrito povem, Christiana Ave. Pokojno Kate-da sem osupnil. V slovenskih rino sem spoznal, ko sem delal I slovarjih vse od Pletrešnika da- v Bolnišnici sv. Antona Pad. |lje ni te besede. “Votati” je slo- Delala je v kuhinji. Kadar sem .,	v	„ j t j ivenska spačenka od angleške imel v kuhinji kak opravek, mi
Dopisnik se Sprašuje, kaj je hotel Kardelj S tem besede “voting”, tj. glasovati, je nalila skodelico kave in rek-poveuatl. Ali pogreša vsaj tiste majhne tiskovne SVO- ,Kako je dotična gospa prišla do la: “Mirko, hitro spij, da te se-bode pred petimi leti, ko je bilo videu, aa je nastopila te besede, ne vem, vem pa, da Stra Brigita ne bo videla. Ne vi-doba liberalizma, ki je bila Sicer omejena, stiogo nad- je mecj novimi slovenskimi pri- di rada, da kaj komu damo. zorovana doba majhnih svoboščin, v katerih SO vendai ,sejjenci mnogo angleških spa- V bolnišnici je delala 20 let Ko nekateri pogumni žurnalisti z več ah manj^tajmm do-jčenJk) ki jih naši ljudje nevede je dopoiniia 65 let) je šla v Po-
volienji srednjih oblastnikov upali kaj pripomniti tudi najvišjim vrhovom. Kardelj je namreč pristavil: ‘Najvažnejše je, da je pisec prepričan o tem, kar piše, in da ve, zakaj piše.’ ”
in tu je našel Razumovsky priložnost, da napiše ta svoj dolg članek (več kot pol strani) o tem, kakšen paradoks je, govoriti prav v tem času najhujšega pritiska na domače in tuje časnikarje o iskrenem pisanju časnikarjev, ki morajo pisati vse po zapovedi od zgoraj, ko jim groze celo “s, kriminalnimi kaznimi” za tako iskreno, iz prepričanja pisano besedo. Pri tem podčrtava, da je za “sedanje razmere bolj kot kdo drugi na prvem mestu odgovoren prav Kardelj sam. Danes vlada v Jugoslaviji — bizantinska podvrženost nad državljanskim pogumom.”
Nato Razumovsky navaja vse po vrsti, kako vlada umetno pripravlja razna trenja, da jih potem, ko se močneje pojavljajo, lahko brutalno zatre. Kako na široko pišejo o “zahodnem imperialističnem pritisku na domač tisk” m na tuje dopisnike, da se nato organizira enak postopek proti imperializmu, neofašizmu, bolgarski provokaciji itd. v tisku vse države. Da morajo vsi žurnalisti, zlasti direktorji, biti člani KP in ti so odgovorni za pisanje po direktivah stranke. Tako se zamolčuje proti notranjim bralcem resnica, polnijo pa prostori za kampanjo proti “svetovni kapitalistični revolucionarni zaroti”, naperjeni proti Jugoslaviji.
v se to zato, da se ustvarijo pogoji za posebno svetovno obveščevalno angencijo Pool, ki so jo ustanovili “neuvrščeni” v Colombu pod vodstvom Tita. Ta bi dajala v svet novice izključno prirejene po namenih svojih vlad. Časnikarji se bodo morali docela podvreči volji in uikiatu partijske linije. Da bodo poročila za “tretji svet” vedoma potvorjena, si lahko mislimo. Direktor Tanjuga Ivačič je izjavil: “Poročila, ki jih bo širil Pool hodu cenzurirana od države. Zato ni treba skrbeti z? informacijsko svobodo, ki ne bo ogrožena.” “S Poolom kot s svetovno agencijo bo Jugoslavija v imenu nerazvitih in neuvrščenih nastopala proti Zahodu za jugoslovanske interese, kot obramba po tudi kot grožnja in orožje.” Torej proti umišljeni “svetovni zaroti reakcio-naruLi krogov, kapitalistov itd. proti Jugoslaviji...” V Jugoslaviji danes ni niti enega časnikarja, ki bi se upal v čem spreminjati te in.tako ukazane napade ne zahodni cisk.
In tudi na znotraj: poročati smejo samo to, kar jim je dovoljeno. Tako npr. če zaprejo kakšnega vseučiliške-ga profesorja ali kakšnega drugega opozicionalca, se o toin niti ne zve. Če pa kak inozemski list o tem kaj črhne, ves jugoslovanski tisk kot eden navali nanj; tako tudi, če omenja, da si kdo upa kaj reči proti čez vse mere razglašenemu osebnemu kultu, ki vlada tam, ter ga zato takoj obdolže “razžalitve veličanstva” ... ali “protiurzavne delavnosti”.
Kot dokaz, kaj eni smejo pisati in drugi ne. navaja Titovo gonjo proti informbiroju iz 1. 1852, ko je rohnel proti moskovskemu nasilju. Ko p.a je “pogumni časnikar” Mihajlov ponovil vse to, je moral v zapor, kajti delal je na svojo roko in brez dovoljenja. Če bi kdo danes razglasil, da. je samo v 1, 1975 bilo “napravljenih neškodljivih” 105 informbirojevcev, bi se slabo c-drezai kot novinar, ki je “žalil prijateljsko državo”.
