URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK e LITIJA e LJUBLJANA — BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE e SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 11. JANUARJA 1966 LETO XIII., ST. 2 OBČINSKE SKUPŠČINE ODLOK 2. člen OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD o razširitvi veljavnosti odlokov s stanovanjskega področja, ki jih je sprejel mestni svet Ljubljane, na iz-venmestno območje občine Ljublja-na-Bežigrad 1. člen Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS »L 36/1964) in 114. člena statuta ob-cine Ljubljana-Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK ® *ačasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Beii-grad v I. tromesečju 1966 1. člen t i proračuna občine ^Jubljana-Bežigrad za leto 1966 se odo začasno, najkasneje pa do dne Jr marca 1966 financirale proračun-c Potrebe občine Ljubljana-Beži-s:ad na podlagi tromesečnega načrta Proračunskih dohodkov in njihove razporeditve. Za izvenmestno območje občine Ljubljana-Bežigrad veljajo odloki s stanovanjskega področja, ki jih je sprejel mestni svet Ljubljane na 12. seji dne 22. decembra 1965 in so bili objavljeni v Glasniku št. 58 z dne 28. decembra 1965, in sicer: 1. Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti 2. Odlok o odstotku sredstev, ld se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine 3. Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. 4. Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 36-486/65-1. Datum: 4. 1. 1966. 2. člen __Tromesečni načrt razporeditve ~=astev ne sme preseči ene četrtine -'-Porejenih dohodkov po proraču-nu za preteklo leto. Doseženi •redstev na sestavni del leto 1966. 3. člen dohodki in uporaba podlagi tega odloka so proračuna občine za 4. člen nn začne veljati osmi d v »Glasniku«, uporab 56 °d 1. januarja 1966. Številka: 400-19/62-4. Datum: 28. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik, 1. r. ?timl hišami v družbeni 1 zakona o izločanju s št^s/flexSko Izeradnjo (U L,to U4‘ elcn sl na «K*,hlbljana"Bcžierad j, občini Ljubllana-Bežig, S™5* Zbora in zbor, Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik 1. r. OBČINA LJUBLJANA- SlŠKA 16 Na podlagi členov 5, 22, 35 in 43. temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. 1. SFRJ št. 14, 29 in 33/65) 16. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Ur. 1. SFRJ št. 33/65 in 36/65) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška z dne 15. 4. 1964 je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem, dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku 1. člen Besedilo odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljana, ki ga je sprejel mestni svet mesta Ljubljane na seji dne 22. 12. 1965 in je objavljen v »Glasniku« št 59/1965 se sprejme kot odlok o občinskem prometnem davku občine Ljubljana-Siška z izjemo 12. tn 13. člena. Z dnem, ko se začno uporabljati določbe tega odloka, prenehajo veljati vsi predpisi o občinskem prometnem davku, ki so v veljavi na območju občine Ljubljana-Siška. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se s 1. januarjem 1966. Številka: 1/1-421-18/65. Datum: 28. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar 1. r. 17 Na podlagi 8. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur, list SRS, št 11/64) in 324. člena statuta občine Ljubljana-Siška z dne 15. 4. 1964 je Skupščina občine Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem, dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK o razširitvi veljavnosti štirih odlokov mestnega sveta Ljubljane s področja stanovanjskega gospodarstva na območje občine Ljubljana-Siška ki leži izven mestnega območja 1. člen Na območju občine Ljubljana-Siška, ki leži izven mestnega območja, se razširi veljavnost štirih -odlokov mestnega sveta mesta Ljubljana s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so bili sprejeti na 12. seji mestnega sveta Ljubljane, dne 22. 12. 1965. Ti odloki so: a) odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti (Glasnik št. 58/1965), b) odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Glasnik št 58/1965), c) odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik št. 58/1965) in č) odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš (Glasnik št. 58/1965). 