^oStniu; PRimukSKI DNEVNIK a plačana X goto mm pitale i gruppo Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 255 (10.474) TRST, sobota, 3. novembra 1979 I ^MORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ 0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. ZE VČERAJ PRVI POGOVORI MED TITOM IN CEAUSESCOM Izredna pozornost romunske javnosti ob obisku jugoslovanskega predsednika Jugoslovansko-romunski odnosi primer plodnega sodelovanja med državami - Danes nadaljevanje uradnih pogovorov ('Poseben dopis) j BUKAREŠTA — Predsednika Tito in Ceausescu bosta danes na-, »bevala včeraj začete pogovore. Dopoldne bo Petar Stambolič v n«nu predsednika republike položil venec na spomenik herojev za . »bodo, popoldne pa bo romunski gostitelj priredil intimno kosilo v Predsednika republike. ji hkratnim dialogom na najviš--------------------- javni bodo jugoslovansko - romun-ni.l,°dnpsi dobili novo vzpodbudo za sed i .nadalin'i razvoj, ki se že do-j^aj izkazuje v najrazličnejših o-SJ?B, To, da se Tito in Ceausescu „ ‘Ujeta že devetnajstič, pa samo j. , Ju je odločno pripravljenost dveh n;;a,»stičnih in sosednjih držav, da Ualjujeta s tako zastavljeno potjo. - °sebno letalo predsednika Tita ^spustilo na bukareško letali-*asi1. Ob priliodu iz letala je pred- °Peni ob 11.20 po tukajšnjem Sedali H* iiiuuu u. rcwiu jc !»•«=«- K o«« . Vita prvi pozdravil njegov «*eli romunski predsednik in ge-Nie i * sekretar romunske partije „j #lac Ceausescu. Ponovno snidc-BM predsednikov je bilo zelo 5t|Sr‘n°. Potem ko sta si krepko |j,;KU'la roki, sta sc objela in po-H la- Med igranjem državnih hi-p n so od daleč odmevali topovi, tun Pl,eg*edu častnega bataljona ro-S(, nske garde sta se Tito in Ceause-0„ uapotila k množici obiskoval-i > ki so prišli na letališče, da bi di *!0zdjavili. Med njimi je bila tu-ki i-tev‘kia jugoslovanska kolonija, »n Zlv> in dela v Bukarešti in dru- romunskih mestih. biu Predsedn*kom Titom, ki so se dec kasneJe Predstavili še Ilie Ver-q ’ Predsednik državnega sveta, pj?r8e Radulescu, Stefan Vojtek, ^Predsednika državnega sveta, dru Antlrei- zur>anji minister in dnr^e tPsoke romunske osebnosti, so p.rfovali še Petar Stambolič, član Ejdsedstev SFRJ in ZKJ, Branko jUlid: član predsedstva CK ZKJ, - ‘P Vrhovec, zvezni sekretar za tkanje Se, -j- zadeve, Metod Rotar, zvezni *lav nr/a zunanj° trgovino, Beri- pupjlullu v luuu. 0 ^ *sdnx acu™a- šef kabineta pred- ključuje prvo veliko potovanje ki UKn rpniihVikA in rlrncri '• i__' ____:i ->--1— partije, na katerem bode ob zunanje politični analizi poudarili tudi dobrososedstvo Jugoslavije in Romunije kot primer resničnih toplih odnosov. Po včerajšnjih pogovorih, ko sta obravnavala številna vprašanja o dvostranskih odnosih kot tudi o aktualnem mednarodnem položaju, je gostitelj priredil v čast predsednika Tita večerjo, na kateri sta Tito in Ceausescu izmenjala zdravici, VAŠO GASAR BEOGRAD — Kot poroča italijanska agencija ANSA so se v Beogra- du začeli italijansko-jugoslovanski pogovori o varnosti in popuščanju napetosti v Evropi ter o vprašanju sodelovanja na Sredozemlju. Pobudo za vrsto občasnih srečanj je dal zavod za mednarodne zadeve iz Rima ter zavod za mednarodno politiko in gospodarstvo iz Beograda. Brzezinski nedosleden o palestinskem vprašanju KUVAJT — Najožji Carterjev sodelavec in načelnik posebne vladne komisije za vprašanje mednarodne varnosti Brzezinski je v intervjuju za kuvajtsko televizijo izjavil, da ZDA podpirajo pravice palestinskega naroda ter bodo podprle zahteve za samostojno palestinsko državo le v trenutku, ko bo to želja vseh Palestincev. Znano je, da si velika večina palestinskega naroda želi samostojno državo, Brzezinski pa je s svojim odgovorom samo dokazal a-meriško nedoslednost in težave pri reševanju palestinskega vprašanja. Arafat v Lizboni LIZBONA — Včeraj je dospel na uradni obisk v Lizbono predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat, kj je imel razgovore s portugalskim predsednikom Eanesom in s predsednico vlade Mario Pintasilgo. Danes se bo ugledni palestinski gost srečal tudi z nekaterimi predstavniki portugalskih političnih strank, ki podpirajo boj in zahteve palestinskega naroda. PO DRŽAVNEM UDARU ZDA UKINILE POMOČ V Boliviji obsedno stanje Edino vojska podpira udar Jutri na igriščih enominutni molk RIM — Policijski agenti se vedno brez uspeha iščejo dva mladeniča, ki sta sodelovala pri izstrelitvi signalne rakete na rimskem nogometnem igrišču hi pn tem povzročila smrt Vincenza Paparelli-ja. Giovanni Fiorillo in Marco Angelini sta izginila kot kafra, čeprav so agenti prejeli v zadnjih dneh nekaj telefonskih klicev, ki so opozarjali na prisotnost Fiorilia v okolici Pescare, kjer ga vneto iščejo. Najbolj verjetno je, da se je Fiorillo zatekel h kakemu pripadniku «komandosa ultra* Medtem so v Turinu prijavili sodnim oblastem grosistično tvrdko, ki je prodala rimskemu trgovcu o-sem signalnih raket, med katerimi je bila tudi tista, ki je ubila Papa-reilija. Zaradi nedeljskih tragičnih dogodkov bo že jutri na nogometnih igriščih nekaj novosti. Predsedstvo italijanske nogometne zveze je namreč odredilo, da v znak žalovanja ne sme nobeno nogometno društvo razobesiti transparentov, kot tudi ne uporabiti običajnih sredstev, kot so bobni, petarde ali bengalični ognji, ki bi motila vzdušje na tekmah. Pred začetkom igre bo enominutni molk v znak žalovanja za Paparelli-jem, kar bi moralo sprožiti pri vseh navijačih razmišljanje o nasilju na igriščih, kot tudi drugje. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiimniiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiininiiiiHiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii PO OBISKIH V FRANCIJI, ZAHODNI NEMČIJI IN VELIKI BRITANIJI Hua Guofeng na čelu delegacije LR Kitajske začne danes razgovore z italijansko vlado Izmenjali bodo mnenja o mednarodnih političnih vprašanjih in razpravljali o krepitvi sodelovanja - Na kosilu pri Pertiniju se bo v ponedeljek srečal z gosti tudi tajnik KPI Berlinguer republike in drugi. s-«Kšče je bilo za to priložnost Can<. okrašeno. Bilo je na deseti-,MWnunskih in jugoslovanskih za-l v ter transparentov, ki so v o-or ’ jezikih izražali dobrodošlico »Uredniku Titu in nazdravljali ju-st bansko-,-omunskemu prijatelj • u *n sodelovanju. ho »p*0113 avtomobilov je po sloves-frov krenila Prt>ti dvajset kilome-fttm, kaljenemu glavnemu mestu Poti a^e’ kjer se Je vzdolž vse sppli ®e Posebej pa na ulicah in o-j ottjih bukareških trgih zbra-(jr v?9 kot 100.000 ljudi, ki so poz-SkavU.ali predsednika s pesmijo in pranjem Ceausescu - Tito. Bila kate? pravcata razstava barv, v 'fine'"6 S0 se 0<*e*‘ btikareški mla- Uirii mecf katere so se pomešali sk .Pripadniki številnih folklornih VSaPln- Prizor, ki se je ponujal na taswm mestu- je bil resnično veli-Sicer pa je treba ob tem telev.®.to' da sta tukajšnji radio in hr(v, 'riia direktno snemala prihod v'0)rr nika Tita v Bukarešto in heOep d° *Palače poletja*, ki bo do Pferi L rez*denca jugoslovanskega Tednika. Tjta0Zorn°st ob obisku predsednika iv y Romuniji je tukaj izredna. Polni .• radio in televizija so pretep člankov o Titu, Jugoslaviji tki., rianunsko-jugoslovanskem so- Talcanju' i^ko k na primer «Scintea», ro-PfVjS . Partijski časopis, včeraj na z d , rirani objavil obširen uvodnik Ovprodošlico Titu. Objavili so tudi tauis a biografijo in med drugim da ie «tovariš Tito eden piranje Kitajske do Evrope, in,prav tako ne pomeni izhodišča, saj sta obe državi, odkar sta leta 1970 navezali redne diplomatske odnose, razvili zelo dobre in čedalje napre-tajskega državnika na—tako visoki -dujoče stike. Obe vladi ita žeriz- RIM — Predsednik vlade LR Kitajske in partijski voditelj ter Maov naslednik Hua Guofeng prileti zgodaj popoldne v Rim. S tem se za ravni po glavnih prestolnicah Zahodne Evrope. Hua Guofeng bo na srečanjih s predsednikom vlade Cossigo in predsednikom republike Pertinijem sklenil neposredne stike z evropsko stvarnostjo, ki jih je začel v Parizu s predsednikom Giscardom in nadaljeval v Bonnu in v Londonu z nemškim kanclerjem Schmidtom in angleško premierko Thatcherjevo. Zadnji dan enotedenskega obiska v Veliki Britaniji je kitajski voditelj posvetil obisku neke kmetijske farme in univerze v Oxfordu, kjer je bil gost na delovnem kosilu, ki mu ga je priredil Kentski grof, predsednik britanske komisije za zunanjo trgovino. Zvečer se je vrnil v London, kjer je kitajska delegacija priredila poslovilno večerjo v prostorih veleposlaništva, katere se je udeležila tudi gospa Thatcherjeva. Tudi obisk v Italiji označuje od- razili veliko zanimanje za poglabljanje sodelovanja na vseh področjih. ki ga potrjujejo izmenjave o-biskov zunanjih ministrov in drugih zastopnikov obeh vlad v zadnji letih. Obisk Hua Guofenga ima pa seveda tudi politično obeležje. V svetu, ki ga pogojujeta velesili ZDA in SZ, si Kitajska, ki ima razsežnosti in politično moč tretje velesile, odkrito prizadeva pridobiti Evropo deveterice, ki ima sicer potrebne gospodarske zmogljivosti, a se ne zaveda ali ne zna uveljavljati svoje politične moči, da vstopi v mednarodno politično are no, kot protiutež «sovjetskemu hegemonizmu, ki kali mir». Kitajskemu državniku bo Cossiga tolmačil italijansko stališče, da je pot za utrditev miru v prizadevanju za popuščanje napetosti in za razorožitev, ter da se Italija pogovarja z vsemi, ker ni druge poti za premostitev nasprotij in odpravo kriz- .....................................um..iiiiimiiiiiliiiiiiiiuniiiiiiiitiii Kongres radikalcev v znamenju nasprotij da je «tovariš Tito eden lje'‘cu °rganizatorjev in ustanovite-beneuvrščenega gibanja, čigar riedn 0 b°ju za izgradnjo nove cijenar°dne ureditve, demokratiza-pf^^dnarodnih odnosov in enako-Vai„ e8a sodelovanja močno odme-svetu.* stgg bnost predsednika Tita, zve-rigCKi s'na delavskega razreda in sti l°vanskih narodov in narodno- haJvJ^embnega človeka v med-skernem komunističnem in delav-ČoKn gibanju, ugledne osebnosti so-iW^a. Političnega življenja, je v nj an'ji poznana, spoštovana in ce-ljev a.' je še dodal časnik in nada-hj }‘ j ba bo dialog na najvišji rav-«c|n a nov zagon stalnemu razvoju iti rtnkV' Prijateljstvu, sodelovanju cionai r0Sedstvu f-er obogatil tradi-bjarn . bobre vezi med obema par-bo Ji? >n državama. Skratka dal Vorj “ub° za vse, kjer se lahko go-$odpi° kupnih interesih, napredku, tkanju in miru na Balkanu, tr b* *n na svetu, tli tef],Tlea':>’ romunski zunanjepolitična J?n|k. pa je med drugim zapisal, Si |J? jugoslovansko-romunski odno-ČVernlrner plodnega sodelovanja med sPošt bržavama, zasnovanega na y8nj ,Vanju, tovariškemu razume-hemJU’ enakopravnosti in medseboj- •jl spoštovanju. Sir,, a’ ostali romunski časniki ob-hi,° bršejo o Titu in Jugoslaviji, b°rta-’ 80 °bjavili tudi številne reti i, aze —• in ena takili govori tudi b^a^Ski Istri, ki jo je časnik po-t>a A>Va*. svet elektronike, še zlasti poudarjajo to, da je PraJSedn'k Tito prispel v Romunijo Pravi V Casu' ko se Romunija pri-tii jJa na največji družbenopolitič-'*°Kodek — 12. kongres romunske Na radikalnem kongresu so spregovorili tudi 11-lctni otroci (ANSA) GENOVA — Kongres radikalne stranke se nadaljuje med nasprotji, Uspeh na junijskih volitvah in močan porast radikalnih predstavnikov v parlamentu, izkoriščanje javnega financiranja (približno dve milijardi lir) in organizacijska struktura stranke so glavne točke spora. Vsi izražajo obžalovanje, da se doslej kljub volilnemu uspehu ni povečalo število vpisanih. Medtem sta se oblikovali vsaj dve skupini v okviru vodstvene strukture. Adelaide Aglietta .je v četrtek zvečer sklicala parlamentarno skupino, da bi skušala priti do kompromisne rešitve. Z ene strani je tu stara vodilna skupina, ki je nre-stala vse dosedanje bitke radikalne stranke. V njfej šo poleg Agliet te Boninova, Pannelia, Tessari in Cicciomessere, z druge strani pa je skupina, ki bi hotela več manevrskega prostora in ki jim očita dejstvo, da o delovanju stranke sklepa le majhna