uporabljajo. Če bi mi to vpra- koj. Pokojno sem pozneje več-šanje “greste votat” zastavila krat srečal, ko je z busom pri-oseba, ki živi že dolgo let med peljala svojega slepega sina anglosaksonskim svetom, ali je cerkev k Sv. Štefanu k spovedi, bila morda celo rojena tukaj, Doma je bila iz čemeče vasi, bi ji ne zameril, saj v slovenske župnija Sv. Križ pri Kostanje-šole nikdar ni hodila. Da se ta- vici, Dolenjska. V Ameriko je ke spačenke najdejo med “ta prišla L 1913. Njeno dekliško novimi”, pa me je sram.	ime je bilo Kučič. Tu je spozna-
Če grem po cesti, večkrat sli- la Matha Kregula, s katerim se sim besede, ki niso ne sloven- je poročila 17. aprila 1917 pri ske in ne angleške in to med Sv. Štefanu. Leta 1958 sta ob-“ta novimi”. Kličem neko go- bajala zlato poroko. V zakonu spo, mož odgovori: “Ona je šla se je rodilo 5 otrok: dve hčeri in šapat.” Ali: “Ona je šla v štor.” trije fantje.. Eden od njenih si-Zopet drugi je pripovedoval pri nov je pred leti umrl. Pokojna cerkvi, da so se “mufali”. En- je bila izredno verna žena in krat sem že napisal v tej koloni, zavedna Slovenka. Bila je čla-kako je neka gospa, katera je niča Društva Marije Pomagaj komaj povohala Ameriko, že KSKJ, Oltarnega društva pri prvi teden govorila: “Sem toka- Sv. Štefanu, Slov. ženske zveze la, sem vokala, sem šapala” itd. ter Tretjega reda. Ko je ležala Moj Bog, sem si mislil, kake u- v Žefranovem pogrebnem zavo-boge reve so taki ljudje, ki mi- du na mrtvaškem odru, je bila slijo, da so s to angleščino po- oblečena v tretjeredni habit s stali neizrečeno imenitni. In če pasom. Tretjerednica do zad-v taki spačeni angleščini govo- njega diha! Vstajenjsko mašo je rij o doma z otroci, so ti dvakrat opravil p. dr. Vendelin v slo-uhogi. Prvič, slovenščine se ne venskem jeziku. Gotovo je bila bodo nikdar naučili, in drugič: to izrečna želja pokojnice, pa z znanjem take angleščine bodo tudi družine. Med mašo je pela imeli v šoli le težave. Ravno te gdč. Pepca Mokorel. Pesem “Vidni sem govoril s hčerko pokoj- gred se povrne” je globoko gane Katarine Kregul. Pohvalil nila vse navzoče. Naj verna, zalem jo, da govori lepo sloven- vedna slovenska mati počiva v sko. Ali veste, kaj mi je rekla: miru božjem. Družini naše so-“Pri nas doma so starši z nami žalje! govorili samo slovensko. Tudi	*
slovenske časopise smo se na- Na praznik Kristusa Kralja učili brati.” In to je bila stara 21. nov., je imel župnik p. To-slovenska pionirka.	maž slovesno slovensko mašo z
Bil sem v Clevelandu. Dolgo lepo pridigo o Kristusu Kralju. !et je že od tega. Pa sem slišal Lepo je prepeval cerkveni pev-tole:	“Imam v apštesu še eno ski zbor pod taktirko p. Vende-
stranko . . . “Apštes” (angl. up- lina. .Vsem se je dopadla “Kri-stairs). Več dni mi je ta “ap- stus mora kraljevati” in ob kon-štes” rojil po glavi, prav tako cu. “Povsod Boga”. To nedeljo kot zadnje tedne ta presneti sta obhajala 40-letnico poroke ali greste votat”.	Mr. John Pirman in njegova
“Slovenci, novonaseljenci, zena Kristina, roj Reich. Vsa glave kvišku! V slovenske šole družina in ožje sorodstvo se je ste hodili v domovini. Znate udeležilo sv. maše. Ga. Pirman pravilno slovensko govoriti, je hčerka g. Franka Reich, o ka-brati in tudi pisati. Le čemu pa- terem ste brali v zadnji številčite našo lepo slovenščino? Srb ki Ameriške Domovine! še 50-govori srbsko, Hrvat hrvatsko, letni jubilej!
Nemec po svoje. Toda nikdar j	•
ne pačijo svojega jezika s tuj- j Podružnica št. 2 Sžž bo 19. kami, z besedami, ki so neka dec. obhajala 50-letnico obstan-nemogoča godlja nemščine in ka s sv. mašo in banketom, angleščine, katere nihče ne ra- j	*
zume. Slovenska inteligenca, tu J Govor gl. tajnika škofovskih je tvoje mesto, da pokažeš, ka- konferenc, škofa James-a S. ko spoštuješ slovensko besedo, Rauscha, ki je po materi Slove-
nec, na kar je zelo ponosen, je bil ob priliki Baragovega dneva v Marquettu, objavljen v nov. številki Zarje. Res krasen govor!
m
Sodnik A. Porter v Chicagu je obsodil tri mladostnike radi umora dveh drugih mladostnikov na 250 - 500 let zapora (?). Ti kriminalci bodo lahko šli na svobodo po 11 letih in treh mesecih. Kdo naj razume ameriško pravosodje?
*
Naša pošta je zanič. Dne 22. novembra smo dobili Ameriško Domovino od 18. in 19. nov. Torkova številka od 16. nov. še leži na glavni pošti. Tam so ljudje, ki radi zaslužijo, delali pa ne bi radi. Če kaj napišem za Ameriško Domovino, bi moralo biti v rokah naročnikov do gotovega datuma, pa je vedno dvom, če bo pošta dotično številko pravočasno dostavila. Iz domovine vem tole: Bil sem naročen na dnevnik “Slovenec”. Ponedeljkovo številko sem redno dobil v sredo kljub temu, da nismo imeli zračne pošte — in to v hribovskem naselju blizu avstrijske meje. Tukaj pa ...
Pozdravlja vse
“Toti Staj ere"
—-----o------
Jpoitfiiii Andreja Kobale le mim itafissitijej©
TRST, It. — Pred kratkim je slovenska radio postaja Trst A imela daljši pogovor s pisateljem Andrejem Kobalom, ameriškim Slovencem, piscem spominov “Svetovni popotnik pripoveduje”, ki jih je v dveh delih izdala Goriška Mohorjeva družba (GMD) lani in predlanskim.
Pri pogovoru so sodelovali prof. Martin Jevnikar, znani književni zgodovinar in kritik v Trstu, ter pisatelja Alojz Rebula in Vinko Beličič. Vsi trije so Andreju Kobalu izrazili 'priznanje za izredno delo in kulturni podvig, ki ga je doprinesel slovenstvu s knjigo svojih spominov.
Andrej Kobal, ki sedaj živi na Bavarskem blizu mesta Muenehen, je povedal, da ima še veliko gradiva, da pa še ne ve, ce bo še kaj objavil. — Zdi se, da ve Kobal še veliko stvari iz svetovnega in slovenskega zakulisja in se mu zdi primerneje, če jih ne razodene.
Pisatelj Alojz Rebula je omenil med drugim, da ga je najbolj prevzel opis y spominih v drugem delu, tam, kjer je udomačeni slon pripeljal čredo divjih slonov v ogrado in s tem v ujetništvo. Tedaj so se, videč, da so ujeti, vsi sloni vrgli na zapeljivca in izdajalca in ga pomendrali: Ta neverjeten čut za prostost in pravičnost pri teh orjakih. ,
Človek, - ki to delo prebira, pa se mora zaustaviti tudi ob čudovitem doživetju božične noči korejskih gorah med korejsko vojno. Pravzaprav tik ob njej. Andrej Kobal v svojstvu ameriškega častnika ter 1 njegov narednik sta bila na poti, pa ju je dohitela noč. In to sredi območja, kjer so še vedno prežali ostanki komunističnh čet ter razbojniki. Sredi mrzle noči najdeta kočo revnega korejskega kmeta, ki je bil kristjan. Kljub tej revščini se je kmet odpravil do svojega znanca kako uro doleč po petelina, da sta ga z ženo pripravila gostu z=i večerjo. — Opis je naravnost pretresljiv.
