V razp rav i lahko raz en p rak tičn ih novosti (v p rim e rja v i s p roučevan ji av ­ to rja h rib o v sk ih km etij G orn je S av in jske doline) zasledim o tu d i nove m e ­ todološke p rijem e, zato seveda z zan im an jem p ričaku jem o n a d a ljn je to v rs t­ ne proučitve. A. K r a n j c i n F. L o v r e n č a k p re d s ta v lja ta Poplavni sve t na K o č ev ske m polju (z 8 s likam i v besed ilu in 2 k a r to n a v p rilog i). P ro u če­ vanje je bilo oprav ljeno v okv iru naloge »G eografsko p roučevan je pop lav­ n ih področij v Sloveniji«. A. K r a n j c se to re j ponovno v rača k p ro u če v a­ n ju n ek a te rih p o k ra jin sk ih potez K očevskega polja, k a terega p rav zap rav p rouču je že vse od š tu d en tsk ih le t n ap re j. T ok ra t nam ga ob doprinosu F. L ovrenčaka p red sta v lja nekoliko drugače, s poudarkom n a raz isk o v an ju pop lav robnega (kon tak tnega) K očevskega polja. N ajvečji vodotok K očevskega po lja — R inža je obenem tu d i največ ji »■krivec« za poplave, k i ob red n ih po p lav ah p rek rije jo 3,04 k m 2, ob izjem no v e lik ih povodn jih pa 7,33 k m 2 površja . Redine poplave nastopajo navadno 3— 4 -k ra t letno, iz jem ne poplave pa v p ovpreč ju -vsakih 10 le t. F. L o v ­ r e n č a k , k i je podrobno raz iskal pedološke in vegetacijske poteze p o p lav ­ nega sveta ugotav lja , da v poplavnem svetu K očevskega po lja p rev lad u je ta dva tipa prsti: ob rečna r ja v a p rs t in glej, več p,a je obrečn ih r ja v ih pršiti. Na poplavnem svetu je največ travn iškega rastja , ki se .glede n a različne tipe p rs ti loči v floristačni sestav i in fiziognom iji. N jive so tu d i n a poplav­ n em svetu , nase lja pa so izven področja red n ih poplav . N ajveč škode po ­ vzročajo po m n en ju obeh av to rjev velike povodnji, k i sp rem ene živ ljen jsk i rite m naselij vzdolž Rinže. A v to rja a rg u m en tiran o in uprav ičeno u g o tav lja ­ ta, da bi bilo po trebno posvetiti večjo pozornost ukrepom , ki bi posegli v m ehanizem poplav v celo tnem R ibniško-kočevskem polju. S p rem ljan je n a ra v n ih nesreč je sta lna naloga sodelavcev GIAM. T okra t je p red s ta v lje n a p od robna š tu d ija M. Š i f r e r j a , K atastro fa ln i učink i n e u ­ rij v severovzhodni S lovenij i , avgusta 1980 (z 32 slikam i in 1 k a rto v bese­ d ilu ) . A v to r ugotav lja , d a so b ila avgusta in n ovem bra 1980 v S loveniji š tev ilna n eu rja , ki so pustošila po K oprskem P rim o rju , v okolici Novega m esta, m ed V rhniko in L jub ljano in v S av in jsk i dolini. Po in tenzivnosti in ka tastro fa ln ih posledicah p a je bilo na jbo lj p rizadeto področje severovzhod­ n e S lovenije. Zato je razum ljivo , da je M. Š ifrer s tem eljito analizo opo­ zoril n a dvoje k a ta s tro fa ln ih n e u rij: p rvo je 4. avgusta 1980 zajelo rav n in sk i svet ob M uri, drugo pa 12. avgusta istega le ta severovzhodni del S lovenskih goric. P o m u rje je 4. avgusta 1980 doživelo izjem no n eu rje , ki je zarad i p re ­ vlade n jiv sk ih pov ršin povzročilo veliko škodo. Posebno škod ljiva sta bila v e ter in toča, in to k lju b tem u, d a tu d i dež n ik a k o r ni b il neznaten . Toča je n a re d ila veliko škode na d rev ju , v insk i t r t i te r po ljščinah . S u n k o v it zahod­ n i in severozahodni veter, ki je p ih a l s h itro stjo 175—200 km n a uro , pa je povzročil veliko škodo tu d i na hišah , gospodarsk ih poslopjih , ja v n ih zg rad ­ bah in k u ltu rn ih spom enikih. Sam o n a jugoslovansk i s tran i je bilo škode za okrog 401,129.000 d inarjev . K om aj 13 dni po opisan i k a tastro fi, to re j 12. avgusta pa je zelo p o ­ dobno n e u r je z dežjem , točo in ve trom nared ilo ogrom no škodo n a severo­ vzhodnem delu S lovensk ih goric. V razliko od P o m u rja je n eu r je d iv ja lo po gričevnatem svetu, najbo lj pa so bila p rizad e ta k m etijsk a v inorodna pod ­ ročja, k je r je p rišlo tu d i do silovite eroz ije in p rem ik an ja tal. Toča je močno poškodovala sadovn jake in v inograde, sk u p n a škoda pa je znašala k ar 600,392.000 d inarjev . D ušan P lu t Meje, m anjšine in obmejno sodelovanje D voje p rizn an ih raz iskovaln ih in štituc ij, »G eografski in š titu t U niverze v Baslu« in » In štitu t za m ednarodna sociološka vprašan ja« , je ob jav ilo tr i š tu d ije o obm ejnem sodelovanju in p rek o m ejn ih tokovih v E vropi. Med štev iln im i .zanim