skupina ljudi. Včeraj se je enajst italijanskih radikalnih poslancev, všteti so tudi poslanci v evropskem parlamentu, podalo v Pariz, da bi doseglo od predsednika vlada Barra »ogovor s tajnikom radikalne vlade Fa-brom, ki je trenutno v zaporu. Socialistična poslanca Mancini in Balzamo pa sta te dni naslovila vprašanje na predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve, v ka terem vprašujeta, kaj ie storila italijanska vlada po aretaciji Fabra. Socialistična poslanca sta mnenja da je brezbrižnost italijanske vlade ob njegovi aretaciji zelo zaskrbljujoča. Hua Guofeng niih situacij. V tem slogu in s temi precej različnimi izhodišči bosta bržkone potekali tudi obe daljši u-radni srečanji predsednikov italijanske in kitajske vlade ter njunih sodelavcev. Prvi bo že danes popoldne, kateremu bo sledila slavnostna večerja, ki jo bo priredil Cossiga, drugi pa bo v torek pred povratkom kitajske delegacije. Predmet razgovorov bo globlja primerjava stališč obeh držav do najbolj perečih vprašanj mednarodne politike, od Srednjega vzhoda do Afrike, zlasti pa do kriznih razmer na Daljnem vzhodu. Prav tako velik delež bodo gotovo zavzeli pogovori o pospeševanju sodelovanja na gospodarskem in na drugih področjih in večje vloge Italije pri uresničevanju -tštirih modernizacij* (kmetijstva, industrije, znanosti in tehnologije ter vojske), ki so strateški smoter kitajske vlade. Znano je, da je na pobudo vlade skupina italijanskih bank sklenila dodeliti Kitajski kredit do milijarde dolarjev za uvozne operacije iz I-talije. Manj verjetno je, da bi Italija pristala na prodajo moderne vojaške opreme, za kar se potegujejo kitajski voditelji (v Angliji so jim baje obljubili sodobne lovce z navpičnim vzletom). Mimo glavnih državniških stikov, vzbuja precejšnje zanimanje tudi možnost odločnega premika v odnosih KP Kitajske (katere predsednik je prav tako Hua Guofeng) s KPI, ki so bili skoraj '20 let prekinjeni, a so jih v zadnjih časih previdno obnovili. S kitajsko delegacijo se bo namreč že drevi srečal na večerji odgovoren za zunanjo politiko KPI Giancarlo Pajetta, ki je med povabljenci, Na slavnostnem kosilu, ki ga bo po uradnem srečanju z gosti priredil predsednik republike Pertini, se bo pa imel Hua Guofeng priložnost srečati s samim Berlin-guerjem. Jutri se bo kitajska delegacija razdelila: Hua bo odšel na turistični obisk v Benetke, zunanji minister Huang Hua bo uradno o-biskal republiko San Marino, podpredsednik vlade Yu Qiuli, ki mu je zaupano tudi industrijsko načrtovanje, pa si bo ogledal v Turinu o-brate Fiat. (iv) ne konference o univerzi in šoli. Komunistično vodstvo je obravnavalo tudi vprašanja konference o Jugu, ki naj bi bila od 30. novembra do 2. decembra v Bariju in ki naj bi se je udeležil tudi tajnik KPI Berlinguer. Govor je bil tudi o mladinskem vprašanju ter o pripravah na seminar zveze komunistične mladine. Razprava se je zavlekla do pozne ure. RIM — Parlamentarci PDUP so vložili interpelacijo, v kateri ugotavljajo «jasno nezdružljivost* vlog ministra Bisaglie. Kot minister za industrijo bo moral namreč izreči mnenje o zahtevi po povišku avtomobilskih zavarovalnin za 26 odstotkov, medtem ko je sam poklicno zastopnik velike zavarovalnice v Padovi. Zato zahtevajo, naj ga sam Cossiga zamenja pri tej nalogi. MADRID — V Španiji niso potrdili glasov, ki krožijo v nekaterih madridskih diplomatskih krogih, češ da je sin kubanskega predsednika Fidela Castra zaprosil za politično zavetišče v Španiji. Fidelito Castro študira inženirstvo v Moskvi. LA PAZ — Položaj v Boliviji, tri dni po državnem udaru, vzbuja skrajno nevarnost za izbruh državljanske vojne. Parlament, obe največji stranki, sindikalne in študentske zveze so odločno proti polkovniku Natushu Bushu, ki je medtem formiral vojaško-civilno vlado in proglasil sebe za predsednika, računajoč na moč vojske, ki mu je preko novoimenovanega poveljnika o-boroženih sil, generala Victorja Ca-stilla, izrekla popolno podporo. V zadnjih 24 urah so se dogodki v La Pazu razvijali zelo dramatično. Predvčerajšnjim, kmalu po u-daru, je parlament obsodil vojaški puč in potrdil legitimnost zrušene vlade Walterja Guevare Arce, ki se je zatekel v ilegalo. Takoj nato sta voditelja glavnih bolivijskih strank Estensoro in Zuazo potrdila to stališče in razčistila dvome, da bi bila ena od strank vpletena v udar. Medtem je najmočnejša sindikalna organizacija oklicala splošno stavko, med katero je bilo v spo-pafiih g jpolicijo ubitih pa* delavcev. 28 političnih in sindikalnih organizacij (meti katerimi sta obe komunistični in demokristjanska stranka) je ustanovilo «Odbor za obrambo demokracije*, ki je takoj '.žigosal novo vlado kot »protidemokratično, protinarodno in fašistično gibanje*. Na splošen ljudski protest je Na-tush Bush odgovoril s trdo roko, lako kot se je že večkrat zeodilo v lej in drugih latinskomeriških državah: razpustil je parlament, proglasil v državi obsedno stanje (kar ukrnja ustavne pravice), imenoval novega poveljnika vojske in sestavil novo vlado. Udar so obsodile tudi ZDA, ki so sklenile takoj prekiniti gospodarsko in vojaško pomoč Boliviji, ki je znašala 46 milijard lir. Na sliki (telefoto ANSA): bivši pred-ednik Guevara v pogovoru s časnikarji po državnem udaru polkovnika Natusha Busha. IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIItllllllllllMMIIf IIIIIIMilllt OBUDILI SO SPOMIN NA PADLE BORCE IN REVOLUCIONARJE V Sloveniji številne žalne svečanosti ob dnevu padlih LJUBLJANA — V teh dneh so se po Sloveniji zvrstile številne žalne komemoracije, na katerih so obudili spomin na padle borce, revolucionarje in svojce. V parku Edvarda Kardelja pri grobnici narodnih herojev v Ljubljani je partizanski pevski zbor z igralci Mestnega gledališča pripravil recital na komemoraciji, ki so se je udeležili predstavniki slovenskega javnega in političnega življenja. Podobne komemoracije so >bite' tildi v Gramozni jami v Ljubljani: kjer so italijanski fašisti v letih 1942 in 1943 