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se s 1. januarjem 1966. Številka: 1/1-36-15/65. Datum: 28. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar L r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 18 Na podlagi 5., 22., 35. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. 1. SFRJ, št 14/65) In 16. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Ur. 1. SFRJ, št 33/65) in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in ‘zbora delovnih skupnosti, dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku na območju občine Zagorje ob Savi I. Splošni del 1. člen Občinski davek od prometa blaga na drobno in občinski davek od plačil za storitve se plačuje samo o3 proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo oz. od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da so od njih plačuje davek. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje v smislu 4., 20. in 21. člena temeljnega zakona o prometnem davku: 1. vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij; 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 3. prodaja proizvodov, ki jih neposredno potrošnikom na debelo prodajajo trgovske in druge delovne organizacije kot tudi proizvodov, katere jim prodajajo proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah v smislu 9. in 10. člena navedenega zakona; 4. potrošnja oz. uporaba davkov zavezanih proizvodov, če jih jemljejo za lastne potrebe. Prodaja blaga trgovskim organizacijam se ne šteje za promet, od katerega bi bilo treba plačati občinski davek od prometa blaga na drobno, če ni v navedenem zakonu drugače določeno. 3. člen Za prodajalca blaga na drobno v »smislu prvega odstavka 28. člena temeljnega zakona o prometnem davku se šteje tista gospodarska ali druga delovna organizacija, ki je pravna oseba. 11. člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance skupščine občine Zagorje, da daje navodila in pojasnila o pravilni uporabi tega odloka, za njeno izvajanje pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance. Za davčne zavezance se štejejo tudi občani in zasebne pravne osebe (civilno pravne osebe), ki na drobno prodajajo blago neposredno potrošnikom. 4. člen Davčna osnova za občinski davek od prometa blaga na drobno je: 1. prodajna cena za blago brez prometnega davka, 2. prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se prodali na drobno proizvodi dani brez povračila (podarjeno), proizvodi vzeti za lastno potrošnjo oz. uporabo, ali proizvodi prodani v komisiji, 3. vrednost blaga, ugotovljena po carinskih predpisih, vštevši tudi carine in carinske davščine, ki se pobirajo pri uvozu, 4. merska enota proizvoda, če je taka predpisana v tarifi. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati dosedanji odlok o pobiranju občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet v občini Zagorje ob Savi z vsemi spremembami in dopolnitvami. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. 1. 19G6. dalje. Številka: 421-5/62. Datum: 22. 12. 1965. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc 1. r. II. Posebni del Tarifa občinskega prometnega davka A. PROIZVODI 5. člen Davčna osnova za občinski davek od plačil za storitve je znesek plačila, prejetega za opravljene storitve, s čimer je mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev. C. člen Davčne stopnje so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Davčne stopnje se določajo s tarifo občinskega prometnega davka. V tarifi občinskega prometnega davka je v primerih, ko to dovoljujejo zvezni predpisi lahko določeno, da se davek od plačil za storitve določa in plačuje v absolutnih zneskih. 7. člen Vsi zavezanci zasebnega in družbenega sektorja na območju občine Zagorje ob Savi plačujejo občinski davek od prometa blaga na drobno od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo neposrednemu potrošniku. Tarifa št. 1 — Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev 6 % Tarifa št. 2 — Od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostinstvu: % a) od naravnega vina 20 b) od naravnega žganja 25 c) od piva ■ 20 d) od ostalih alkoholnih pijač 25 prodaja morata biti sproti zabeleženi. Stanje po knjigi se mora ujemati s stanjem v kleti in v skladišču. Za netočno vodenje evidence o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač se bodo uporabila določila 66-70. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Ur. 1. SFRJ, št. 14/65). Skupne opombe k tarifni številki 1 in 2: 1. Davčna osnova je ista, kot za zvezni prometni davek, to je prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Davek od alkoholnih pijač po tar. št. 2 plačujejo zavezanci zasebnega in družbenega sektorja tudi od prometa v tistih gostiščih, ki imajo dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač neposrednemu potrošniku od 1 litra naprej (čez ulico). 3. Vsa navodila in pojasnila glede plačevanja zveznega prometnega davka od maloprodaje se smiselno uporabljajo tudi za občinski davek od prometa blaga na drobno. 4. Občinski davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje: — cd proizvodov, za katere so po zveznih predpisih pri prodaji na drobno priznava povračilo — regres; — od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno; — od živil, izvzemši alkoholne pijače; — od kolkov, poštnih znamk in drugih vrednotnic; — od knjig, brošur, revij in časnikov; — od tobaka in tobačnih izdelkov; — od zdravil; — od premoga vseh vrst. — od drv za kurjavo. II. OBRTNE STORITVE Občinski davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve se obračunava po davčni stopnji, ki je veljala ob izdaji fakture oz. ob odpravi blaga, če je bilo blago odpravljeno pred izdajo fakture. 8. člen Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitev, obračunavanja ln plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja, pravnih sredstev in vsega drugega, kar se nanaša na pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom ali tarifo, se uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka ter predpisov izdanih na njuni podlagi. 9. člen Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih davčnih osnovah, plačujejo tudi občinski prometni davek cd plačil za storitve po pavšalnih osnovah, ki jih v začetku leta za vnaprej ugotovi za finance pristojni organ občine. 10. člen Občinski davek po tem odloku je redni proračunski dohodek občine ln se plačuje v gotovini ali s prepesnim nalogom na ustrezne račune. Opomba: Za alkoholne pijače, od katerih se obračunava in plačuje prometni davek po tej tar. št., je treba šteti: a) za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja od svežega grozdja)' b) za žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevretih tropin, svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline. Za naravno žganje je treba šteti tudi vinski destilat (vinjak), če ne vsebuje več kot 55 % alkohola; c) pivo; d) kot ostale alkoholne pijače — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, vodka, vhisky, mastika in druga umetna žganja, mešanica alkohola s sladkorjem, aromatičnimi in drugimi snovmi) ter peneča, specialna in druga umetna vina. e) davek po tej tarif. št. plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, klubi, delavsko uslužbenske restavracije, obrati družbene -prehrane, menze in počitniški domovi, ustanove in organizacije); f) prometni davek po tej tarif. št. se ne plačuje od prodaje alkoholnih pijač v domu planinskega društva na Zasavski gori in Cemšcniški planini ter v delavskem domu; g) vsi davčni zavezanci po tar. št. 2 — točilci alkoholnih pijač morajo voditi v svojem rednem knjigovodstvu ali v posebni knjigi natančne podatke o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač tako glede količin kakor njihovih cen. Nabava in Od plačil za opravljene storitve v družbenem in zasebnem sektorju. Tar. št. 4 — Od plačil za žagarske storitve, ki jih opravi zasebni obrtnik, obrtno ali industrijsko podjetje z razrezom lesa 15 % Opomba: Osnova za obračun občinskega prometnega davka za žagarske storitve je znesek vrednosti opravljene storitve za razrez enega m3 hlodovine. Ta osnova ne more biti nižja kakor 4000 dinarjev. Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugih zasebnikov ter civilno-pravne osebe se plača prometni davek. Tar. št. 5 — Od plačil za gradbene in montažne storitve: — zidarska, inštalaterska, tesarska, teracerska in kleparska dela 15 % — pleskarska, soboslikarska, mizarska in druga gradbena storitvena dela 10 % Tar. št. 6 — Frizerji, brivci, čevljarji, krojači, šivilje in sedlarji 2 % Tar. št. 7 — Popravljanje raznovrstnih izdelkov: ne glede na to ali se pri tem upo-rablja voz ali ne. 2. Nakladanje in razkladanje spada po tej tar. št. samo, če to dela ista oseba skupaj s špediterskimi in transportnimi storitvami. 3. Prometni davek po tej tar. št se ne plača od prevoza poštnih pošiljk. Tar. št. 9 — Od plačil za opravljanje vseh ostalih obrtnih osebnih in drugih storitev, ki niso zajete V prejšnjih tar. številkah 10 %. Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila prejetega za opravljene storitve. 2. Davek po tej tar. št. se ne plača od plačil za storitve: — klobučarji — modistinje — vezilje — dimnikarji — krpanje perila, nogavic in vret — popravilo dežnikov — uglaševanje glasbil — brušenje nožev in britvic — kovači za podkovanja konj ih ostale živine — barvanje in čiščenje usnjenih’ predmetov — barvanje in čiščenje vseh vrst’ tkanin — polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov — popravljanje preprog — umetno barvanje slik in fotCi grafij — razmnoževanje, prepisovanje kopiranje in plakatiranje — čiščenje, pranje ter likanj« oblek in perila — čiščenje obutve in snaženj« oken — čuvanje lokalov in stanovanj — shranjevanje koles, prtljage ih obleke (garderoba) — žagapje drv — pečenje kostanja, čevapčiče* in ražnjičev — pedikerijev — peki. C. OSTALO Vsi davčni zavezanci zasebne# in družbenega sektorja plačujejo ob činski prometni davek po naslednjih tarifnih številkah: Tar. št. 10 — Od vstopnic za pri' reditve kulturnega in zabavne# značaja 10 % Opomba: 1. Davek po tej tarif. št. se n< plačuje za kino predstave, dramsk« prireditve, koncerte pevskih zboroVi prireditve društev, ki jih financirh skupščina občine Zagorje ob Savi al* sklad za pomoč društvom (telesnb vzgojne in športne prireditve, klub ski večeri, akademije in druge pri' reditve ob državnih praznikih), dni' ge strogo kulturno umetniške prir** ditve. — zlatarstvo (juvelirstvo) 30 % Tar. št. 8 — Od plačil za špedl-terske, transportne ter nakladalne in razkladalne storitve: a) za prevoz oseb z avtotaksijem ali kočijo 10 % b) od plačil za druge storitve 20 «7o Opomba: 1. S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem prometu, prevoz blaga s plovnimi objekti ali splavil ter prevoz potnikov z motornimi ali vprežnimi vozili ali plovnimi objekti, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali medkrajevnem prometu. Sem spfida tudi prevoz lesa in drugega materiala z vprego po gozdnih poteh, prekopih ali usekih in oranje snega, 2. Davčna osnova je skupno k b smato plačilo, tj. cena vstopnic, v kO' teri je vsebovan tudi davek po te) tarif. št. Za davčnega zavezanca s« šteje prireditelj. Lastnik prostoroVi v katerih je prireditev, je soodgovb ren za plačilo občinskega prometne' ga davka po tej tarif. št. 3. Davek od vstopnic za prirccU' tve je treba plačati ob predložit** vstopnic v žigosanje pri finančnei” organu občine. Vstopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozn®' je 5 dni pred prireditvijo. 4. Prirejanje plesnih vaj in pb dobnih prireditev lahko upravni ob gan, pristojen za finance, pavšalii* tj. da pobere občinski prometni tih' vek v pavšalnem znesku za celoti10 11’ sezono prireditve. y Tar. št. 11 — Od vrednosti pro-I danih srečk za loterijo in druge igre i- na srečo ter na vicge na javne stave, a razen od igre na srečo in vloge za n javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po t, stopnji 10«/». i- Opomba: r' 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oz. javne stave ali druge v Ifire na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni Pred žrebanjem sporočiti upravne-e 15111 organu skupščine občine, ki je pristojen za finance, dan, kraj in r uro žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se napravi v 15 j dneh po žrebanju ter je treba pla-! cati davek v 5 dneh po obračunu. i Tar, št. 12 — Od reklam a) v kinematografih 10% b) od vseh ostalih reklam (svetil 1(™nih, neonskih, na stenah, ograjah al' deskah, ter od reklam, ki so ob-1,. Javljene na kakršenkoli način, razen i reklam v časnikih, radiu in te-i lcViziji 10 %. t Opomba: ... 1' Davčna osnova je skupno pla-; čllo, ki je prejeto za reklame. 