Slovenska javnost doma in Vi svetu je hvaležna Andreju Kobalu, da je obogatil naše kulturno pričevanje s tako pomembnim spominskim delom, ki na domači knjižni polici naših ljudi vsekakor ne bi smelo manjkati.
T. R.
Novembrska prosvetna ura pri eerkvi sv. Cirila v New Torku
NEW YORK, konec novembra 1976. — Ob 60-letnici naše cerkve je urednik Ameriške Domovine napisal uvodnik, v katerem je lepo označil slovenski New York, da ima namreč v tej skupnosti vsak svoje mesto in da bi vsakega pogrešali. Dr. Emil Hodnik, ki je govoril na študijskem dnevu Lige v soboto
srčna nastopa, Prste in Letne čase, je ob pomoči staršev naštudirala Cirila Saksidova. Duhovito prizorišče je zamislil in izvedel John Kamin, njegova žena Barbi je krojila obleke, pri klavirju je spremljala ga. Marija Burgar.
Drugi in tretji del sta bila posvečena Ameriki in njeni dve-
lan, bralca sta bila Tone Jenko in podpisani. Battle Hymn of
pred našo prosvetno uro, je pri stoletnici. Vezal je Zdravko Ka-nedelj ski maši povedal, da smo lahko vzor slovenski Ameriki.
Ker pregovor o lastni hvali pre- The Republic je ustvarila pravo dobro poznamo, se nam take be-;ozadje za besede Thomasa Jef-sede priležejo. Obema gospodo- Ifersona, Johna Adamsa in Pat-ma hvala za poklon!	|ricka Henryja. V posebnem de-
! Večkrat vprašam, kdaj smo Tu sporeda smo se spominjali' podpisali nekakšen sporazum, !doprinosa slovenskih pionirjev da sedimo za isto mizo, kadar je in usode našega rodu od prvih treba pokazati našo slovensko naselitev do danes. Vmes sta zavest, in pustimo vse nevšeč-‘ prebrali Lucy in Emica Jelse-nosti doma. Majhna skupina, var molitev Richarda Arm-kot je naša, visi vedno na tanki stronga (Oče, peščica hrabrih vrvici. Tukaj nimamo pol duca- mož je v nevarnem času zastala slovenskih dvoran in domov vila svoje imetje, življenje in na izbiro. Le eno imamo, in to čast ter proglasila novo držaje Sv. Ciril. Če ta pade, vse pa- vo), Peter Jenko in ga. Marijane. Odgovor je enostaven: vsa- na Burgar sta prebrala napis iz kemu pustimo svoj prav, ne bo- spomenika Svobode (I lift my dimo z nosom tako blizu ognji- lamp beside the Golden door.. . šča našega bližnjega, da bi si ga dvignila sem svetilko ob Zlatih opekli. Ko smo bili v Trstu prva vratih), Janez in Marija Bur-leta po vojni, tako se spominjam, so napeli ob pločnikih vrvi, da nas burja ni pometla pod kolesa. V tem newyorškem
prepihu je naša cerkvica sidro. Hvala Bogu, da jo imamo!
Ponavadi si delimo dolžnosti, kdo bo namreč napisal poročilo za Ameriško Domovino. Topot sem se javil jaz. Zakaj? V soboto pred našo uro smo imeli v New Yorku študijski dan Lige. in sicer v zgodovinskem Princeton Ciuhu. Zdaj je že tretje leto po vrsti, da imamo v nedeljo po Ligini soboti v cerkvi sv. Cirila mašo za mrtve člane naše organizacije, potem gremo pa na prosvetno uro. Tako je bilo tudi letos. Ponavadi pozdravi Ligine goste dr. Zdravko Kalan, v nedeljo pa jih je pozdravila naša mladina. In zato pišem to poročilo. Da se oddolžim. Liga je ponosna, da ji je dala naša mladina priznanje: v lepem jeziku, v velemestu brez slovenskih šol, z eno dvorano v samcati slovenski cerkvi. Pozdravili pa so takole:
Jaz sem Bernard Puc, učenec 8. razreda. — V New Yorku nimamo slovenske šole, ker smo raztreseni po treh državah. Slovensko se naučimo doma, od staršev. Pri nas doma govorimo samo slovensko. Kljub temu smo Vedno med najboljšimi u~ čenči v razredu. Prosvetne ure nam dajejo korajžo in pa veselje do slovenskega jezika. Želimo, da bi bilo tudi pri vas tako! Pozdravljeni!
Jaz sem Bernardka Katain, u-čenka 2. razreda. Pozdravljam vas v imenu slovenske mladine iz New Yorka! Prosim vas, da izročite naše pozdrave slovenski mladini v vašem kraju. Prosimo jih, naj ostanejo zvesti materinemu jeziku in očetovi veri. Pozdravljeni!
Jaz sem Peter Jenko. Rodil sem. se v Argentini in prišel v Ameriko pred 15 leti. V Argentini in Ameriki smo doma vedno govorili slovensko. Obiskoval sem slovensko šolo, dokler smo jo imeli. Ko sem bil pred leti prvič v domovini, so se ljudje čudili: rojen v Argentini, živi v Ameriki, pa govori slovensko, kot bi bil v Ljubljani doma. Rad nastopam na naših u-rah in igrah. Moji starši so me vzgajali po načelih, ki jih je pstavil že veliki Slomšek:1
Sveta vera bodi vam luč,
materni jezik bodi vam ključ
do prave krščanske omike.
T '
gar pa sta zaključila z molitvijo iz vsemirja, ki jo je sestavil a-stroriavt Frank Borman (In pokaži nam, kaj lahko vsak izmed tako jnas stori, da bomo imeli mir na
svetu). Miha Puc je igral na klavir in ga. Marinka Zupančič je pela solospev ob spremljavi ge. Marij ance Kalanove. Če bi ob vsakem naštel hvalo, ki jo zasluži, bi domala napolnil stran Ameriške Domovine.