streljali talce, na Urhu pri Ljubljani, kjer so obležale žrtve belogardističnega nasilja in v vseh vetjih ter manjših krajih po Sloveniji. V spominskem parku na Jesenicah so se spominu na 42 tam uhitih borcev NOB poklonili med drugimi predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Kanalske doline 41 torej tudi tako izpričali, kako številne vezi pove zujejo Slovence na obeh straneh meje. Osrednja komemoracija na Goriškem je bila na Trnovem nad Novo Gorico pred grobnico 268 padlih borcev IX. korpusa. Spominske slovesnosti so bile tudi pred spomenikom padlih v Solkanu, pri Peternelu v Cerovem in Gorjačah v Goriških Brdih, pred spomenikom 29 padlim italijanskim partizanom v Temnici na Krasu, v Opatjem Selu, Renčah, Tolminu. Kobaridu, Piranu in v številnih drugih krajih na Primorskem. V teh dneh v Sloveniji ni spominskega obeležja iz NOB ali partizanskega groba, ki se ga ne bi spomnila mladina, ca uredila in prižgala svečke v spoštovanje žrtvam, vsajenim v temelje današnje socialistične Jugoslavije. J. P. "Oboroženi spopadi v Kurdistanu TEHERAN — Kot poroča iranski radio, so včeraj ponovno izbruhnili oboroženi spopadi med redno vojsko in kurdskimi uporniki, ki so terjali petnajst mrtvih in približno petdeset ranjenih. Uradna poročila pravijo, da so spopade sprožili kurdski gverilci, medtem ko je glasnik KurdsKe demokratične stranke (PDKI) obtožil centralno vlado, da je ponovno začela izvajati hudo represijo med domačim prebivalstvom. Oboroženi spopadi so izbruhnili malo pred prihodom v Kurdistan vladne delegacije, ki bi morala začeti mirovna pogajanja s kurdskimi domoljubi, ki v zameno upravičeno zahtevajo priznanje vseli narodnih in političnih pravic. tlllllfllllllllllHIIIIIIIMlIlllMItlllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIItinilllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllflMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIUIIIHMIMIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIMIIIUItlllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllfIVIimillia KLJUB KRVAVI REPRESIJI IN POKOLOM Soweto se upira rasizmu in izkoriščanju Mnoge zahodne države podpirajo južnoafriški režim Vodstvo KPI RIM — Včeraj se je sestalo vodstvo KPI, ki je najprej poslušalo poročilo Occhetta o položaju na šo-I lah ter o predlogu glede vsedržav- JOHANNESBURG — Dva policij ska agenta sta bila ubita včeraj ponoči med oboroženim napadom na neko policijsko postajo v središču Sovveta, črnskem getu približno petnajst kilometrov oddaljenem od Johannesburga, gospodarskega središča rasistične Južnoafriške republike. Čeprav oblasti tega ne bodo uradno priznale, so napad izvedli člani ene izmed črnskih tajnih in ilegalnih organizacij, ki se z o-rožjem in z atentati borijo proti rasizmu in izkoriščanje belih »gospodarjev*. Druge črnske organizacije pa so izbrale druge poti boja, po šolah in tovarnah, kjer črnci niso ljudje, ampak le «pripadniki manjvredne rase*. Voditelji teh organizacij, podobno kot nacionalistični lider Steve Biko, ki je uradno umrl »zaradi gladovne stavke*, pa dnevno hirajo in umirajo v zaporih tistega tiranskega režima, ki ga še vedno kljub vsemu podpirajo nekatere zahodne države in pa predvsem zahodni kapital in ameriške multinacionalne družbe. Simbol upora črnske večine je Soweto. milijonski geto. ki »oskrbuje* s ceneno delovno silo boga te četrti Johannesburga in kjer so se študenti in delavci leta 1976 množično uprli oblastem in proti vladi, ki je na kraj poslala vojsko, ki je streljala ter ubila več sto nemočnih demonstrantov. Apartheid je v Južnoafriški republiki uzakonjena stvarnost, domače črnsko prebivalstvo in reda j tudi del demokratične bele manjšine, je popolnoma izključeno iz vseh oblik javnega in tudi zasebnega življenja, saj so celo prepovedani spolni odnosi med temno poltimi in belopoltimi osebami. »Filozofija ra-sizma*. na kateri je zrasel nacizem in mnoge druge krvave dik- tature, je v tej afriški državi vsakdanjost, ki jo večkrat hote ali nehote podpira prav tak imenovani »civilizirani* svet. Južnoafriška republika se že razvija v pravo silo ne samo v gospodarskem ampak tudi v vojaškem smislu, saj prav v teh dneh krožijo vesti, da vlada iz Pretorije razpolaga z lastno atomsko bombo. O tem zahodne države, ki redno prodajajo Južnoafriški republiki orožje, gotovo ne vedo ničesar. Južnoafriška vojska, ki je ena najsodobneje opremljenih na svetu, vdira v Angolo «za namibijskimi banditi*, dejansko pa ubija civilno prebivalstvo, ki si je komaj priborilo svobodo po dolgem in krvavem boju proti portugalskim kolonialistom. Da ne govorimo o Namibiji, ki je formalno pod skrbstvom OZN, dejan sko pa pod upravo Pretorie, proti kateri se že vrsto let pogumno bori osvobodilno gibanje Swapo. Južnoafriška vlada se dobesedno lahko požvižga na svetovno politično izoliranost, če jo kljub temu razvite države gospodarsko in vojaško podpirajo in od nje kupujejo naravna bogastva. Tudi grožnje skoraj vseh afriških držav, da bodo pretrgale diplomatske stike z vsemi vladami, ki bodo priznale ali podpirale južnoafriški režim, so naletele na gluha ušesa. Res. skoraj vse države Zahoda diplomatsko ne priznavajo vlado v Pretoriji in se s tem spretno izognejo slabim odnosom s »črno* celino in predvsem s tako imenovanimi državami «prve linije* Angole. Mozambikom in Zambije, ki na lastni koži plačujejo podporo osvobodilnim gibanjim v Na-mlbiii in v Rodeziji - Zimbabveju. Omeniti je tudi treba, da sta bila policista, ki sta umrla pri včerajš- njem oboroženem napadu v Sowe-tu črnca, kot so v veliki večini vsi policisti v tem milijonskem getu. Vlada pošlje sem belce-vojake le ko je treba zatreti kako manifestacijo in ob priliki tudi streljati na ljudi, (st) Schmidt bo odgovoril na pismo Brižnjeva BONN — Kancler Helmut Schmidt bo odgovoril na pismo, ki mu ga je sovjetski predsednik Brežnjev posla! v zvezi z razorožitvijo, še pred decembrskim zasedanjem NATO. Kot znano je Brežnjev v svojem pismu ponovil predlog, kj