2- Davek po tej tar. št. se pobira J n? Slede na vrsto reklame v pisme-1: 151 ’ ustmeni ali mehanski obliki (progi Jlcu'ano ali reproducirano). Tar. št. 13 — Od plačil za zakup e ® . Podzakup premičnih ali nepremičnih stvari, izvzemši plačila za na-i •|ern ali podnajem stavb 10 % Opomba: 1- Davčna osnova je skupno pla-t j °> ki ga je lastnik prejel za oddate Predmeta ali nepremičnine v za-KuP ali podzakup, zmanjšan za zne-s°k amortizacije. 2. Za davčnega zavezanca se štete. tista oseba, ki je dala predmet i kupnepremi^nino v ^kup ali podza- i . III. proizvodni okoliš: k. o. Zagorje ob Savi- z naselji: Zagorje, Selo, Dolenja vas k. o. Loke z naselji: Loke, Kisovec, Podkraj k. o. Rži še z naselji: Sp. Zabrez-nik, Orehovica-del, Izlake-del, Prho-vec k. o. Kandrše z naselji: Kandrše-del, Mlinšc^Zvarulje-del, Briše-del, Hmelno, Dole k. o. Semnik z naselji: Semnik-del in Strahovlje k. o. Kotredež z naselji: Kotredež, Rove in Sp. Zavine k. o. Potoška vas z naselji: Poto-ška v as-del in Vine k. o. Kolovrat z naselji: Kolovrat-del, Senčna, Podlipovica-del, Prevala-del k. o. Zabava z naselji: Log, Zabava, Breznik, Kostrevnica, Razpotje-del IV. proizvodni okoliš: k. o. Loke z naselji: Loke-del (Čebin Martin), Vrh nad Zagorjem in Držina k. o. Sentlambert v celoti k. o. Podkum v celoti k. o. Hrastnik v celoti k. o. Roviše v celoti k. o. Jesenovo v celoti k. o. Cemšenik v celoti k. o. Brezje v celoti k. o. Kandrše z naselji: Kandršc-del (Majdič Franc, Mali Albin, Žav-bi Albina, Smrkolj Milka, Strmi jan Ivan, Grabnar Pavla), Okrog, Suhi potok, Lipovica, Visoki Kal, Osre-dek-del (Rožanc), Vrh nad Mlinšami, Dolgo brdo (vključno Maks Petek, Marija Medved, Marija Bohinjšek), del naselja Mlinše (Maks Vozelj, Jože Ocepek), zaselek Grmače s posestniki Ivan Ocepek, Jože Urankar, Viktor Pavšek in Franc Rebolj k. o. Semnik z naselji: Smuči dol, Rovine, Krače, Topolovec in Gro-boljšca, vključno Jenko Marija i l i i i 18 k. o. Kotredež-del z naselji: Zno- Na podlagi določb temeljnega za- Jile, Zg. Zavine n“"a ® Prispevkih in davkih obča- k. o. Kolovrat-del z naselji: Pod-0 n j r* L SFRJ, št. 22/64), zakona lipovica-del (Jože Arh, Bernard Jo-ii»t in davkih občanov (Ur. gerj Anton Urankar, Leopold Praš- tuto Ki- *n t20. člena sta- nikar, Alojz Arh, Rudolf Brvar, Ru- ščir.,!?1.1?6 Zagorje ob Savi je Skup- dolf Gabršek), Strma njiva (Jože Ocepek), Spodnje in Zgornje Vrtače, Plavišnik, Borje pri Mlinšah, Zakrajšek iz Kolovrata, Prevala (Simon Grošelj), Medija ohfZ ,>DCine Zagorje ob Savi na »j.,, ns!(eSa zbora in zbora delov aPrejelaU’ dnc 22' decembra 1 ODLOK 0 spremembi odloka o prispevkih in “vkih občanov občine Zagorje ob Savi k. o. Potoška vas-del, posestniki: Guna Franc, Ceglar Jožefa, Ceglar Anton, Božič Antonija in Blaznik Ivan in vas Praproče k. o. Zagorje z naselji: Ravenska ohč?dl<>k ° Prispevkih in davkih Vtotn ?.V„občine Zagorje ob Savi (Ur ^ ®1K Zasavja št 5/65 od 26. 2. 1961 L spremeni. 1. člen vas k. o. Rži še z naselji: Orehovica-del (Golčnik Anton) in Izlake -del (Jakoš Ljudmila, Odlazek Alojz), Ržiše, Zg. Zabreznik, Pušave 2. člen Klasi -Člen °dloka se spremeni °drnere prispevka iz sti 1 dohodka od kmetijske dej: dva območje občine doli a proizvodna okoliša. 1 naselji; k. o. Konjšca z naselji: Sklendro-vec, Rtiče, Rodež k. o. Sentlenart z naseljem: Vrhe k. o. Zabava-del z naselji: Ravne, Javoršca. 3. čle>i V 19. členu odloka se spremenijo osnove za odmero prispevka od obrtne dejavnosti, ki znaša po posameznih obrtih, in sicer; , ,i IMS K V N ’ K — ( 1. (ttnunrja lflte Stroka: KV VK L Kovinarstvo > finomehanik — 1,600.000 avtomehanik 1,300.000 1,600.000 urar — 1,100.000 vodni inštalater 1,100.000 1,300.000 klepar 1,000.000 — strugar 1,200.000 1,400.000 kovač 650.000 800.000 galvanizer — 1,500.000 II. Elektrotehnika elektroinstalater 1,200.000 1,350.000 radio in TV mehanik 1,400.000 1,600.000 III. Gradbeništvo kamnosek — 1,200.000 zidar 950.000 1,000.000 steklar — 800.000 pečar — 1,100.000 soboslikar in pleskar 1,000.000 1,300.000 IV. Predelava lesa mizar , 700.000 950.000 žagar 700.000 — tapetnik 700.000 950.000 V. Avtoprevoz 1,350.000 1,500.000 VI. Gostinstvo 850.000 1,300.000 VII. Predelava tekstila in usnja krojač 700.000 850.000 čevljar 