Izhaja vsak uan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UredaiStvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkegn št 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci) lista .Edinost'. — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece...................• S.—- za nedeljsko izdajo za celo leto...... • 5.20 za poHeta................. V Trstu, v sredo, 27. decembra 191S* V- U * . \ - u a Posamezne Številke .Edinosti* se predajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. !3r— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega št. 20. — PoštnohranilniČni račun št. 841.653 Pregled najnouep dogodkov. Romunska bojišča. — Novi veliki boji v Veliki Valahiji. Zvezne čete zavzele močne ruske postojanke pri Filipesci. Nad 5500 Rusov ujetih. Napredovanje proti Rimnicu Sara tu. Ruska bojišča. — V Gozdnih Karpatih močnejši ruski topovski ogenj. Posamezni ruski sunki odbiti. Zapadno bojišče. — Pri Ypernu in Len-su topovski boji. Na italijanskem bojišču nobenih važnih dogodkov. Macedonska fronta. — Posrečeni sunki bolgarskih patrulj pri Bitolju. Ob Cerni srdit topovski boj. Razno. — Odgovor naše vlade na Wil-sonovo noto- AustrijsKo uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armadna skupina: Bojno delovanje postaja na več odsekih fronte živahnejše. — Fronta nadvojvode Josipa: Na nekaterih mestih so bili zavrnjeni ruski poizvedovalni oddelki. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Liscu je zasledovalni oddelek zelo priznanega c. in kr. pešpolka št. 16 v nočnem predstražnem boju vrgel veliko sovražno premoč z bajonetom In ji zadal težke izgube; ponesrečili so se tudi vsi na-daljni ruski napadni poizkusi. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnih dogodkov. DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 26. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armadna skupina: V Veliki Vlaški se nadaljujejo boji. Nemške In avstro-ogrske čete so, prodirajoč po obeh straneh iz Buzeua v Brajlo vodeče železnice z naskokom vzele močne ruske postojanke pri Filipesci. Tudi v okolišu Romnicu—Sarat smo dosegli napredek. Število zadnje dni v Vlaški ujetih Rusov znaša nad 5500. Fronta nadvojvode Josipa: Jugozapadno Suite in južno Dornevatre so ruski četu- /oči oddelki brez uepolia potipavull proH na&im postojankam. V Karpatskem le»u na več krajih iznova oživljajoč topovski boj. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič pomembnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče.— Nič posebnih dogodkov. Namestnik'načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ffemško uradno poročilo. BEROLIN. 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. decembra 1916. Zapadno bojišče. — V kolenu pri VVitschaete od časa do časa močan artiljerijski boj; pri ostalih armadah bojno delovanje ni presegalo običajne mere. Noč je v večini odsekov potekla mirno. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Jugozapadno Stanisla-vovega so avstro-ogrske predstraže pri Liscu zavrnile več ruskih sunkov. — Fronta nadvojvode Josipa: V okolišu Combro-slave Vk. so naše, predozemlje obvladujoče patrulje vrgle več ruskih četujočih Oddelkov. Severno Soosmezo v oitoški dolini je naš obrambni ogenj prisilil dvakrat napadajoče Ruse, da so se umeknfli. — Mackensenova armadna skupina: V Veliki Vlaški so se razvili novi boji. Do-bruška armada je zavzela Isacejo in napada macinsko predmostje. — Macedonska fronta: Nič bistvenega. BEROLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. decembra 1916., zvečer. Na zapadu in vzhodu ni bilo večjih bojnih dejanj. V Romunski napredki; na ma-eedonski fronti nič bistvenega. BEROLIN. 26. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. decembra 1916. Zapadno bojišče. — V posameznih odsekih ypernske fronte, na obeh straneh labasseeškega prekopa in zapadno Lensa se je povečalo artiljerijsko delovanje. Sunki močnih angleških patrulj so bili na več krajih zavrnjeni. Vzhodno bojišče. — Fronta prin- PODLISTEK. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. Hvala Bogu in vsem svetnikom! Mrtva ni! Sezul ji je črevlje in ji začel drgniti male, čisto mrzle nožice, katere je pokrivala samo tenka svilena nogavica, in mrzle roke, in sčasoma se mu je začelo dozdevati, da se ji vrača barva v obraz. Končno je vzdihnila in zgenila z glavo, ne da bi odprla oči, in potem je videl, da ni več nezavestna, temveč da spi. redaj je izginila njegova divja strast. Pokleknil je k njej, solze so mu zalile oči in mu polzele po licih. _ — Dušica moja! Srčeae moje! — je se- ča Leopolda Bav.r Ob dolnjem Stohodu je bila ruska artiljerija delavnejša kot drugače. Severozapadno Lučka je neki nemški oddelek pri nekem podjetju zajel IS mož. — Fronta nadvojvode Josipa: Na hribu Ludovi in v Karpatskem lesu od časa do časa močan topovski ogenj. V dolini Neagre južno Dornevatre se je izjalovil sunek ruskih četujočih oddelkov. — Mackensenova armadna skupina: V bojih v velikovlaški ravnini in ob robu pogorja južno Riinnicul—Sarata je bilo zadnje dni ujetih 5500 Rusov. Včeraj so nemške divizije, ki so se že večkrat izkazale, s pri-deljenimi avstro-ogrskimi bataljoni z naskokom vzele žilavo branjeno vas Fili-pesti (ob železnici Buzeu—Brajla) in na obeh straneh sosednje močno utrjene ruske postojanke. — Macedonska fronta: Uspešni patruljski sunki bolgarske pehote severozapadno Bitolja. V kolenu Črne izmenoma srdit artiljerijski ogenj. Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 25. (Kor.) Poročilo generalnega štaba 24. t. m. Macedonska fronta. — Med Vardarjem in Dojransklm jezerom precej živahen artiljerijski ogenj. Proti večeru so sovražni pehotni oddelki poizkušali napasti, a smo jih odbili z artiljerijskim ognjem. Ob Strumi živahno delovanje patrulj. Na ostalih delih fronte slaboten artiljerijski ogenj. Romunska fronta. — V severo-zapadnem kotu Dobrudže na črti Isacea-Macin se vrši boj s sovražnimi zadnjimi četami. SOFIJA, 25. (Kot.) Macedonska fronta: Na fronti nobenega važnega dogođea. — Romunska fronta: V Dobrudži smo zasedli mesto Isacea. Zadnji oddelki sovražnika so se vzdržali le pred Macinom. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 23. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Z vseh raznih front se ne da poročati itoDen puiucinbtii UogurfcK. — v JMmdći so naše čete 20. in 21. t. m. nadaljevale svoje napade in vrgle sovražnika iz njegovih postojank, pri čemer so zajele kakih 100 mož in eno strojno puško. CARIGRAD, 24. (Agence Tel. Milil) Glavni stan javlja: Na nobeni fronti nič posebnega. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V odseku Iraka so bili neznatni napadni poizkusi Angležev popolnoma odbiti. Sovražnik je imei precej težke izgube. ______ Sovraina uradna poročila. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo. 24. decembra, popoldne. — Od Selvija do Gardskega jezera artiljerijski dvoboji, ki so bili silovitejši v tonalskem okolišu in v ledrski dolini. Na Pasubiju in v kotlini visokega Astica smo s svojim ognjem motili gibanja sovražnih kolon. — Na fronti Julijskih Alp je včeraj gosta megla ovirala artiljerijsko delovanje. Pod zašfito megle so majhne sovražne skupine nenadoma prodrle proti našim postojankam jugozapadno Gorice; bile so zavrnjene ter so pustile nekaj ujetnikov v naših rokah. Na kraški planoti boji med poizvedovalnimi oddelki. Zvečer je bil silovit sovražni bombardina proti Tržiču in postojankam ni točki 144. zadušen z naglo intervencijo naše artiljerije. 25. decembra. — Na trentinski fronti artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je razpršila sovražne delavske oddelke v pasu Pasubija in na visokem Asticu. Na julijski fronti je gosta megla ovirala artiljerijske akcije, zato pa so delovali poizvedovalni oddelki. _ \Vilsonov mirovni predlog izročen na Dunaju. DUNAJ, 25. (Kor.) Amerikanski veleposlanik na Dunaju, Frederic Courtland Panfield, je 22. t. m. izročil ekscelenci baronu Burianu pl. Rajeczu, c. in kr. ministru za zunanje stvari, predloge predsednika Združenih držav za izmenjavo mnenj med državami, ki se nahajajo sedaj v vojnem stanju, v svrho morebitne vzpostavitve miru. Odgovor naSe vlade na U/ilsonovo noto. DUNAJ, 26. (Kor.) C. in kr. vlada je sporazumno z vladami zveznih držav odgovorila na to noto pot-novnim opominom in prošnjam očeta krščanske družine in pripravljale prihod miru po poti pravičnosti. Grof Czernin nemškemu državnemu kancelarju. DUNAJ, 25. (Kor.) Minister zunanjih stvari, grof Czernin, je ob priliki svojega nastopa poslal topel brzojavni pozdrav nemškemu državnemu kancelarju, v katerem pravi, da je po modrosti vladarjev Avstro-Ogrske in Nemčije tvorila naša zveza temeljni steber naše zunanje politike. Več kot tri desetletja je donašala našim narodom in vsej Evropi blagoslove miru in pospeševala njih uspešni razvoj. Sedaj se je obnesla sijajno v težkem boju proti mogočnim sovražnikom, katerih vojni cilj je bil naše uničenje. Junaštvo zveznih armad in požrtvovalno sodelovanje narodov nam, o tem sem prepričan, donese končni uspeh in žnjim zagotovitev našega obstanka in naše bodočnosti. — V brzojavnem odgovoru pravi državni kancelar, da zvezna politika naših držav, ki se je najprej obnesla v srečnih, mirovnih letih in potem sedaj v najtežjem vojnem času, ustvarja trdno in neomajno podlago, na kateri, kakor trdno upam, naše skupno delo dovede vojno do dobrega konca in bo po priborjenem miru iznova utrjevalo in pospeševalo blagostanje naših narodov v medsebojnem zaupnem delovanju. petal. — O Bog, in tebi sem hotel škodovati! Hitro je vstal nato in odprl vetrnico pri oknu, vzel zopet pištolo in jo zateknil za pas. Nato je pokleknil zopet k Tamari, se sklonil z vsem spoštovanjem nadnjo in ji poljubil noge. * — Spavaj, spavaj, sladka moja knegf-nja, — je dejal potihoma. Nato se je previdno splazil iz sobe. XVIII. Siv mrak je obdajal Tamaro, ko se je prebudila, dasiravno je svetiljka še gorela. Sneg je zakril skoraj vse okno, samo skozi majhen prostorček je mogla prodirati dnevna svetloba v sobo. Kje je? Kaj se je zgodilo? Nekaj strašnega ----toda kaj ?