Živimo v času hitrih sprememb. V zadnjih dvajsetih letih so se obsežni okraji našega mesta, (med njimi je tudi okolica naše cerkve, od stare Ligine hiše) tako spremenili, da bi jih težko spoznal, kdor bi se P° tem razdobju vrnil domov. Stari prijatelji so odšli, družine so se ' preselile, starih trgovin ni več, italijanskega prodajalca zelenjave, s katerim sva kramljala o carski Italiji, nemškega lekarnarja, ki je poznal skrivnostno moč zelišč, vsega tega ni več, starih obrazov ne srečah stare hiše so podrli, iz zgodovinske cerkve so napravili moderno molilnico z bobni in masovno liturgijo. Prav nič ni čudnega, da je sestavljanje rodovnikov v modi. To pa ni le nekako razvedrilo, to je iskanje korenin, izročil, dediščin, posebnil1 značilnosti rodu. Pravzaprav iskanje- sidra v valujočem časT Naš prijatelj prof. John Nielsen je šel v stari kraj in iskal sledi za svojim rodom. V zanimivem skioptičnem predavanj11 je pokazal fotografije krstni!1 knjig od leta 1629, od 18. februarja, ko je odkril prvega Plevnika — to je materin rod — v krstni knjigi pri Sv. Petru v' Ljubljani. Iz rojstnega kraj3 svojega očeta, i z Zgornjeg3 Kašlja, je zbral vse podatke leta 1850 do 1950 in to za 35 hi-š' Predavatelj je ob koncu pok3' zal 75 let staro fotografijo sV°' j ega deda in babice, župana 111 županjo iz Device Marije v P0" lju. John Nielsen je govoril sl0 vensko in angleško. Za duhoV^ prikaz smo mu iz srca hvaležu1' Simon Kregar
— Okoli Tajske se (preživlja s tvorni
To želim tudi mladini v vašem
—o--------	I kraj u. Pozdravi j eni:
85% prebivalstva J Med pozdravi so nastopili o-s poljedel- j troci in pokazali, da tudi ures-
; ničijo, kar obljubljajo. Dva pri-i	-
Mučenja političnih nasprotnikov v Irani*
DUNAJ, Avstr. — International poroča, iranskih zaporih od
ti'
Amnestf da je 25,000 {
100,000 političnih jetnikov, ^ jih tajna polipija cesto muči te kom zasliševanj.
Poročilo Amnesty Intern# onal, ki ima svoj sedež v B0*1 donu na Angleškem, objavlj^ tu, pravi, da so med politični^ zaporniki teologi, umetniki, niverzitetni profesorji, rrU-15^ manski in kurdski kritiki re/' ma.
ri
mm
Iz slovenskega Toronta
V Adventu smo
V Cerkvi so z nedeljo, 21. no-vebra zaključili cerkveno leto. Liturgično je bil to veličasten zaključek, ker je bil v to nedelja postavljen praznik Kristusa Kralja, katerega kraljevanje je neuničljivo.
Pri Mariji Pomagaj je bil ta dan gost prvi župnik in ustanovitelj te župnije č. g. dr. Jakob Kolarič C.M., ki se je te dni mudil med Slovenci na severnoameriškem kontinentu. Kadar je v Torontu,' je gost pri župniku g. J. Kopaču v župniji Brezmadežne. Ker pa ima mnogo prijateljev med Slovenci v Torontu, je bil tudi gost mnogih slovenskih domov in družin.
•
Dom Lipa je imel tudi svoj Večer in sicer v soboto, 20. no-Vambra. Kakor je znano, Dom Lipa zbira sredstva za nakup starostnega doma, kar je lep in k r š č a n sko-človekoljuben namen. Da so Slovenci temu namenu naklonjeni, se vidi iz tega, ker so skoraj zastonj pripravili velik banket v veliki dvorani župnije Brezmodežne na Lrown’s Line. Udeležba je bila odlična in Dom Lipa se je finančno lepo opomogel. Hvalež-
mir j evanj em skriva zaskrbi j e-
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
nost. Danes, ko je svet poln	-[n njegovo bodočnost,
majhnih in večjih žarišč nemi- je predsednik pokrajinske vla-ra, je gotovo zaskrbljenost na de y A1,berti Peter Lougheed 0_
pozoril kanadsko javnost in od-
Ko je pozornost obrnjena na jlja Rodezija, tudi v Južni Afri
govorne vodnike dežele, da se zahodne pokrajine čutijo zapo-stavljane in da se utegne v njih razviti slično gibanje za ločitev kot v Kvibeku, če se ne bo o-srednji del Kanade bolj enakomerno zanimal tudi za nje, namesto da posveča vso pozornost sam sebi in Kvibeku.
Peter Loughheed je smatral
mestu. Kdo namreč ve, kaj vse se je nabralo v Kvibeški stranki in do česa lahko njeni skrajneži pripeljejo Kvibek, ko so enkrat na vladi? Težko je gasiti, ko enkrat gori, to nam jasno priča severna Irska.
Por.
Posnemanja vredno samoocenjevanje
za potrebno, da je poudaril, da V Vermontu je bil kandidat se ^aj takega ne bo zgodilo, doza kongres Robert Santway. ^ter ne pride na vlado v Alber-Zadnje poletje so ga vprašali, ti in Britski Kolumbiji kak vod-koliko on ceni svoje premože-j nj]^ bo v tem pogledu manj nje. Zadnje leto je namreč za jzmeren; kot je 0n. dohodninski davek navedel sa-	•
mo $9,800 dohodka. On pa se je Cene obleke bodo nekaj po-ocenil za $899,600.	, rastle, odkar je pretekli teden
Med svoje dobroimetje, je na- zvezna vlada omejila uvoz te iz vedel: osebno zdravje $100,000; tujine, dobrostoječa družina $50,000;	*
dejstvo, da ga Washington v | Predsednik pokrajinske vlade kampanji ni podprl $20,000; o- Ontaria William Davis je obso-sebno uživanje klasične muzike dil časopisje in politike, ki vidi-$40,000.	j0 v volivni zmagi Parti Quebe-
^	cois začetek konca Kanade. Iz-
ZANIMIVE UGOTOVITVE, javil je, da njegova vlada pre-— Ljudje res ljubijo bližnjega soja položaj “z zaupanjem in kakor samega sebe; do njega se strpnostjo”.
frost vseh zaslužijo tisti, ki se obnašajo kot do sebe. Bližnjega tako požrtvovalno trudijo za starostni dom in ki v ta namen toliko žrtvujejo.
Za Advent, ki se je začel z zadnjo novembrsko nedeljo, pa že kliče drugi dom, Dom duhovnih vaj v Port Credit-u. Na vrsti so možje in fantje iz obeh slovenskih župnij in tudi iz drugih krajev, ki spadajo mogoče pod hamiltonsko slovensko župnijo ali pa so vpisani v angleške župnije, pa jim je pot v Port Credit mogoča. Duhovne vaje bodo 11. in 12. decembra iSlG. Težko bi bilo dobiti bolj Primeren čas za duhovno obno-vo, kot je čas, ko človeštvo pričakuje Božiča.
*
M Advent se je pomaknila še efra prireditev, ki je iz narodne-§a stališča važna. Takozvani ‘Koroški večer” bo v soboto, 1L decembra, v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo, ^ečer sta g. in ga. Osredkar, ki ga prirejata, namenila za pomoč študentovskim domovom, ki jih vzdržuje Družba sv. Mohorja v Celovcu.