550.000 700.000 sedlar 700.000 900.000 šivilja 700.000 850.000 VIII. Živilska stroka slaščičar — 1,100.000 mesar 850.000 1,500.000 IX. Ostala obrt fotograf — 1,100.000 frizer , — 1,000.000 vrtnar 900.000 1,400.000 3. člen V 20. členu odloka se sprci-T-ii prispevek v letnem pavšalnem zne- sku, ki ga plačujejo izvajalci dejavnosti, in sicer: Stroka Letni pavšalni znesek Predelovanje nekovin 35.000 Predelovanje kovin 30.000 Popravilo električnih aparatov 50.000 Izdelovanje kemičnih izdelkov 30.000 Predelava lesa: stavbno pohištvo 40.000 ostalo pohištvo 25.000 Predelava papirja 15.000 Izdelovanje tekstilnih izdelkov 15.000 Predelovanje usnja 10.000 Predelovanje živil 5.000 Izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov 15.000 Gostilničarji izven mesta do 800.000 bruto prometa 30.000 Stavbna obrt: inštalater , ' 45.000 roletar 50.000 teracer 30.000 parketar 40.000 vsi ostali 30.000 Voznoličarstvo, ličarstvo drugih kovinskih predmetov in galvanizacija 50.000 Brivci in frizerji 15.000 Vse ostale osebne storitve 15.000 Vse ostale obrti iz prej navedenih dejavn. razen osebnih 35.000 Zavezanci, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost brez stalnega poslovnega mesta kot: snažilci obutve 8.000 ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizv. 8,000 postreščki 8.000 prodajalci pečenega kostanja 8.000 4. člen V 25. členu odloka se spremeni prispevek v pavšalnem znesku od negospodarskih storitev, ki ga plačujejo osebe naslednjih intelektualnih storitev, in sicer: — učitelji glasbe; jezikov in raznih šolskih predmetov 5.000 — stenografi, daktilografi, stenodaktilografi 10.000 — zavezanci, ki opravljajo negospodarske dejavnosti zaradi starosti, bolezni ali zaradi posebnih razmer in okolnosti manj kot 4 mesece v letu 15.000 — duhovniki, župni upravitelji . 40.000 — ostali duhovniki 30.000 — farne cerkve s podružnicami 50.000 — letni kosmati osebni dohodek, ki je praviloma mi- nimalna letna osnova prispevka od intelektualnih storitev znaša x. odvetnik . 1,200.000 5. člen V 30. členu odloka se spremeni tretji odstavek in se glasi: »Obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke na podlagi pavšalnih osnov, plačujejo davek za vsakega zaposlenega v višini 15.000 dinarjev.« 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Glasniku. Številka: 422-1/65. Datum: 22. 12. 1965. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc 1. r. 20 Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in Kategorija I. kategorija II. kategorija III. kategorija IV. kategorija V. kategorija VI. kategorija VII. kategorija Letna stanarina za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,5 •/• revalorizirane vrednosti tega stanovanja. Najvišji znesek stanarine za 1 m* stanovanja se izračuna na ta način, da se največje število točk posamezne kategorije pomnoži z ugotovljeno vrednostjo točke, izračuna 3,5 °/o od tako dobljene vrednosti ter deli z 12. 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz drugega člena tega odloka. 4. člen Mesečna zakupnina za 1 m2 koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja, kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja. 5 6 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju. Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka. Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot tudi na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo. 6. člen Ce se posamezni prostori v stanovanju upravljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 2. člena tega odloka, zviša za 25 %>. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo v primem, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2. člen Za posamezne kategorije stanovanj se določajo sledeče najvišje stanarine: Največje Najvišja stanarina število točk na 1 m2 mesečno din 155 407 125 328 105 276 85 223 65 171 45 118 25 66 prostorov podstanovalcem (trem ali več podstanovalcem). 