ga je dal v vzhodnem Berlinu o umiku 20.000 mož in tisoč tankov iz NDR, v primeru, da države NATO ne namestijo novih raketnih izstrelkov na svojem ozemlju. TASS: zahodni tisk ustvarja ozračje hladne vojne BENETKE — Danes se bo zaključilo osmo svetovno srečanje o obveščanju in človečanskih pravicah, na katerem so prisotni po membni predstavniki svetovnega tiska. V četrtek so nekateri novinarji izrazili ostre kritike strogemu režimu, ki vlada v Sovjetski zvezi glede svobode tiska. Včeraj pa je predstavnik moskovske ti skovne agencije TASS Vladimir Gončarov skušal odgovoriti na na pade. Potem ko je poudaril, da ustva- rja zahodni tisk napeto ozračje in psihološko hladno vojno s tem. da (»udarja le težave v socialističnih državah, ne omenja pa uspehov, je tudi priznal, da je svoboda tiska v Sovjetski zvezi omejena, »glede na dejstvo, da izraža interese delavskih množic*. Vsekakor pa morajo informativni organi o-pozarjati ljudi o nevarnosti ki ja predstavlja tekma za oboroževanje. »Nevarnost vojaške konfrontacije je resnična*, .je dejal Gončarov. »še posebno sedaj, ko bi določene sile hotele graditi v Nemčiji izstrebt-vene rampe za rakete s srednjim dometom. V tem smislu ni bil govor Brežnjeva v vzhodnem Berlinu grožnja ali ultimatum, ampak le poziv »partnerjem* za popuščanje napetosti, l^ajti v Evropi ne sme nihče težiti k vojaški nadvladi, ki bi jo NATO imela, če bi jj uspelo poštaviti nove rakete v Nemčiji.* Kennciiy o tragični smrti tajnice svojega brata WASHINGTON — Senator Edvvaid Kennedy je v neki televizijski oddaji ponovno govoril o tragični prometni nesreči, ki se je pripetila pred desetimi leti in v kateri je izgubila življenje Jo Kopechene, 28-letna tajnica pokojnega brata Roberta. Kot je znano je takrat avto, ki ga je voziil najmlajši Kennedy zgrmel v jezero, nesrečna ženska, ki je sedela ob njem pa je pri tem utonila. Kot znano nekateri Kennedyjevi politični nasprotniki izrabljajo tragičen dogodek, da bi omadeževali kandidata za mesto predsednika ZDA. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 3. novembra 19^ ^ / VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE PRI DOMJU NAČRTNO ZA PREMOSTITEV KRIZE V LADJEDELNICAH NAŠE DEŽELE Sindikati se zavzemajo za gospodarsko načrtovanje, ki naj upošteva hkrati potrebe pristanišč, pomorstva in ladjedelnic Med konforenco na sedežu sindikata kovinarjev Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA ŠOLSKEM SKRBNIŠTVU Vsi ravnatelji višjih šol proti 60-minutni šolski uri Sla vni bariton Piero Cappuccilli dobitnik nagrado «ilati sv. Just» Soglasno so sprejeli resolucijo, s katero zavračajo vsebino okrožnice, ki ne upošteva konkretnih potreb strokovnih zavodov, še posebej pa slovenskih šol Na šolskem skrbništvu so se včeraj sestali ravnatelji vseh italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta, da bi proučili nastali položaj po objavi okrožnice štev. 243 z dne 22.9.1979, s katero se vsaka šolska ura podaljša na 60 minut. Na sestanku so ravnatelji soglasno sprejeli resolucijo, s katero Teden boja proti raku Italijanska zveza za boj proti raku je, kot vsako leto, proglasila tudi letos teden boja proti bolezni našega stoletja (od 31. oktobra do 6. novembra). Zveza prireja to pomembno manifestacijo že 20 let zaporedoma, cilj tedna pa je da se zbere čim več izrednih skladov, ki bodo omogočali in podpirali samo zvezo ter vse pobude, ki se borijo proti enemu izmed največjih človekovih sovražnikov. odločno zavračajo okrožnico štev. 243, ker .je politično neprimerna in ustvarja trenja na šolah, kjer je bilo v zadnjem času sorazmerno mimo. V resoluciji je nadalje poudarjeno, da okrožnica jemlje vsako avtoriteto šolskim svetom, katerim je v smislu odloka štev. 416 z dne 31.5.74 poverjena organizacija šole. V resoluciji je še poudarjeno, da vsebina okrožnice ne upošteva konkretnih šolskih potreb, predvsem tehničnih, poklicnih in umetnostnih inštitutov, vseh šol s slovenskim učnim jezikom ter večernih tečajev za delavce-študente. Zaradi vseh teh razlogov ravna tel.ji vseh višjih italijanskih in slovenskih srednjih šol v Trstu zahtevajo. da se okrožnica čim prej prekliče. • V petek, 9. novembra, ob 18. uri bo v krožku »Che Guevara* (Ul. Madonnina 19) predavanje na temo: Trst in ladjedelstvo: kakšne so sedanje perspektive? Nastopil bo poslanec A. Cuffaro. Sledila bo razprava. Na sedežu sindikata kovinarjev pri Docnju je bila včeraj tiskovna konferenca, ki so jo sklicali skupno deželna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, področni sindikati, ki združujejo kovinarje, pomorščake in prista-ščnike ter tovarniški sveti tržaške in tržiške »Italcantieri*, Tovarne velikih motorjev, Tržaškega arzenala — Sv. Marka in miljskega obrata Cantieri Alto Adriatico. Namen konference je bil v tem, da bi opozorila javno mnenje na hudo krizo, ki je zajela ladjedelske, pristaniške in kovinopredelovalne dejavnosti v naši deželi, katere gospodarske strukture slonijo v dobrem delu prav na teh proizvodnih panogah. V razpravo, ki jo je vodil pokrajinski tajnik UIL Fabricci, so med drugimi posegli predstavnik deželne zveze kovinarjev Cappotta, predstavnik deželne zveze pomorščakov Nastasi, predstavnik prista-niščnikov Criscenti, poslanca Cuffaro (KPI) in Gruber Benco (LpT) ter predsednik četrte stalne komisije deželnega sveta, ki je pristojna za probleme industrijskega razvoja, Zorženon. Prisotni so naglasili, da je že nastopil Strajni čas, da pristojne oblasti v Rimu sprejmejo vse potrebne ukrepe za premostitev frize, in sicer ne več s posegi izven vsake koardinaaije, kakor se je dogajalo doslej, temveč v okviru širšega razvojnega načrta, ki naj upošteva hkrati potrebe italijanskega ladje-delstva. pomorstva in pristaniških dejavnosti. V tem smislu je bila v poslanski zbornici pred časom izglasovana posebna resolucija, ki v glavnem sprejema to gledišče sindikalnih organizacij, vendar je treba zdaj napeti vse sile, da se bodo načela, ki jih vsebuje omenjeni dokument, začela