*
Prvo nedeljo v Adventu je mpnijska Hranilnica in Posojil-mca Slovenija zakjučila svojo poslovno dobo. V knjigah se ta doba že zakj učila 30. sep-t^mbra. V nedeljo, 28. novem-^ra je zbor članstva poslušal in Menjeval delo preteklega leta, glasoval o razdelitvi dobička in j lZvalil nekaj novih odbornikov.
*
,'Prugače so tudi med Sloven-v Torontu ugibanja, kaj bo anadi prinesla zmaga Kvibe-sha stranke (P.Q.), ki ima v Sv°jem programu ločitev fran-0°skega dela Kanade. Ta naj Postane samostojna država. Vo-, ltelji stranke sicer pravijo, da j °ho za izvedbo tega šli čez dve e 1 na referendum, kjer bodo vPrašaii ljudstvo, ali hoče samostojnost ali želi ostati v sklo-Pa sedanje Kanade. Razna po-Praševanja med ljudmi vedo P°vedati, da je v provinci Kvi-ek komaj 11% ljudi za odce-vltev in da so Kviibeško stranko ,° ‘h samo zato, da bi se izne-1 “korumpirane” vlade Libe-ralcev.
v odgovorni politiki, zlasti .. o glavnem mestu Ottawi, skuša-'je Pomirjevati javnost, vendar videti, da se za njihovim po-
sovražijo, kadar sebe sovražijo; Narodno gospodarstvo Kanado njega so tolerantni, kadar so de je v tretjem četrtletju rastlo tolerantni do sebe; odpuščajo na letni ravni 8%, če ne upo-bližnjemu, kadar odpustijo se- .števamo inflacije, ki se je v bi. Korenina zla v današnjem istem času držala na letni ravni
4.4%. Letni narodni dohodek je dosegel raven 187 bilijonov dolarjev.
am-
svetu ni sebična ljubezen, pak sovraštvo samega sebe. Tako trdi Eric Hoffer.
Iz Slovenske pisarne
Nekaj izvodov velike knjige ZBORNIKA 1973-1975 je še na razpolago. Kdor se želi založiti z branjem tja do Božiča, naj to knjigo kmalu naroči ali osebno kupi. Kdor ne ve, kaj bi prijatelju ali sorodniku podelil za Božič, naj stori isto. ZBORNIK je krasno darilo. Stane $12. Poštnino naj vsakdo zaračuna posebej, kdor naroča knjige po pošti.
618 Manning Ave.
Toronto, Ont. M6G 2V9
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine Prihranile nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu Sober nadaljni razvoj.
Hvala!
Avtomobilske z a v arovalnice ,so napravile trikrat več doibič-j ka, kot je dovoljeno v okviru sedanjih zakonov, in sedaj izdelujejo načrt za vrnitev preko-*	mernega dobička zavarovan-
Toiontski nadškof Philip Po- cem. cock je izjavil, da je pornogra- )
fija “neposredna	prevara te-	V konservativni	stranki	Veli-
meljnih vrednosti	spola” in je	he Britanije je prišlo do	trenj
pozval katoličane,	naj bojkoti-	v	zvezi z vladnim	predlogom za
rajo časopisje, gledališča in kra- povečano samoupravo Škotske je, kjer jo podpirajo.	in Walesa. Stranka je načelno
Nadškof je objavil svoj poziv predlog sprejela, ne strinja se v posebnem pismu kot oglas v Pa s tem> kar je delavska stran-dnevnikih Toronta. V njem po- ha predložila, živa “državljane	vsepovsod”,
naj “podpirajo, kar je zdravo in dobro v naši družbi in se zavzemajo vselej za spoštovanje človečnosti in spolnosti”.
Britanski ribiči so po 400 le-
Razprava o predlogu se bo začela v parlamentu 13. decembra. Stališče, ki ga je zavzelo vodstvo konservativne stranke, je označila študijska skupina za 'zgrešeno in nevarno, ker utegne odbiti konservativce v Škotski in stranko na splošno osla-
Tudi v primeru, ko bi šlo za odprtje novih blagovnih tokov preko Slovenije (in s tem Jugoslavije), najbolj med Madžarsko in Italijo. Vsled tega se je npr. veliki plinovod iz Sovjetske zveze že izognil Sloveniji in poteka v Italijo preko Avstrije. Načrtovalci novih poti in vodov namreč gledajo na zemljevid in načrtujejo potek novih zvez blizu tam, kjer že tečejo glavne prometne žile. Tako se bo verjetno zgodilo, da tudi morebitni naftovod iz Sovjetije v Italijo ne bo potekal preko Slovenije, ampak po omenjeni smeri preko Avstrije.
Takšne razmere ustvarjajo med slovenskim občinstvom doma in v svetu očitno nezadovoljstvo, idejne hipoteke, ki jih tudi daljša obdobja ne bodo mogla odpraviti. Zato bi bil čas, da se odgovorni resno soočijo z njimi s tem, da v jugoslovanski skupnosti posameznim narodom ne bi bil oviran njihov razvoj in razmah njihovega gospdar-stva.
S. G.
tih pretekli teden prenehali lo- biti. Veliko bo zaviselo od stali-
viti v islandskih vodah, ko je Velika Britanija priznala 200 milj široki pas morja okoli otoka Islandije za islandske obalne vode.
*
Ontarijsko ministrstvo za zaščito potrošnika je doseglo, da so prodajalci avtomobilov sprejeli novo jamstvo za uspešno zavarovanje avtov pred rjo.
Ontario Hydro je pretekli petek imela svoj doslej najtežavnejši dan v oskrbi svojih strank s tokom, ko je Hydro Quebec o-mejila dobavo elektrike od običajnih 1000 na 600 megavatov.
šča, ki ga bo zavzel E. Heath, zadnji predsednik konservativne vlade in načelnik stranke, dokler ga ni lani v februarju nasledila Margaret Thatcher.
*
Varnostni svet Združenih narodov bo danes volil glavnega tajnika za prihodnjo poslovno dobo, ko je ta K. Waldheimu potekla. Waldheim je kandidat za to mesto za novih 6 let. Trdijo, da ima močno podporo, da pa utegne njegovo izvolitev vsaj pri prvem glasovanju preprečiti LR Kitajska z vetom, ker da bi imela na tem mestu rajše nakega predstavnika držav Tretjega sveta.