____Tedaj je opazila svojo raztrgano bluzo in hipoma se ji je Dtfavnozborski poslovnik. Predsednik državnega zbora dr. Silvester razpravlja v nedeljski »Zeit« o dr-žavnozborskem poslovniku. Iz te razprave se da jasno posneti, kake izpreinembe si želi dr. Sylvester glede našega držav-nozborskega poslovnika, in žnjim vred seveda tudi vsi njegovi nemški pristaši. Dr. Sylvester piše: Klic po izpremembi * državnozborskega poslovnika se vrača vedno zopet. Razmere, ki so vladale v poteklih dveh desetletjih v avstrijskem državnem zboru, se pri- vrnil spomin. Skočila je pokoncu in videla, da ima sezute črevlje. Omahnila je in se zgrudila zopet na divan. '. ' Zavedela se je strahovite gotovosti---- tako se ji je zdelo----o onem, kar se je zgodilo. Pokrila je obraz z rokami. Kaj je bilo njeno trpljenjejv primeri s sedanjim! Tisti dan, ko jo je poljubil, je zelo trpela vsled svojega užaljenega ponosa toda kaj je bilo to napram tej sramoti! Ječala je, zibajoč se semtertja. Obšle so jo divje misli----kje je pištola? Končati je hotela svoje življenje---- Iskala je povsod, a je ni našla. Počenila je v kot na tla, kot ostrašen pes, popolnoma preob-vladana po sramu in obupu. Tam jo je našel Gricko, ko je zopet stopil v sobo. _ . (Dalje.) pisujejo v marsikaterem oziru nedostatkom državnozborskega poslovnika. Prav posebno se poudarja, da je nezadostna predsednikova in tudi zbornična disciplinarna oblast napram posameznim poslancem ter da se ni mogoče izogniti nedostojnemu vedenju s strani posameznih poslancev in hrupnim prizorom, kar ovira redno delovanje parlamenta. V resnici, če se primerjajo določbe našega poslovnika z določbami poslovnikov drugih parlamentov, se razvidi, da so naše disciplinarne določbe zelo pičle, če se sploh more govoriti o njih glede našega poslovnika. Določbe za vzdrževanje reda, ki se nahajajo v poslovniku, se ne morejo niti smatrati za take, ker so jim dejanske razmere, ki so vladale že desetletja, odvzele vsak vpliv. Poziv »k stvari« se zaradi vladajočega nemira in slabe zbornične akustike največkrat niti ne more podeljevati — in pri nenemških govorih sploh ne. (Gospod predsednik torej najbrž želi. da bi se nemška »staatssprache« uvedla tudi v parlament in bi se sploh ne smelo govoriti v drugem jeziku?) Poziv »k redu« se je marsikedaj smatral celo za posebno odlikovanje, in celo ponašali so se s tem, da so prejeli poziv k redu. Ostala je torej samo še odtegnitev besede, čemur pa je potem sledil večinoma izbruh prizorov, da se razprave sploh niso mogle vršiti. Će se določbe za vzdrževanje reda v našem poslovniku primerjajo v drugih parlamentih, se vidi, da so naše določbe za vspostavitev reda popolnoma nezadostne. — Predsednik in tudi zbornica nimata nobene oblasti proti nedostojnemu ponašanju poslancev, zlasti pa proti hrupnim prizorom. Ravno v parlamentih, ki imajo čisto drugačno moč, kot pa naša poslanska zbornica, se nahafiijo najostrejše cenzurne določbe. Angleški in tudi amerikanski parlament moreta nalagati ne samo zaporne kazni, temveč tudi članom odvzeti članstvo. Poleg tega pa je uveljavljena v teh dveh parlamentih tudi izključitev za daljši ali krajši čas in zapor v posebni sobi. Tudi francoska poslanska zbornica ima nekatere ostre cenzurne določbe. Na predsednikov' predlog se rnore skleniti začasna iz- k.ljuo-itev iz zborničnega posJoni». odtegni tev polovice poslancem pripadajoče denarne odškodnine in zapor do treh dni. — Predsednik ima disciplinarno oblast, kakor je ni pri nas. Tudi nemški državni zbor ima določbo za izključitev od sej in odstranitev poslanca zaradi nedostojnega ponašanja. Enako disciplinarno oblast ima tudi italijanska poslanska zbornica. O ogrskem državnem zboru vemo, da so, ker poslovnik ni zadostoval, v zadnjem času ukrenili celo vrsto določeb, ki določajo začasno izključitev za določen čas. Način, kako se izvaja disciplinarna oblast, je v raznih poslovniških predpisih različen, naravno pa je dopusten vzklic na zbornico. V zgoraj omenjenih predpisih je torej poleg pozivov »k redu« in »k stvari« določena tudi odtegnitev besede, začasna izključitev, odtegnitev poslancem pristoje-čih dnevnin ali popolna izguba poslanske pravice. Zadnje desetletje se je v avstrijskem parlamentu ponovno poizkušala doseči iz-prememba poslovnika ne samo glede cenzur, temveč tudi v svrho pospeševanja poslovanja. Vedno so se pa ta dela izjalovila ob vsakočasnih političnih razmerah. One stranke, ki so bile ravno na tem, da preidejo v obstrukcijo, so vedno zopet poizkušale zavleči izpremembo poslovnika, druge stranke pa so se zopet bale, da bi izprememba poslovnika mogla povzročati nasilstva napram narodnostnim manjšinam. Pri tem pa se je prezrlo, da je za vzdrževanje reda treba vendar primerne oblasti, ker se drugače proti volji tudi Je majhne stranke sploh ne morejo vršiti redne razprave. Će se sedaj zopet čuje klic po izpremembi poslovnika, je to v sedanjem času tem upravičenejše. kar se splošno kaze volja, da bi se vrnil v urejenemu