čim prej tudi resnično izvajati. Italija, in v njenem okviru še posebej naša dežela, mora namreč v prihodnje prevzeti izrazito vlogo v mednarodnih pomorskih dejavnostih, za kar potrebuje sodobno ladjevje, primemo opremljene ladjedelnice in prav tako sodobno urejene pristaniške strukture. Dosedanja politika na tem področju je bila vse preveč pasivna, medtem ko je tujina nasprotno forsirala svojo prisotnost na vseh morjih. Zato se mora država zdaj z večjo smelostjo in predvsem z jasno začrtanimi programi primemo uveljaviti v mednarodnem pomorskem prometu, pa tudi v prometu, ki ima svoje izhodišče v domačih lukah, kjer odpade še vedno levji delež blagovnega prometa na ladje s tujo zastavo. Poleg tega se morajo veliki koncerni, kot so IRI, ENI in druge podobne družbe obvestil, da bodo dajali prednost domačim ladjam za nabavo surovin in odpremljanje industrijskih proizvodov, ladjedelnicam pa je treba zagotoviti nova naročila z uresničitvijo programa za okrepitev ladjevja Finmare, z izvajanjem programov za {»večanje zasebne flote in pa z gospodarsko politiko, ki naj predvideva širše sodelovanje med Italijo in nerazvitimi deželami, in sicer tudi s tem, da bi Italija tem deželam v zameno za prepotrebne surovine dobavljala tudi ladje. Vsa ta vprašanja bodo predmet razprave na srečanju predstavni kov vsedržavnega tajništva sindikal- Urnik za obisk Rižarne Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna od torka, 6. novembra, dalje odprla za občinstvo po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 13.30; ob praznikih od 9. do 13. ure. Spomenik bo ob ponedeljkih zaprt. ne zveze CGILCISL-UIL in .področnih sindikatdč , fcovinar^ev? pr ista- niščnikov in"' pomorščakov ž mini stroma za držatfHe^dpddežbe in za trgovinsko mofnaričo ter'z voditelji' državnega ladjedelskega koncerna Fincantieri, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, v Rimu. V deželnem merilu bo svetovalec Zorzenon na tor kovi seji skupščine vložil nujno in terpelaciio o problemih tukajšnjega ladjedelstva, v drugi polovici novembra pa naj bi bila na pobudo Fcirlandje-Julijske krajine medde-želna konferenca o ladjedelstvu. Kar zadeva miljski obrat Cantieri Alto Adriatico pa bo 9. novembra v našem mestu poseben posvet, katerega namen je pregledati položa. v tej ladjedelnici in možnosti pristopa svežega kapitala za njen nadaljnji razvoj. Zgoniška občina za revne dijake MNOŽIČEN ODGOVOR PREBIVALSTVA NA POLITIČNE SPEKULACIJE Počastitev padlih v miljski občini v znamenju antifašistične enotnosti Župan Bordon o pravici Slovencev do rabe materinega jezika ■ Govora občinskih svetovalcev Ferluge in Russignana ■ Nastop slovenskega in italijanskega zbora Zgoniška občinska uprava bo dijakom, ki obiskujejo nižje srednje šole izven meja občine in ki pripadajo potrebnim družinam, povrnila stroške za mesečno avtobusno vozovnico, in to v višir.i 50 odstotkov. Prav tako bodo omenjenim dijakom povrnili stroške za nakup knjig. B.S. Slovenci imajo ravno tako pravico, da se izražajo v materinem jeziku kakor jo imajo Italijani. In to ne le v družinskem krogu ali v ožjem sklopu njihove narodnostne skupnosti, ampak vsepovsod, tudi v javnih uradih. To je smisel besed, ki jih je v duhu demokratične ustave italijanske republike, rojene na razvalinah nacifašizma, izrekel miljski župan Willer Bordon med četrtkovo spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim ob vhodu v mestece. Govornik je izrecno poudaril globok pomen skupnega boja pripadnikov obeh narodnosti zoper tlačilce osnovnih človeških svoboščin; ta boj je samo še utrdil .iskrene prijateljske vezi med tu živečima skupnosti-ma in teh vezi ne bo mogla pretrgati niti še tako besna gonja nazadnjaških sil, ki se v predvolilni vročici zaganjajo proti miljski občinski upravi. Nasprotno: ravno ta strupena kampanja pomaga še bolj zadrgniti vozel slovenske in italijanske protifašistične solidarnosti. Živ dokaz tega je bil nenavadno množičen odziv krajevnega prebivalstva komemoraciji v priredbi občinskih upraviteljev, svetovalskih skupin KPI in PSI in Sveta odporništva, v katerem se med drugim združujejo sindikalne in borčevske organizacije. Pred spomenikom, ob katerem je bil postrojen vojaški častni vod, sta spregovorila tudi občinska svetovalca Kil jan Ferluga (KPI) in Elvio Russignan (PSI). Ferluga je poudaril, da so borci, ki jim je spomenik bil postavljen, šli zavestno, prostovoljno smrti naproti, nihče jim tega ni ukazal, gnala jih je le sla po svobodi, miru, demokraciji, pravičnosti in medsebojnem razumevanju. Teh žrtev nikakor ne moremo družiti s fašističnimi krvniki, ki so nas mučili in pobijali, nam sežigali šole in knjižnice ter zatirali slovensko besedo. Seveda pa se hvaležno spominiamo tudi vseh drugih, ki so podlegli nacifašističnemu nasilju na prostranih evropskih frontah in v taboriščih. Russignan je pa prikazal nastanek in delovanje partizanskega bataljona «A. Vivoda*, ki mu je tudi sam pripadal in ki mu je bila posvečena lepa proslava v Kučibregu, 21. t.m. Bataljon, ki je bil kot samostojna formacija vključen v divizijo Garibaldi - Natisone, je bil sestavljen iz prostovoljcev, pretežno seveda Miljčanov in pomeni dejansko izraz miljskega antifašizma. Mgnii svečanostjo pred miljskim spomenikom, ki ga je blagoslovil domači župnik Apollonio, sta zapela žalostinki slovenski mešani zbor «Jadran» ter krajevni italijanski moški zbor. Pred tem je posebna delegacija položila venca k spomeniku Almi Vivodi v Ul. Pindemonte v Trstu in spominskemu kamnu, posvečenemu padlim delavcem miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Izpred miljskega spomenika padlim je nato sprevod krenil na partizansko pokopališče, sledila je maša zadušnica v tamkajšnji kapelici, zatem pa je bila še komemoracija ob spomeniku padlim pri Korošcih, kjer sta spregovorila Bordon in Ferluga in kjer sta ponovno zapela oba zbora. Venec so položili tudi na grob dveh padlih antifašističnih borcev na pokopališču v starih