Avtomobilske zavarovalnice v
Slovenila med Vzhodom in Zahodom
Gospodarski sosvet pri ZN
Ontariu so pristale v dogovoru -a'CE (Economic Comission for z vlado na znižanje zavaroval-|®ur0Pe) ocenjujejo prihodnji nine za nove voznike za 44', , !razvo.i trg°vine med evropskim če se udeležijo posebnega teča- Vzhodom in Zahodom. Leta ja za varno vožnjo, in'za 10% 1975 ie nastopilo nazadovanje
za vse ostale. To naj bi bil po- Pri vizV0zu Vzhoda na Zahod' skus. ki kaže zaupanje v mlade Skrčil se je predvsem obseg iz-IJudi in njihovo odgovornost. ■ voza> medtem ko se je njegova v	[vrednost v primeri na prejšnje
j leto celo nekoliko povečala. U-Savdski kralj Kaled je po- voz Vzhoda iz evropskega Za-zval 1.5 milijona muslimanov, hoda pa se je po svojem obsegu ki so se udeležili letnega roma- povečal v istem času za 10 %, po nja v Meko in Medino, naj po- vrednosti pa za 36%. magajo osvoboditi Jeruzalem iz 1 Leta 1952 je obseg trgovine izraelskih rok. Gre v prvi vrsti med evropskim Vzhodom in Zaza stari del Jeruzalema, ki je bil hodom znašal 2 bilijona dolar-do junija 1967 pod oblastjo Jor- jev, v naslednjih trinajstih le-danije.	,tih je naraščal in dosegel leta
*	11968 kar 10 bilijonov dolarjev,
Konferenca UNESCO v Naj- leta 1970 12 bilijonov, potem pa robiju v Keniji se je po petih je naraščanje bilo tako skoko-tednih pretekli teden končala v vito, da je znašal leta 1974 že prijateljskem duhu, ko je preje 45 in leto pozneje (1975) kar 50
odložila odločitev o resoluciji o javnih ■ občilih na . prihodnjo
konferenco, ki bo čez dve leti.
*
Narodna banka Kanade je pretekli teden s posegom na de-' narni trg uspela ustaliti kanad-1 ski dolar, ki je od 1.03 pred 15. j novembrom padel pretekli teden na 96.49 ameriškega. Fi-
so zalegle. Kako je v teh zadevah danes, pravzaprav ni mogoče izvedeti- iz javnih občil. Po nekaterih znakih sodeč so oblasti v takih okoliščinah strožje. Vprašanje pa je, za koga?
Drugo vprašanje s tem v zvezi pa je, koliko Slovenija utrpi, ker zaradi svoje neizgrajene mreže avtocest in železnic izgubi milijonske vrednosti iz blagovnih tokov med Vzhodom in Zahodom, ki bi sicer potekali preko nje. Od svojega proračuna v znesku 5.341 bilijonov dinarjev bo Slovenija kar okroglo 64% odvedla Belgradu, kar je zastrašujoče. Doma občine uvajajo “samoprispevke” svojih prebivalcev, kar pomeni, da vsak zaposleni in upokojeni plačuje določen odstotek za javne naprave kot občinske ceste, šole, otroške vrtce ipd. Za glavne ceste pa so morali v Sloveniji razpisati javno posojilo, pa se še ne hod izkopali iz zaosta-
Peking mim k umirjenesle v hm preti “tolpi štirih”
PEKING, Kit. — Oblasti so začele splošno kampanjo za u-mirjenost v borbi proti “tolpi štirih” skrajnih levičarskih vodnikov, ki so jih pretekli mesec prijeli in zaprli. Poseben poziv je prinesel tudi uradni “Ljudski dnevnik”, ki svari, da je treba “storjene napake” popraviti, o-zdraviti, ne pa ubiti.
Poziv je bil objavljen potem, ko so prišle na dan vesti o nemirih in trenjih med raznimi skupnami v pokrajini Fukien. Odgovornost v tej pokrajini so izročili vojski, kar pomeni, da je moral biti položaj res kočljiv.
Uvodnik v “Ljudskem dnevniku” pravi: Kar zadeva tovariše, ki so napravih napake, vključno one, ki so napravili resne napake, je treba uporabiti Maovo vodilo “Zdravite bolezen, da rešite bolnika”. Dovolite jim, da popravijo napake. Ne pretepajte jih do smrti v slogu Tolpe štirih.
V “Tolpo štirih” spadajo Mao-va vdova Chicang Ching, Chang Chun-chiao, Wang Hung-wen in Yao Wen-yuan.
------o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
bilijonov dolarjev.
Za slovensko gospodarstvo
vse te številke niso brez pome- lostil Sloveniji danes hudo pri ng, dasi so se začeli v Sloveniji manjkuje izgradnja cestnega zelo pozno vključevati v pošlo- križa z velikimi križišči cest in vanje med evropskim Vzhodom železnic v Ljubljani in Maribo-in Zahodom. Žele letos so slo- ru. Dežela zamuja nadalje v iz-venska podjetja začela ustanav- gradnji mejnega prehoda v Ita-Ijati poslovna združenja (Inte- lijo pri Gorici, predora pod Ka-reshe skupnosti) za poslovanje ravankami v smeri Beljak v nančni minister Donald Mac-'med Slovenijo in posameznimi Avstriji ter Nemčija, v izgrad-Donald je izjavil, da je bil pa- vzhodnoevropskimi državami, nji prometnoblagovnega skladi-dec vrednosti nujen, ker da je Ustanovljeno je bilo poslovno šča v Mariboru; v izgradnji ma-bil kanadski dolar stvarno manj združenje za stike z Madžarsko, gistralne ceste Maribor-Murska
vreden, kot prejšnji tečaj.
Ije kazal njegov
Alberta , je imela v svojem preteklem proračunskem letu, ki se je končalo 31. marca 1976, 607.1 milijonov .prebitka.
ZDA so povabile za ta teden Kanado in druge uvoznice govedine v ZDA na razgovor o [omejitvi tega uvoza v letu 1,877.
za stike z Romunijo itd., menda Sobota-madžarska meja, mejnih že z vsako vzhodnoevropsko dr-j vrat t.j.. velikega avtoprehoda žavo. Mogoče bi to prineslo o- na Madžarsko, v izgradnji že-lajšanje v poslovanju z Vzho- lezniške povezave z Madžarsko, dom za slovenska'podjetja, za-J in preko slednje z Bratislavo
(Slovaška) in še v drugem.
Edinstven primer v jugoslovanski investicijski politiki je
kaj zlasti plačila so potekala zelo neredno. Neko slovensko podjetje' npr. je izvažalo na
Poljsko. Poljaki so plačali, to-'izgradnja pristana v. Kopru in da plačali so preko tovarne (30 km železnice, za katero ni “Crvena Zastava” v Kragujev- belgrajska vlada prispevala niču, Ta slovenskemu podjetju ' česar. Koliko pa je šlo sloven-tudi po letu dni še vedno ni na- skega denarja za elektrarno Varnostne sile Južno-afriške - kazala plačane vsote, kar je po- Djerdap, za progo Belgrad-Bar, PRINC CHARLES bo s tem le-'unije so pretekli teden zapele menilo, da si je ta denar pri-'za prekop Donava-Tisa-Donava,
pregledovati ozemlje 'držala kot kredit. To je bilo ne- [ni nikjer objavljeno, ve se sa-
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
SEVERNO OD BULEVARJA
nov ranč, s priključenima dvema garažama, sprejemna soba z velikim ognjiščem.