7. člen Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 5 odstotkov od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 36-1/66 Datum: 29. decembra 1965 Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc 1. r. 21 Na podlagi drugega odstavka 2. člena in 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 35/65) in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29, decembra 1965 sprejela ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš 1. člen Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ld so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja. Obveznost plačevanja amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortiza- cije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 2. člen Amortizacija od staribvanjskih hiš se vplačuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš. 4. člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša: 1. za zidane zgradbe Iz opeke in armiranega betona in kakega drugega trdnega materiala: amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 */*. 2. montažne zgradbe In zgradbe Iz mešane konstrukcije: amortizacijska doba 80 let, amortizacijska stopnja 1,25 «/o. 3. motažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi materiali): amortizacijska doba 50 let, amortizacijska stopnja 2«/e. 5. člen Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas, dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane. Ce so stanovanjske hiše v eni skupini amortizirane, uporabljajo pa se tudi zatem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost plačevanja amortizacije za hiše iz te skupine. Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Amortizacija se vplačuje v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretekli mesec. Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki sc sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo ugotovljeno pri popisu. Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. w 8. člen Sredstva amortizacije sme stane vanjsko podjetje uporabljati za: i — rekonstrukcijo in sanacijo st* novanjskih hiš in stanovanj zarad povečanja standarda stanovanja, z vi Sanja vrednosti stanovanjske hiše ct stanovanja in podaljšanja dobe tra janja; — zamenjavo dotrajanih stane/ vanjskih hiš; — odplačilo kredita za gradite* ali nabavo novih stanovanj in » velika popravila stanovanjskih hi) 9. člen Sredstva amortizacije se smej< uporabljati takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije skladi stanovanjskih hiš, vendar v soglasji s programom za uporabo sredstfl* sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Stanovanjsko podjetje izvrSl <) koncu poslovnega leta odpis stane' vanjskih hiš Ipopravek vrednosti) 1 višini amortizacije, ki je bila obr* čunana za to leto. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dal po objavi v Glasniku, uporablja J* se od 1. januarja 1966. Številka: 36-1/66 ; Datum: 29. decembra 1965 Predsednik skupščine \ občine Zagorje ob Savi j Dušan Kolenc L r, • RAZPIS Skupščina občine Ljubljana-SiŠldi razpisuje v soglasju s skupščinama občin Ljuh ljana-Bežigrad in Ljubljana-Vič Rudnik na podlagi 113. člena zakoni o sodiščih splošne pristojnosti (tij list SRS št. 20/65), TRI PROSTA MESTA SODNIKO* pri občinskem sodišču II v Ljubija*) Kandidati, ki izpolnjujejo splošni in posebne pogoje po 40. členu te1 melj nega zakona o splošnih sodiščih naj se priglasijo najkasneje v rok11 30 dni od objave tega razpisa PO' OBLAŠCENI RAZPISNI KOMISIJ1 SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA SISKA. Datum: 5. januarja 1966. Razpisna komisija Skupščin1 občine Ljubljana-šiška ----------------------------------A VSEBINA 14 Odlok o začasnem financiranju pr or* Conskih potreb v I. tromesečju l«* občine Ljubljana-Bežlgrud 15 Odlok o razširitvi veljavnosti odlok0; s stanovanjskega področja, ki jih r sprejel mestni svet Ljubljane, na V venmestno območje občine LJublJon* Bežigrad 16 Odlok o občinskem prometnem davk* občine Ljubljuna-SiSka 17 Odlok o razilrttvl veljavnosti Štirih lokov mestnega sveta Ljubljane s P<* dročja stanovanjskega gospodarstva rt območje občine Ljubljana-SlSka, ^ leži Izven mestnega območja 18 Odlok o občinskem prometnem davk* na območju občine Zagorje ob Savi 19 Odlok o spremembi odloka o prispel* kih in davkih občanov občine Zagori* ob Suvi $0 Odlok o najvtšjl stanarini za stanovi nja, ki jih upravljajo organizacije gospodarjenje s stanovanjskimi hlšart občine Zagorje oh Savi . 21 Odlok o amortizaciji stanovanjskih h** občine Zagorje oh Savi. J Razpis prostih mest sodnikov pri občinskem sodlSču 1L v Ljubljani.