ivim i p rispevk i so v om en jen ih zborn ik ih tu d i članki ju g o ­ slovanskih av to rjev , V lad im irja K l e m e n č i č a i n I va P i r y j a . Š vicarsk i p r isp ev ek k te j p ro b lem atik i z naslovom »Meje in ku l tu rna pokrajina« je n ad a ljev an je in rez u lta t večletnega raz iskovan ja vplivov, učinkov in posledic, k i se po jav lja jo ob o dp rtih in zap rtih m ejah , predvsem pa ob šv icarsko -nem ško-francosk i m eji. B aselska reg ija , ki v k lju ču je v svoje naravno in gospodarsko za led je tu d i k ra je o n s tran m eje, je p rav zap rav že .model sodelovanja m ed d ržavam i ob o d p rtih m e jah Evrope. U gotovitve, da so neka te re , p redvsem m ednacionalne p a tu d i povsem človeške vezi p re ­ ko jugoslovansk ih m eja , posebno še ab jugoslovansko -ita lijansk i .meji, celo m očnejše ko t tam , vzbu jajo slovenskem u b ra lcu kn jige zadovoljstvo in po ­ nos. S am ozavestno ugotav ljam o, da sm o ob p ravem času spoznali, da je od p iran je m eja n u jn o st d ružbenega razvoja. To v p rašan je razv itosti a li n e ­ razv itosti ozirom a odprtosti ali izoliranosti postav lja V. K l e m e n č i č na v rh lestn ice p r io rite t p ri od ločitvah za neom ejen p re to k lju d i in b laga p reko m eja. P rim eri k ra je v in reg ij (Tržaško, P re k m u r je . . .) ob naših m ejah kažejo n a transfo rm ac ijo tu k a jšn je k u ltu rn e po k ra jin e iz nekda j nerazv ite ob za p rti m eji v živo, gospodarsko rastočo, k je r m eja n i več čr.ta-ločnica, am pak obm očje povezovanja in inovato r razvitosti. P red n o sti odp rtih m eja in pozive k odprav i ločnic m ed državam i in n a ­ rodi p o u d a rja jo in u sm erja jo av to rji vseh tre h zbornikov. Č eprav so posa­ m ezne štud ije in te rd isc ip lin a rn o zasnovane, je treb a m ed vodilne strokov­ n jake na tem področju vseeno š te ti geografe in sociologe. N jihove izsledke s p ridom upo rab lja jo d ružbene, gospodarske in reg ionalno -p lanske in š titu ­ cije v E vropski gospodarski skupnosti, v E vropskem p arla m en tu in v zd ru ­ žen jih ko t so »Regio Basiliensis«, »A lpe-A dria«, A R G E -A L P itd. G oriški k n jig i »Sodelovanje in kon f l ik t i v obm ejn ih območjih« te r »Meje in m an jš ine v Zahodni Evropi« se u sm e rja ta bolj k o b ravnav i an tropogen ih dejavn ikov ob m eji. Obe iščeta odgovore n a o d p rta in p ro b lem atičn a v p ra ­ šan ja m ednacionalnega in m ed državnega sodelovan ja p reko začrtan ih po li­ tičn ih m eja. Posebno nad ro b n o je p rik azan a p ro b lem atik a ob jugoslovansko- - ita lija n sk i m eji, saj ita lijan sk i av to rji ( V a l u s s i , S t r a s s o l d o ) p r ik a ­ žejo reg ije n a obeh s tra n e h m eje iz zornega ko ta ta m k a jšn jih raziskav , naša dva av to rja (K l e m e n č i č - P i r y ) pa osredotočata razm išljan ja in p o d a t­ ke n a p rob lem atiko m an jšin in dvojezičnosti. Z ak ljučk i vseh av to rjev , ki ob ravnavajo se v e rn o -jad ran sk i p rosto r pa je, da je tod, m ed obem a d ržava­ ma, ena najbo lj o d p rtih .meja v E vropi, k je r n i le in tenzivne blagovne in osebne m enjave, am pak je v osp red ju p redvsem sodelovanje in vzajem no povezovanje dveh k u ltu r in idej. V ečina člankov je p isana v angleškem jeziku. Vsem , k i se u k v arja jo z vp rašan jem m eja, m an jšin in reg ionalnega razvo ja , n u d ijo om enjene k n ji­ ge obilo nov ih pogledov in sta tističnega g rad iva . A n ton G osar Ksenija Levak in Gojmir Budal, Lonjer — sociogeografski vidiki nase­ lja pri Trstu. Izdal S lovenski raz iskovaln i in š titu t v T rstu , založilo Založ­ ništvo tržaškega tiska, T rs t 1981, 83 stran i. V zb irk i »Slovenci v zam ejs tvu« , k i jo izdaja S lovenski raz iskovaln i in štitu t, je izšla kn již ica s socialnogeografskim orisom nase lja L on jer p ri T rstu . V n je j so ob jav ljen i vsi pog lav itn i rezu lta ti p roučevan ja pretežno še slovenskega naselja v le tih 1976—'1977, ki sto ji sam o 7 km vzhodno od sre ­ dišča T rsta, in sicer n a stiku m ed n iž jim lapo rna tim in v išjim zakraselim svetom . K ot štev ilna d ru g a (nek d an ja) nase lja na T ržaškem tu d i L on jer p rež iv lja h u d e gospodarske p reizkušn je . P reseneča, da b liž ina T rs ta v zad ­ n jih 60 le tih n i p rep rečev a la depopulacije; število lon je rskega p reb iva lstva se je v tem času zm anjšalo od 893 (1910) n a 362 oseb v le tu 1971. Izredno