EUCLID
severno od bulevarja, 4 spalnice, modema kuhinja s krasnim razgledom. Sprejemna soba z ognjiščem, dve kopalnici, dvojna garaža, samo $52,900.
Izbira novih domov v Euclidu pri E. 260 St. ranči s 3 spalnicami, dvojček, 6-6, na istem področju, hiše na različnih ravneh, severno od Lake Shore E. 267 St., zidan ranč Westbrook, novi zidani dvojčki. E. 280 St. Vsi ti domovi so grajeni po naročilu.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.
731-1070
Odprto od 9. do 9.
(184)
ROOMS FOR RENT
4 rooms, St. Vitus area. Call 361-4021
-(182)
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo nasproti cerkve sv. Pavla (E. 40 St) spodaj. Kličite tel. 333-1932.
(184)
V najem
pet sob s kopalnico, ogrev, štedilnik in refrigerator, spodaj, blizu sv. Vida. Kličite 881-7122!
(184)
Stanovanje v najem
4-sobno stanovanje blizu St. Clair Ave. oddajo 1 ali 2 odraslima in tudi 5-sobno stanovanje. Kličite 432-1324.
(x)
Naprodaj
V Sloveniji, v okolici Brežic, naprodaj lepo posestvo z zidano hišo ter zidanim gospodarskim poslopjem. Elektrika in vodovod v hiši. Okolica v mirnem ter svežem zraku ob manjši cesti. Krasna prilika za rojake, ki ljubijo domovino in z lepim dohodkom. Kličite 216-225-0187.
(190)
NA POTI V POKOJ — Poslovna doba predsednika ZDA Ge-ralda R. Forda se izteka. Trdijo, da se bo naselil v Kaliforniji ter sprejel kako mesto na kateri večjih univerz in morda tudi predaval politično znanost Tudi iz politike se ne bo čisto umaknil, ostal bo ‘'starejši dr žavnik”.
MAU OGLASI
torn končal svojo službo v vojni načrtno
mornarici, pa se takoj lotil pri- ob meji ,z Mozambikom, kjer.kako okoli leta sedemdeset in|mo, prav za proslavo 25-letnice via- sumijo, da prihajajo v deželo tedaj je bilo jugoslovansko go-j tega je toliko bolj neumljivo, da šole na Norwood Rd. Kličite ( restavraciji v de svoje matere kraljice Eliza- črnski gverilci, ki bi naj začeli'spodarstvo prepolno takih pri-,iz zveznih investicij Slovenija tel. 261-3169.	tel. 261-1400.
Hiši naprodaj
Dve hiši na enem lotu, prva 3-družinska, druga enodružinska,
da ga je veliko šlo. Vsled garaža, blizu cerkve sv. Vida in dobi stalno zaposlitev v Adriatic
Euclidu. Kličite
Male Help wanted
Part Time Bartender
5% hours per day, 6 days a week. — Call 271-3451.
(x)
Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
Janitor Custodian Wanted
Man wanted to take care of downtown church and church halls. — 781-6161.
(182)
SHOP ASSEMBLERS Wanted
Over 18 and reliable. Eddy Rd. area. — 451-6666.
(x)
Help Wanted Female
Žensko za pomoč
Žensko za pomoč starejšemu bolniku z artritis, lahko gospodinjstvo, kuhanje, nobenega pranja, mesečna plača, stanovanje v hiši v South Euclidu. Kličite po 5.30 pop. tel. 531-2322.
(184)
Parish Housekeeper wanted
Light housekeeping and light cooking. Call 781-6161 (downtown parish).
(182)
Parish Secretary-Bookkeeper Downtown parish, must be good typist, knowledge of shorthand preferred, but not necessary, light bookkeeping. Will train.
Call 781-6161
(183)
Help Wanted Male or Female
Zaposlitev dobi
Slovenski ali hrvaki kuhar (-ica)
'bete II.
z gverilsko vojno, kot jo doživ- merov; ne tožbe, ne pritožbe ni-}ne prejme praktično ničesar. I
(183)
(187)
Tako smo prijezdili v Samobor, kjer sva si pozdravila rane. Okreval sem, hvala Bogu, in zdaj sem tu živ in zdrav.”
“Hvala in slava nebeškemu Bogu,” je sklenila Dora slabotne roke, “da je rešil mojega rešitelja! Toliko da nisem revica, umrla ob vaših besedah, a kaj ste pretrpeli šele vi v živem ognju. Kaj če bi vas, ujeli, če bi vam kaj prizadejali — ubili! Toda ne, ne! Vidim vas, živi in zdravi ste, hvala Bogu!” je končala dekle in dve topli solzi sta ji prlpolzeli na oči.
“Samo na' pol,” je pripomnil tiho mladec ter se obrnil proč, da bi je ne videl, “popolnoma bom zidravel šele takrat, ko boste zdravi vi, gospodična Dora. Poslušajte! Da, zdrav in živ bom., ko boste tudi vi, kajti ...” je fant ognjevito vzvihral, “kajti
V istem hipu se je prikazalo ha vratih čudno človeče— pijani brivec,
“Dober dan! Je gospodar Kru-pic doma?” je vprašal z zlobnim nasmehom.
“Ni ga,” je iztisnila smrtno bleda Dora, ker je bila starka vsa iz sebe.
“Ni ga,” je ponovilo človeče. “Oprostite! Konja sem videl pred hišo. Mislil sem, da ima goste. Vprašati sem. ga hotel za njegovo zlato, za nekakšno ceno! Ne'zamerite, spoštovana gospodična! Naj vam bo sladka noč!” In je odšel.
Čez čas je hitel mladi gospod Gregrijanec proti Novim vratom. Na oglu stolne cerkve je stal čokolin. Dvignil je glavo, gledal za mladcem ter končno bušil v smeh:
“Tako, deviška Dora? To je
'katera znala.
“Mha,” je cmoknila čevljarka, “hvala vam, da ste me malo ogreli; vsako jutro mi je nekako prazno, a vaša medicina mi zmeraj pomaga.”