parlamentarizmu. V resnici je sedaj zopet prišel čas, ko bi se mogel ugotoviti tak poslovnik, ki bi bil v korist avstrijskemu parlamentarizmu. _ &azne politične vest!. Naloge novega ministrstva. Ćeški socijalni demokratje se udeležujejo na odličen način diskusije o vprašanjih, ki silijo v Avstriji h končni rešitvi — a to strogo v smeri skupnonarodne ideje. Moravski socijalno demokratični poslanec Tušar je govoril te dni na nekem zborovanju o notranjepolitičnih razmerah, oziroma o razmerju. ki naj se ustanovi med češkim in nemškim narodom. Odklanja pot naredb in paientov, ki jo zahtevajo radikalni Nemci. Smatra sedanji čas kot ugoden za dosego narodnega miru. Drugačna pot bi potisnila narod tja, kjer noče biti. Radikalizem naj ne zavlada ne na tej, ne na oni strani. Pričakuje od vlade, da izključi iz svojega programa vsako iznenađenje in da ga bo skušala uresničiti z vsemi narodi. Mi češki socijalni demokratje — in z nami gotovo tudi druge češke stranke — ne bomo v kritičnih časih odrekali državi pomoči, zahtevamo pa, da globoko sezajoča vprašanja — kakor n. pr. ono posebnega položaja Galicije — in pa uravnava jezikovnega vprašanja reši parlament. Nismo doktri-narji v jezikovnem vprašanju in želimo, da se pri uredbi teh vprašanj varujejo interesi države in naroda!« — Tudi moravski socijalno demokratični poslanec Vanek je na zborovanju v Brnu izjavil, da mora biti država vsem narodom prijetna domovina in jim zajamčiti neinotjeno skupno življenje. Tudi on pričakuje od vlade, da ne pride z nikakimi presenečenji in da se vsa vprašanja rešijo potom parlamenta. »Ustanovitev Narodne zveze pozdravljajo socijalni demokratje, ker so uverjeni, da se v teh historičnih časih sile naroda ne smejo cepiti, marveč jih treba koncentrirati — kajti z vzcvitom češkega naroda vzcvete tudi češki sociializem, z narodom — pademo tudi mi!« To je apoteoza narodnega edinstva, ki jo cenimo tem višje, ker prihaja ravno od te strani, in ki jej je od strani agrarcev v njih glasilu »Venkov« došlo najlepše, veleznamenito izpopolnilo: »Na srečo sino združeni sedaj v močno enotno zvezo, doma in v državnem zboru, proti kateri tudi grof Henrik Clam-Martinic s svojim novimi zavezniki ne doseže ničesar. Ali, kakor je govoril stari grof Henrik Clain Martinic: »Narodu se ne more zgoditi ničesar, ako ostane sebi zvest. Proti samozavestnemu narodu je vsako ministrstvo slabotno!« Tako je govoril stari Clam - Martinic pred petinštiridesetimi leti in je tudi danes resnično, ker resnica je večna. Velja tudi za nas Slovence in nas zove: Ujedinite se, delujte, da ves narod do zadnje duše prešine narodna zamozavest! Potem se tudi našemu narodu ne more nič hudega zgoditi. Utegnejo nas pritisniti, morda bo tudi trpljenja, ali pogube ne bo. § 14 — ali ustavna pot! Sklicuje se na članek v »Unionki« (ki smo ga posneli tudi mi), v katerem je pisec ostro nastopil proti pretiranim nemškim zahtevam in je naglašal, da bi bila absurdnost brez primere, če bi hoteli Novo Avstirjo ustvarjati preko nje temeljnih zakonov; in da današnji čas ni primeren za take nevarne eksperimente — in potem na predavanje bavarskega vseučilišču cga profesorja IGrunerta, v katerem je naglašal, da mora j biti Avstrija enako pravična vsem svojim narodom, nadovezuje »Naša moč«: Tako ta idealno misleči neavstrijski Nemec. A — avstrijski? Politike poznamo po tem, kar so zahtevali v imenu nemškega naroda in navidezno tudi državne koristi od — odstopivšega Koerberja in zdaj v veselju in upu zagotovo pričakujejo od — Spitzmiillerja. Kako pa mislijo avstrijski nemški misleci, priča nedavno izšla brošura znanega VVinterstettena (dr. Ritter) o avtonomiji dežel. Graški vseuč. profesor Sieger pa se v nedeljski številki »N. W. Tagblatta« (17. t. m.) giblje v smeri nemških avstrijskih politikov. In vendar je in ostane dobrobit monarhije samo v idejni smeri mož, kakor je bavarski Nemec. Samo tako in nič drugače, ker drugače ni nravnega temelja za socijalno družbo države. Formalna in shematična »enakopravnost« ni tako neplodna, kakor jo z Sieger jem vred slika avstrijski Nemec. Da se država razvija plodno in osrečujoče, treba pač sporazuma vseh in ne — nadvlade enega in hlapčevstva drugih. To bi bilo sankcijonirano nasilje, uzakonjena krivica in s tem tudi dan in potrjen ne-nravni temelj — države. V tem pogledu I. 1867 ni bilo srečno. Od tedaj, od sankcijo-niranega nadvladja dveh manjših nad dvema večinama — datira tudi končno sedanja kriza, ki so jo povzročili nemški politiki s svojo zahtevo, da mora vlada s $ 14 uvesti nemški državni jezik, urediti o':rožja na Ćeškem, premeniti in vpeljati državnozborski poslovnik ter odcepiti Galicijo, tako, da bi mogla nemška večina v parlamentu s silo udušiti vsak odpor ne-nemške manjšine. Komur je za zmago temeljne nravne ideje, brez katere ni možen obstoj niti ene družbe, torej tudi ne države, se mora odločiti za vlado v tej smeri. Tu je zdravje, uči Platon, tam bolezen in —anarhija, — anastasis. Zaupamo v zmago red vzdržujoče in tvoreče kardinalne