“Verjemite, tudi meni dobro de,” je pripomnila kramarica. “Če pred drugo mašo pozabim na svojo čašico, mi juha ne gre v slast. Ali ni čudno, kako ena in ista stvar enemu koristi, drugemu škoduje. Mene, kot vidite, greje in krepi. Če pa jo moj ubogi Andrija Je povoha, je že joj! Ko so ga zadnjič prinesli iz
ti si moje življenje, ti si moje torej tvoj zaročenec? Bene.
zdravje! Ne govori, ne govori, dokler ne izrečem, kar mi teži srce. Qd tistega dne, ko sem. te na pol mrtvo rešil izpod zbesnelega konja, ko sem te s temi rokami ponesel pod očetovo streho, mi odpeva srce tvoje ime, se mi v duša zrcali tvoja podoba! Na bregu smrti, sredi hudega
boja, v vročici, ko me je žgala je bila na doma ki je bil na daleč
Zdaj sem jaz na vrsti!”
VI.
V stolpu Svetega Marka je odbilo deveto uro zjutraj. Meščani in meščanke so se vračali s sejma, med njimi tudi Barbara, žena čevljarja Ivana Freya, kri-vousta, marogasta klepetulja, ki
rana, sem se spominjal samo tebe. Moje nočne in dnevne sanje si bila ti —- Dora. Ne obsojaj me, če ti kot olikanemu dekletu govorim brez reda in kot ni navada. Glej, čelo mi gori, v glavi mi brni in srce razbija ka-kakor kladivo. Ne sprašuj hladne pameti, govori naj srce. Dora, življenje sem ti rešil, Dora, vrni mi milo za drago, še ti mi reši življenje, daj, reci, deklica, besedico, reci, da sem, tvojemu srcu ljub.” In fant se je zrušil pred Doro.
Deklica je planila kvišku, zbledela in zardela. Kakor da sanja. Kri ji je hotela pretrgati živce in srce skočiti iz prsi. Oči so se ji široko razširile; razpro-
od župnišča. No, kakor se že sosedje silno ljubijo, če si ne izkopljejo oči, tako je tudi gospa Freyovka zelo ljubila svojo sosedo, kramarico Šafraničko, precej umazano in sanjavo žensko, ki je morala biti nekoč zelo nežna devica. Zdaj pa je bila de-belušasta, opravljiva babnica z rdečim nosom in je znala na svojejm dragem Andriju vsako soboto tako 'dobro meriti vatle, da so vse miši v njeni štacuni na mestu pustile njen sir. ker niso prenesle takšnega hrušča. Čevljarko in kramarico je vezala čudna ljubezenska vez, ki se je zlivala v slivovki. In Šafra-nička je imela zelo dobro slivovko. Zato bi bilo Freyovki tudi
strla je roke in spustila svojo danes hudo, če bi ne šla h gospe glavico na Pavlovo glavo ter gafranički.
skozi jok in smeh zajecljala: “Joj Pavel, kaj si napravil iz mene, Pavel!”
CHICAGO, ILL.
SEASONS GREETINGS to all from
Manufacturer’s Bank of Chicago
Serving the Community for 40 years.
With assets of over $120 million. Account is insured up to $40,000. Member F.D.I.C.
Kramarica ni bila več tešč in oči so ji vedno bolj postajale motne. Da bi si skrajšala čas •— bila ni ravno preveč dobra gospodinja — je letala po štacuni in s copato preganjala muhe.
Ko je ugledala svojo prijateljico čevljarko, se je zelo razveselila. “Sedite, draga soseda! Kaj se vam je sanjalo, kaj ste kupili, po čem je čebula, bo morda deževalo, ali nova mestna sodnica Telefička zelo krotoviči svoj nos?” Takoj je bil tak babji direndaj kakor v mlinu. Potlej sta sedli na kamnito klop pred šta-
1200 N. Ashland BR 8-4040
cuno in srkali sIiv°vko, kakor je
RIBOLOV — Na Frankovskem v Zahodni Nemčiji gojijo karpe, ki so najokusnejši v mesecih, katerih imena imajo na koncu ‘V'. Na sliki vidimo lov karpov v nekem večjem gojišču pri Nuerenbergu.
ceha domov, sem bila prepričana, da ima dušo že na jeziku. Vedro vode sem zlila nanj, brivec pa mu je puščal kri, toda Andrija je ostal lesen. Tihodič-ka mi je daia nekakšno mast, ki sem mu jo dala na pdplate in ki je končno le izvlekla vročino.” “A, a,” se je čudila Freyovka in kimala z glavo, “kdo bi si mislil, draga soseda. Da vam povem. čudne sanje sem imela.” “Povejte, povejte kaj!” je prosila kramarica.
“V sanjah sem videla mačka, ki je prežal name.”
“Sveta nebesa, naj vam pomagajo! Hudo je, soseda. Star maček, pravite? Zlobna duša se je zarotila proti vam.”
“Glejte, glejte, Grga čokolin!” je kliknila Freyovka. “Mestno rešeto. Pokličiva ga!”
“Pokličiva ga!” je Šafranička tjavdan ponovila.
“Mojster Grga! Mojster Grga! Bi ne šli malo sem?” je kričala čevljarka na vse grlo.
Zares je šel mestni brivec čez Markov trg. Na, sebi je imel oguljen plašč s kratkimi rokavi.
(Dalje prihodnjič)
s*******#*'#*-#*********-*	**■**+*■&<.
< ►
* AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0NQTA
ROBIN GRIECO dopolnjuje Model T Fordovega avta v Franklin kovnici v Franklin Center, Pa. Miniaturni Model T je narejen iz kositra.
BOŽIČNA
VOŠČILA
V
AMERIŠKI DOMOVINI
Dragi rojaki in rojakinje!
Po bliskovito beži čas. Advent je že tu in najlepši, naj veselejši praznik leta, praznik Rojstva Gospodovega — Božič, mi več daleč.
V navadi in lepo je, da za ta pomembni praznik pošiljamo voščilnice svojim dragim. Enkrat na leto se jih spomnimo in jim s tem povemo, da še mislimo na nje.
Božična voščila pa lahko posredujete svojim prijateljem in znancem tudi potom našega slovenskega lista Ameriške Domovine.
Naročite božična voščila telefonično, pismeno ali osebno. Podprite slovenski list v Ameriki, pomagajte mu do lažjega življenja!
Se priporočamo za naročilo!
AMERIŠKA DOMOVINA
— 431-0628 —

Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
K H P O N
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
*	Mi izdajamo najmodernejše celo-ži vi jenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
*	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nesti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
*	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
« ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti m pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, Ul. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Ul. 60091
ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741


f
€ E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
GROMOVA POGREBNA ZAVOHA
1053 East 62 Si 17010 Lake Sime ISivd.
431-2088
531-6306
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime .......................
cesta .....................
mesto in država ...........
Za to darilo pošiljam znesek $....
Moja ime je ...............
Moj naslov je .............
mesto in država ...........



l«•••••••••«•••«••M

I
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
ti Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre \\ letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s (( tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve }) nih vesti in novic.


J