nravne misli! p Pozivni razglas. Na podlagi najvišjih sklepov, s katerimi se je sklicala vsa c. kr. in kr. ogr. črna vojska, se poživljajo s tem črnovojni zavezanci rojstvenih letnikov 1898 do vštetega 1892 na vnovično prebiranje teli rojstvenih letnikov, da se dožene, ali so sposobiu za črnovojno službo z orožjem. Dolžnost, priti na prebiranje: Na prebiranje morajo priti vsi v zgoral oznamenjenih letih rojeni črrrovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki ne morejo dekazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to. ali so bili že doslej zavezani priti na prebira* nje, oziroma ali so izpolnili svojo dclžnes^ MFao ii. „fcLHNUSl- S«V. Jbl. V Trstu, dne 27. decembra I91G. priti na prebiranje, in zlasti tudi tedaj, ako so bili morda že na kakem prejšnjem prebiranju spoznani, da so sposobni za črno-vojno službo z orožjem, pri prezentacij al! pozneje pa so bili zopet puščeni na do-pust^ker niso bili sposobni. Izvzeti od dolžnosti, priti na prebiranje, so zgolj: J. tisti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor Črnovojni zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na TiroJskem in Predarelskem (vpisani strelci); udje drugih črni vojski zavezanih korporacii pa morajo priti na prebiranje; 2. tisti, ki so še tačasno veljavno odvezam črnovojniške službe; 3. vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe; 4. tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice; 5. tisti, ki so šele po 30. dnevu novembra 1916. 1. po vnovičnem zdravstvenem pregledu ali kakor Črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni ali pa so bili odpuščeni iz skupne vojne moči, deželne brambe ali orožništva; 6. tisti, ki so bili zaradi hib, ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega, že svoječasno izbrisani v nabornem se-znamku; ako ima kdo navadna potrdila o izvidu »Za vsako (črnovojno) službo nesposoben«, ga to ne odvezuje dolžnosti, priti na prebiranje; 7. tisti, ki očividno niso5'sposobni za črnovojno službo z orožjem (to so taki, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebasti, sodno proglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne ali ki imajo drugačne duševne bolezni, ako je o dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz. Božjastni morajo priti na prebiranje; dokaze o njihovi bolezni je predložiti najdalje do prebiranja. Zglasitev: Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih dolžni priti na prebiranje, se morajo najdalje do 4. dne januarja 1917. 1. zglasiti v Občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa. Dolžnost, zglasitve se razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico. Črnovojni zavezanci se morajo ob zgla-sitvi izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstvenim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, Črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih i. dr.); tisti črnovojni zavezanci, katerim se je podelil »Izkaz o osebi in zglasitvi« v zmislu razglasov z dne 6. marca 1916. L, morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi. Vsakdo, ki se zglasi, prejme črnovojno Izkaznico, ki Jo mora skrbno hraniti in predložiti na prebiranju. Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnlkih na prebiranje in nazaj, kakor tudi, ako se na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje. Ako se kdo ne zglasi, kaznujejo to strogo politična oblastva. Izvršitev prebiranja: Crnovojne zavezance prebirajo, da se dožene njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, komisije za prebiranje črne vojske, ki bodo uradovaJe v času od 15. dne januarja do 5. dne februarja 1917. leta. Kraj, dan in ura uradovanja teh komisij se razglase s posebno objavo. Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se je morala zglasiti po svojem bivališču. Tisti, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani, priti na prebiranje ob dneh, Id so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje. Kdaj in kje bodo poslovale komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej. Će kdo ne pride na prebiranje, se to kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. I. (drž. zak. št. 137) o kaznovanju, ako kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja ali zapelje k temu. Odhod v službovanje: Kdaj in kam bodo morali odriniti v službovanje z orožjem tisti, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, zvedo na prebiranju. Tisti, ki niso prišli na prebiranje ob dneh prebiranja, dolženih zanje, in morajo torej priti na dodatno prebiranje, se s tem poživljajo, da odrinejo na službovanje takoj po dodatnem prebiranju; v ozira vrednih okolnostih pa jim more kmisija za prebiranje dovoliti še kratek vojaški dopust, da urede svoje zasebne stvari. Tisti, ki na dodatnem prebiranju niso bili spoznani za sposobne, se zopet odpuste, ker ta časno ne pridejo v poštev za službovanje z orožjem. Tudi ako kdo ne odrine ali ako prekasno odrine v službovanje, se kaznuje po zgoraj oznamenienein zakonu. Ugodnosti: Tisti Črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega zakona — (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhovskega stanu zakonito pripoznanih cerkev in verskih družb,) — se ne prevzemajo na črnovojno službovanje z orožjem; pravioo do te u-godnosti morajo v zmislu obstoječih predpisov dokazati pred komisijo pa prebiranje. Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali ali svoječasno na naboru ali dokažejo sedaj na prebiranju po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje, nositi znak enoletnih prosto- voljcev v času njihovega črnovojnega službovanja. Tistim, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, je tudi dano na voljo, da vstopijo na podstavi vojnega zakona prostovoljno v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo. Glede izbere vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukrenjene obče omejitve. Po prezentaciji pa je prostovoljni vstop vsekakor dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotičnik prideljen za črnovojnika Poziv in prebiranje bosensko-hercegovin-skih deželanov. Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznamenje-nim črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti reserve službi zavezanih bosensko-hercegovinskih deželanov. Kolikor bivajo v Avstriji, se morajo zglasiti do 4. dne januarja 1917. I. na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem razglasu imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti v času od 8. do 13. dne januarja 1917. 1. na prebiranje k c. in kr. dopolnilnemu okrainemu poveljništvu, v čigar področju je njihovo bivališče. Službenim zavezancem v razvidnosti reserve se dovoljuje na postavi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah (izvzemši brzovlake) in pamikih k c. m kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu in nazaj. V Trstu, 27. decembra 1916. C. kr. namestništveni svetnik. ^proviisicilike stvari, GOVEJE MESO. Jutri, v četrtek, 28. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkazu z izkaznico za živila, ki se pre-ščipne v znotranjem delu št. 26. Za vsak odmerek živilske izkaznice se more dobiti 1/8 kg mesa, skupaj pa ne več kot 1 kg in sicer Prednji deli s priklado po K 4*80 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bin Rojan 9, Callin Boroevićeva ulica št. 18. Dapretto ul. G. Boccaccio 6, Crisiach ul. delle Poste 16, Taverna trg Ponterosso 4, Visintini ul. Cavana 22, Vosak ul. Ce-rereria 6, Stanich ul. S. Giusto 10, Bene-dettih ul. S. Sebastiano 6, Cirilli ul. del Ponte 3, Brunna ul. Beccherie 1, Pasqua-lini ul. Maria Teresa 41, Nicchetto ul. Torrente 39, Marsč ul. Farneto 7, Lenar-duzzi ul. Amalia 23, Godina ul. Giulia 27, Pontoni ul. Fontana 20, Vattovatz ul. Giulia 17, Mornig ul. deli' Acquedotto 17, Stern ul. Barriera 31. Wenghersin ul. Fo- scolo 16, Lay iti Barri**ra 4?, Cooperfttivo Operaie ul. Settefontane, Po-zzi ul. Settefontane 1, Polacco ul. Settefontane 44, Jenco ul. Istituto 4. Carniel ul. Istituto 22, Cau ul. S. Marco 34, Colut ul. Giuliani 23, Godina Skedenj 138, Gatznig Skedenj 50, Sinigaglia Barkovlje 41._ Domače vesti, Zahvala cesarjeva Istri. Predsedniku deželne upravne komisije mejne grofije Istre je došel sledeči dopis gospoda ministrskega predsednika: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo mi je premilostlji-vo naložilo, naj priobčim vladarsko zahvalo na izjavi pregloboke žalosti in neomajne zvestobe napram najvišji vladarski hiši, predloženi po Vašem gospodstvu v imenu vse pokrajine povodom smrti Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Na Dunaju dne 13. decembra 1916. Korber 1. r. Pristojne oblasti prosimo pojasnila, do kedaj se morejo v javnem in zasebnem prometu še sprejemati deli dvekronskih bankovcev, in to posebno zato, ker se že nahajajo v prometu novi enokronski bankovci. Izpraznite nabiralnike! Nikljaste dvaj-setice so veljavne samo še do 31. t. m. Zato opozarjamo ponovno občinstvo, zlasti pa gostilne, kavarne in druge javne lokale, ki imajo nabiralnike CMD, Rdečega križa itd., da pravočasno dajo izprazniti nabiralnike, da ne bo* potem škode zaradi neveljavnosti nikljastih dvajsetic. Uživanje mesa na Novega leta dan. — Urad za ljudsko prehrano je za dan 1. Januarja 1917. dovolil izjemoma uživanje mesa privatnikom in dajanje mesnih jedi po gostilnah. Prepovedano pa je prodajanje mesa po prodajalnah. Hranjenje olja v Istri. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je obvestila občine: Ker je ta komisija doznala, da vse občine niso v položaju, da bi mogle v lastnih posodah hraniti olje, prevzeto od izdelovalcev, se odreja, da smejo občine pridelano olje hraniti v posodah, posojenih od pridelovalcev. Ko bi se radi pomanjkanja primerne posode ne moglo izročiti izdelovalcu del, ki mu pripada, namreč 8, oziroma 4 litre olja na glavo, naj izdelovalec sprejme svoj del kasneje v posodah, ki si jih sam preskrbi. Ta komisija je dozna- la. da ic izdelovalcem od nepooblaščenih strani došlo naročil, naj izroče olje. Ob tej priliki se poživlja ta občina, da vse intere-sirane osebe še enkrat opozori, da je po obstoječih predpisih vse olje iz oljk, pridelano v tem letu v tej deželi, zaseženo ter da je izdelovalcem prepovedano pod kaznijo prodajati, odstopati, ali izvažati kakr-šno-koli množino olja brez posebnega dovoljenja te deželne upravne komisije. Nalog, došel od katerekoli druge strani, naj se olje izroči, se ne sme izvršiti. Predsednik: Lasciac. Kaj bo z našo mladino? Z oziroin na nedeljski članek ali dopis v ceni. »Edinosti«, v katerem se omenja tudi c. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in kjer trdi pisec med drugim, »da pozna letnike, ko je med 15 in več slovenskimi prvošolci (ki so prišli iz pripravnic) na gimnaziji ali realni gimnaziji morda k večjemu samo eden s silo in težavo brez dvojke preril prvi semester« — odgovarjam, da ta trditev ne odgovarja resnici in je podpisani pripravljen podati piscu članka natančen uraden izkaz učencev, ki že od leta 1896 prestopajo na tržaške c. kr. srednje šole. Iz tega izkaza bo razvidno, koliko in kateri učenci c. kr. pripravnice so dovršili na srednjih šolah prvi ali drugj^tečaj z odliko, prvini redom, dobili drugi red, ali koncem II. tečaja ponavljahu izpit. Kar se tiče prehoda na nemške ljudske in meščanske šole, je pa vzrok ta, da nekateri učenci, ki se jim že na pripravnici proti koncu leta — bodisi radi nezadostnega napredka, nenadarjenosti ali drugih razmer — odstvetuje vstop v srednje šole, navzlic temu silijo v iste, a jih morajo iz preje navedenega vzroka potem zapuščati pred zaključkom. To pa se ne dogaja le pri učencih iz pripravnice, temveč tudi pri slovenskih učencih iz nemških ljudskih in meščanskih šol ter celo pri učenoih nemške narodnosti. Vsak bo z veseljem pozdravljal, da se pisec članka zavzema za nadaJjni obstoj zaposlovalnih tečajev goriške slovenske gimnazije, vsakdo pa se branil tudi proti trditvam, ki ne odgovarjajo resnici in se z neresnico dotikajo njegove bližine. Toliko v pojasnilo. — F. Pretner, vodia c. kr. pripravnice. Nabavljanje olja direktno od producen-tov je v Istri prepovedano. Deželna upravna komisija pa ie doznala da privatniki in korporacije nabavljajo in rekvi-rirajo olje direktno od lastnikov preš. Ker je po cesarski naredbi z dne 21. avgusta 1916 D. Z. L. 261, oziroma namestništve-nem razglasilu z dne 12. novembra 1916 P. L. S. in št. 47 vse olje v Istri zaseženo in je edino deželna upravna komisija v Poreču pooblaščena dajati dovoljenja za nabavo olja, se javno naznanja, da tisti, ki nabavlja olje brez rečenega dovoljenja, zagreša prestopek, ki ga kaznujejo politične oblasti, in dotičnik izgubi tudi na- V.3 vojno posojilo. Dež. upravna komisija Istre je razposlala občinam sledečo okrožnico: Sklicujoč se na svojo okrožnico od dne 30. nov. 1.1. št. 8041/16 polaga komisija občinam ponovno na srce, naj si prizadevalo, čiin več morejo, da se za podpisovanje V. vojnega posojila osnujejo zadruge med premožnejimi osebami tamošnjega prebivalstva. Čim bo podpisovanje dovršeno, naj občina predloži tej komisiji poročilo o uspehu. Nov odvetnik. V Malem Lošinju je otvo-ril svojo odvetniško pisarno dr. Ivan An-tončič in je bil dne 11. t. m. vpisan v listo odvetniške zbornice v Trstu. Občinski urad iz prvačine (Goriško) se je nastanil v Kandajl pri Novem mestu na Dolenjskem ter >e začel že poslovati. Prosi vse tiste, ki bi imeli kako opravilo v tem uradu, naj se zglase pri podpisanem. Isto-tako naj se tisti, ki mislijo iti obdelovat svoje ali trte drugih, zglase do konca januarja 1917. Anton Kozem, podžupan, Kandija štev. 42. Pozdravi in čestitke bojevnikov. S Karpatskega bojišča pošiljajo najprisrčne-je pozdrave prijateljem, znancem m znankam: Ivan Samec iz Plavij pri Škofiji, Fran Piciga iz Škofije. Josip Skerlj iz lini ana in J. Stepan iz Rižarte. — Slovenci, nahajajoči se na ladji »Don Juan d Au-stria«, žele vsem doma, posebno tudi vrlim bratom na raznih delih bojne črte, srečno novo leto. Spominjajo se še posebej čitateljev »Edinosti«, ker so šele sedaj prav prišli do izpoznanja, da v edinosti je moč. Vztrajati hočejo srčno do zmage — do miru. Josip Andrejašič iz Crmkala v Istri, Josip Smotljak iz Mačkolj, Peter Tul od istotam, Ivan Kale iz Oropade, Mihael Čok iz Lonlerja, Alojzij Nemec z Notranjskega in Ivan Kocjančic iz Hrastovelj v Istri. — Podpisani vojaki 5. domobranskega pešipolka pošiljajo s > ' • bofiSča vsem svojim do- mačim, prijateljem in znancem iskrene pozdrave in voščijo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto: Fran Per-tot Barkovlje, Anton Olenik Korte pri Portorose, Ivan Fabec iz Trnovega Ivan Barbo iz Marezig pri Kopru, Fran Lapel iz Barkovelj, Lazar Križmančič iz Gabro-vlce v Istri, Anton Kosmač iz KosminČev Štajersko, Josip MifioČfC Iz Trsta. — Ra-, njenci v bolnišnici v Rožm.italu na Češkem Poziv za novoletna voščila. Prosimo pišejo: I retji Božič praznujemo že v tu-1 vse naše cenjene inserente. čitatelje in jini. Ves ta mesec nam prihajajo misli iz sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v minohh časov. Kako lepi, krasni so bili ------------ našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »EDINOSTI«. L?=l MALI OGLASI 1:: dE i se računajo po 4 «tot. bssedo. * ilastno tiskane bssada gn raČu-. nujo enkrat reć. — Naj»naujia 1 : pristojbina mala 40 stotink. . na na božični prazniki v hiši domači! Kdaj bomo zopet videli svoje stariše, sestre, brate in druge?! Vendar upamo, da ie letošnji Božič zadnji v tujini. Leopold Toro£, Fran Zavadlal, Mihael Pečjak, Josip Ferluga. Fran GrgiČ, inkasant »Edinosti«, sedaj v Gornji Radgoni, vošči vesele božične praznike in srečno novo leto. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči Ivan Moženič, vojna pošta št. 220. — \ semu narodu slovenskemu pošiljajo pozdrave in voščila: Andrej Medoš, Matija Medoš, iz Kort, Josip Vilar, Matija Nemec iz Koštabone, Anton Grego iz Sv. Petra, Matija Marzetič iz Kopra, Ivan Mašera iz Livka, Ivan Krt iz Branice-Smarje, Just Venuti z Grete, I. Kraševec od Sv. Jakoba v Trstu. — Slovenkam in Slovencem na obalih sinje Adrije pošiljamo s severovzhodne fronte iskrene pozdrave, želeč jim vesele božične praznike «... in srečneje novo leto Josip Sosič iz Ole HO OCDBlO SHI113 ZD PreprOđBlfllCB. nika, Skenza, Miloš Borštansky. Slavko NogaTice, sukanec, PiPe, mile. gumijeve podpet Lesitan iz Mirna. — Z daljnjega ' i nike' giimbi, denarnice, mazilo za čerlje, bojišča žele domači fantje vesele božične ba.terii*' Pi'om«kix PaPiru nr„_n;1/fl • a«. i rt Z i« Plrm sTinfcmki, zaponke, prstani rdečega križa, praznike in srečno novo leto. P. Dobrila,j kema za brado. il£e, razna rezila, rob.f, mrežice Kesinovic. Kastelic, Bernetič, Stopar, «a brk«, pletenine, arajce, spodnje hlače, ogledala, HreŠčak, Rozman, Kocman in drugi, vsi i gUrnik«, zapoake „Patent Knopfe- Dri 5. doinfthrand-pm >n P">da> 3 UL0 9 USVI. ulica S. Nieel . Rodlinkrt lz ®or'ce« priletna, poštena, pridna, DbJuIlnU dobra kuharica in za vsako hišno delo, f ovori slovensko, italijansko in nemško, išče služ-o pri mali družini, v skladišču, uradu za celi dan ali kot postrežnica. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti. "(J) ŽnRiJe vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Soli ta rio št. 21. 781» pri 5. domobranskem polku Hrvati in Slovenci. V severni Ameriki je izšel slovenski prevod brošure »Kro-aten und Slovenen« od A. Milčinovića in dr.a Kreka. Ta brošua je pred pol leta iz-šla v Nemčiji, a je bilo nje razpečavanje v monarhiji prepovedano._ DAROVI. Namesto cvetke na grob pok. Marije Gorše darujeta za revjansko jx>dxuž. CMD gospodični Posega Ida in Sedevčič vsaka po K 5. — Denar hrani uprava.— *t©T. 19 ČEŠKO - BimjFVIŠKA RCSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uL'ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Odvetnik dr. Fran Šolar javlja, da je vodstvo svoje odvetniške pisarne za čas do svojega ozdravljenja poveril sosp. d.ru Henriku Tuma odveinšku v Trstu. ZAHVALA. Za v§e dokaze iekreneg sočutja, ki so nam došli p vodom bolezni in britke izgube naše edine, preljublje e in nepozabne hčerke MARIJE COUŠE bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo vsem gg. darovaleem grekra-nih vencev, rojanskemu odseku Tržaškega okola za darovani venec s trakovi v narodnih barvah in vsem onim, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku. TRST, 26. decembra 1916. Žalulcža družina GORŠE. Emilia Cir@gato Trst Campo S. Gl&como 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino pisarniških m šolskih PGifčbičln Prodaja razglednic In Igrač vseh vtsU Prodalo se tudi molitvenih! v slo«, jezika. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 3'2 zim naprej cena: i. «rsie k z. h. vrste K i. EČBES Helena KlamUnger naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je njen nepozabni soprog ozlr. brat, svak in stric g. pisarniški sluga včeraj, dne 26. decembra, ob 6 zvečer, po dolgi in mučni bolezni nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 28. decembra ob 10 predp. iz hiše žalosti ulica Miramar štev. 69 na pokopališče pri sv. Ani. TRST, dne 27. decembra 1916. Žalujoči ostali. Hote! m restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Stroj za šiuanjeln vezanjp, .pravi nemški uzorci. MUisiinoieJiioer M Mm Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena l&la 1S78. — FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanile št. 19. JADRANSKA BANKA v Trstu, Via della Cassa di Risparmio 5 ( Lastno poslapje) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podpisevania za peto avstrijska vojno posojilo. I. štiridesetletno 5 Vi* amort. državno posojilo davka prosto a K 92'—°0 netto II. 1, junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste a K 96— netto. Uradne ure: 9-12 dop. — 3-5 p^p. Roche vsehrekamah 9 A\4» - a Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha, influenc Kdo na) Jemlje Sirolin ? t Vsak. ki h-pl na frajnern ka£J}u J S^ulnV^Tpr, s SiroHnom ordrave. » t ugodnim vapehoir naspiosm pocutek. X Vadušl jivi ,kafart>ii Sirolin *na*n® olebča naduho X ki • - ■