Miljah, (dg) BHitiiiiiimiHiMnimiiimiiii umili Ob prvi obletnici smrti dr. Tončiča Na današnji dan pred enim letom je v ljubljanski bolnišnici po krajši bolezni v starosti 85 let umrl u-gledni tržaški odvetnik in slovenski politični in javni delavec dr. Frane Tončič. Vest o njegovi smrti je boleče odjeknila med slovensko zamejsko javnostjo, saj je bil dr. Tončič človek, ki so ga vsi spoštovali in cenili bodisi zaradi njegove narodne in protifašistične preteklosti bodisi zaradi iskrene zavzetosti za povojno u-sodo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njegov položaj pravnika, kateremu so tudi v italijanskih odvetniških in sodnih krogih priznavali poklicno sposobnost in poštenost, mu je v slovenskem zamejskem družbenem življenju odmerjal posebno stično vlogo, ki jo je znal na raznih odgovornostih uspešno uveljavljati v korist vse naše zamejske skupnosti. V spominu pa nam živi tudi kot odločen branilec partizanskih borcev pred angloameriškimi vojaškimi sodišči v prvem povojnem obdobju, kot uspešen zagovornik in teresov naše skupnosti v raznih družbenih pravdah in nazadnje kot e-den od uglednih članov odvetniškega kolegija na procesu proti nacističnim zločincem iz Rižarne. Dr. Frane Tončič je bil na moč prijazna in družabna osebnost, človek, ki je imel rad slovensko pesem in zdravo šalo, človek, ki ga je zanimalo naše kulturno življenje. Bil je tudi eden tistih redkih zamejskih intelektualcev, ki je, sam časnikar v mladih letih pri »Edinosti*, rad prijel za pero in predvsem za naš dnevnik napisal marsi-kak tehten članek juridične in drugačne vsebine. Ob prvi obletnici smrti se ga spo minjamo s spoštovanjem, (jk) Svečanost na kvesturi Srečanja se bodo udeležili vsi zastopniki devetih dežel, ki sestavljajo skupnost. Na dnevnem redu je poglobitev vprašanj o načrtovanju s posebnim poudarkom na kartografijo in na zakonodajo načrtovalne dejavnosti. Mladinci iz Aoste in iz Tirola gostje mladinske sekcije SSk V našo deželo sta-včeraj dopotovali ožji delegaciji mladinskih organizacij Union Valdqtaina.in Siidti-• roler Volkspartei, s"katerima ima mladinska organizacija Slovenske skupnosti redne stike. Gostje se bodo danes mudili na Tržaškem, jutri pa na Goriškem. Glavna tema srečanja, ki je že tretje po vrsti, je primerjava manjšinskih šolskih sistemov v treh deželah. Baritonist Piero Cappuccilli v drugih pomorskih kategorijah. V diskusijo je posegel tudi inženir Zoi, ki je podčrtal zanimanje, ki preveva ladjedelniške ustanove do vseh, ki živijo in delajo na morju. Pokrajinski odbornik Spadaro pa je potrdil zanimanje s katerim pokrajinska uprava sledi vsem, ki so zaposleni v plovnem sektorju. Spadaro je tudi poročal o pobudah za to, da bi ustanovili v Trstu Mednarodni center za usposabljanje pomorščakov. Februarja meseca bo namreč pokrajina organizirala kongres o izobraževanju v pomorskih veščinah. Pismo uredništvu Nasvet v «staremu Skedenjcu» Slavni baritonist Piero Cappuccilli iz Trsta je dobil letošnjo nagrado «zlati sv. Just» (San Giusto d'oro). Nagrado so zasnovali časnikarji iz naše dežele in jo vsako leto podelijo meščanu, ki je s svojo aktivnostjo ali s svojim delom povzdignil ugled Trsta in njegovih ljudi v svetu, Zlati sv, Just je majhen kipec, ki ga je izdelal kipar Tristano Alberti in ga vsako leto podelijo v dvorani tržaškega občinskega sveta ob prisotnosti najvišjih Pred stavnikov oblasti. Piero Cappuccilli je trenutno med najbolj iskanimi interpreti lirične glasbe na svetu. Svojo pevsko kariero je začel pred več kot dvajsetimi leti v tržaškem gledališču Verdi. Po končani gimnaziji se je posvetil študiju arhitekture, istočasno pa je razvijal svoje glasovne sposobnosti pri prof. Lucianu Donaggiu. Lela 1957 je debitiral v Milanu, v Teatro Nuovo. kol Tonio v operi «1 pagltacci». od tedai naprej pa mu je bila pot v italijansko in mednarodno operno areno na steiaj odprta. V milanski Scali je prvič pel leta 1964 in si pridobil laskave ocene, tako da je poslej postal stalni gost najprestižnejšega opernega teatra na svetu. Njegova stalno vzpenjajoča se u-meiniška pol. ga je nato popeljala v Verono, v Areno, od tu pa na evropske odre. ki mu je postalo odskočna deska za južno- in severnoameriški koncertni prostor. Skorajda odveč bi bilo naštevati desetine in desetine opernih stvaritev iz številnih opernih partitur Spoštovano uredništvo S pismom uredništvu v dnevniku, z dne, 28. oktobra, »Star Škedenjc* pove, da je želel najti neki članek v EDINOSTI »okoli leta 1923». Morda mu bo koristilo vedeti, da najde nekaj letnikov EDINOSTI v mestni BIBLIOTECA CIVICA (Piaz-za Hortis,4) pod značko (Segnatu-ra): 5 L (kateri mora seveda dodati ime časnika in letnik). Knjižnica poseduje sledeče letnike: 1879, 1885, od 1900 do 1907, od 1911 do 1916; 1918, od 1922 do 1928. Lep {»zdrav Josip Merku Namesto cvetja na grob Štef^® j|, Ferfolje darujeta družini Debel) l Vikt in Slobez 10.000 lir za TPK Sireni stav Ob obletnici smrti dragega sto' je z, dr. Franeta Tončiča daruje Ani I 17^ 20.000 lir za Sklad Sergija TonW Ob prvi obletnici smrti dr. neta Tončiča darujeta Marija] Sava Kosovel 10.000 lir za S™ Sergija Tončiča. Vrt, Ob prvi obletnici smrti dr. “r'l neta Tončiča daruje Costanza , stich 10.000 lir za Sklad SerPr Tončiča. .J Namesto cvetja na grob Starec darujeta Tatjana in Stan" 10.000 lir za Dijaško matico. J Ob 18. obletnici smrti Maria “\ gatca darujeta sestra Tončka J brat Gigi 10.000 lir za spoH>eW1 padlim v NOB v Križu. . V spomin na nono Ivano Stflra šek darujejo Danila in sinovi z žinami 30.000 lir za sp»menik P*| dlim v NOB v Križu. Ri D (ko. 20.3 bot; fun; Vse V N ope; «Pe: Mai Per na Go\ Mai I Ulili V HUD V n.II/,U. V spomin na dragega prijali V dat Dos sto. Ve. Ea. ................................................................iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiimiiiiM11* VČERAJ PO PRVI S0LSKI URI DIJAKI TRGOVSKEGA ZAVODA! PREDČASNO ZAPUSTILI ŠOLO! Ogrevanje, telovadnica in laboratorij glavni vzroki njihovi-protesta - Delegacijo sprejel pokrajinski odbornik Sparil vseh mojstrov in obdobij. Piero Cappuccilli1 ni samo odrski Nevarna odločitev ministra Vaiituttija pevec, temveč j e t Mario Callas in Herbertom von Karajanom u-spešno in zgledno posnel mnogo plošč doma in v tujini. Od , časa do časq se vrne tudi v rodni Trst bodisi na oddih bodisi v teater. Leta 1971 se mu je naše mesto že oddolžilo z zlatim pečatom iz 13. stoletja. Na vsedržavni ravni pa je dobil nagrado «Verdi d’orot. V vokalni interpretaciji glasbenih tekstov spada njegovo ime že v anale glasbene zgodovine. Danes v Vidmu sestanek strank deželne večine V Vidmu se bodo danes sestali predstavniki šestih strank deželne programske večine. Delegacije KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI bodo proučile politični položaj na deželi, p»tem ko so skoraj vse stranke, ki p»dpirajo enobarvni demokristjan-ski deželni odbor, negativno ocenile dosedanje delovanje deželne vlade in poudarile potrebo p» drugačnem načinu upravljanja. Predvsem pa bodo proučile stališče socialdemokratov, ki so se na nedavnem zasedanju strankinega deželnega vodstva zavzeli za razširitev sedanjega odbora, v katerega želijo vstopiti tudi sami. Od današnjega sestanka, ki bo ob 10. uri v hotelu Palače, bo tako v veliki meri odvisna usoda sedanje deželne vlade, saj bi prišlo lahko prav na današnjem »vrhu šestih* do formalnega odprtja deželne krize. V Sornntu prvi kongres o trgovski mornarici Dijaki državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois so včeraj zapustili šolske prostore iz protesta, ker je stanje na zavodu p» dveh mesecih še vedno neprimerno za normalen p»tek p»uka. Tako se začenja resolucija, ki so jo dijaki omenjenega zavoda soglasno sprejeli na zborovanju v Dijaškem domu, kjer so se zbrali, potem ko so no prvi uri zapustili šolske prostore. Kot so nam sami pozneje povedali je le del šole 0-gret. Kljub popravilom centralne kurjave grelci v zgornjih prostorih ne delujejo; učilnice so premrzle, da bi pouk lahko redno potekal. Zaradi tega so kljub nasprotovanju ravnatelja zapustili šolske prostore. Poleg problema ogrevanja,, ki je v letošnjem šolskem letu že povzročil veliko , ne^ečnpsU,, dijakom in profesorjem, je stanje na zavodu skrajno neugodno, kar v znatni meri škoduje rednemu poteku pouka. Kot so dijaki poudarili na zborovanju v Dijaškem domu in podčrtali v resoluciji imajo velike probleme zaradi neuporabljivosti telovadnice in laboratorija. Dijaki imajo pravico do telovadbe, poudarjajo, ker je tudi ta šolski predmet važen kot vsi ostali. Mnogim, ki se ne udejstvujejo v raznih športnih društvih, je telovadba edina priložnost za rekreacijo. Laboratorij P3' predvsem za zadnje razrede bis* ne važnosti, . h Zaradi vseh teh pomanjkljiv05-je rečeno v resoluciji, so že v . krat protestirali,. vendar se .sta še ni izboljšalo. Po včerajšnJ , zborovanju je delegacija dijakov šla na sedež pokrajinske upr® ' kjer jo je sprejel odbornik Spada' Izročili so mu resolucijo, v kait; zahtevajo, da se dokončno posl telovadnici stadiona «1. maj*-, šeren, pa je bil urah reden pouk. Številno tržaško zastopstvo se je Komisiji za šolska vprašanja pri j KPI in ZKMI sta negativno ocenili | sklep ministra za izobraževanje Va-1 lituttija, ki ni hotel odložiti na po- j znejši datum volitev za obnovo no-! tranjih šolskih organov. Ta odlcči-tev, poudarja KPI in ZKMI, ne u- prejšnje dni mudilo v Sorrentu, kjer pošteva upravičenih zahtev široke-1 Se je vršil prvi kongres kapitanov ga dela prebivalstva in je zelo ne- trgovske mornarice. Z delegacijo je vama ker samo krepi razdor na v Sorrento odpotoval tudi pokrajin- j tem področju. j ski odbornik Spadaro. Poleg visoko Podčrtati je treba, da je minister kvalificiranega pomorskega osebja namerno sprejel sklep v zamudi, da so bili v zastopstvu še dijaki zadnje-1 bi šolski svet postavil pred že skle- ga letnika pomorske šole, katere je njeno dejstvo, potem ko so bile vo- \ vodil prof. Raffaele Cassia. Eden litve že v številnih šolah. Zato je 'zmed uradnih govornikov je bil treba pritiskati na vlado, da bi vo- tudi Tržačan prof. Zennaro, ki se litve odložili vsaj na srednjih šolah j je dotaknil poklicne usposobljenosti druge stopnje. I plovečega osebja ter pomanjkljivosti Vsem prijateljem in znancem sporočam, da me je nenadoma zapustila moja srčno dobra in skrbna žena v svojem 83. letu življenja VČERAJ DOPOLDNE MED RUŠENJEM STAREGA POSLOPJA TEŽAK STRMOGLAVIL Z ZIDARSKEGA ODRA Žrtev nesreče je 32-letni Eugenio Zontar, ki leži v bolnici s pridržano prognozo • V teku je preiskava Posvet ZKMI in PDUP o mamilih Včeraj dopoldne so v veži tržaške kvesture svečano počastili spomin padlih agentov. Pred spominsko ploščo sta dva agenta položila venec. Svečanosti so prisostvovali številni predstavniki oblasti, med njimi prefekt Marrosu in tržaški kvestor Giusti. Načrt za nov vodovod pri Orehu Občinski zavod je Ustanovi za tržaško industrijsko cono (EZIT) predstavil splošni načrt za vodovod in metanovod, ki bosta z vodo in metanom zalagala Osapsko dolino, Milje in Dolino. Začetek del je predviden za prihodnjo pomlad. Delo je razdeljeno na štiri faze. Končni strošek bo znašal tri milijarde in pol lir. Denar za prvo fazo del je že zagotovljen, stroške ostalih treh faz pa bo krila EZIT sama. Za finansiranje drugega dela načrta računa ustanova na finančno pomoč, ki jo predvideva deželni razvojni načrt za obdobje 1980 - 82. Načrt, ki so ga pravkar predstavili je le del celotnega razvojnega plana Oreha in Osapske doline. Z izgradnjo novega vodovoda in me-tanovoda pa bodo zadostili potre bam mnogih industrijskih objektov, ki že delujejo ali ki bodo v bližnji bodočnosti zgrajeni. Danes ob 9.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi javni posvet na temo: »Proti smrti, ki jo povzroča heroin*. Posvet organizirata FGCI -ZKMI in PDUP. Sodelovali bodo tudi predstavniki krajevnih, političnih in socialnih ustanov. Zagotovljena je tudi prisotnost izvedencev o drogi ter socialnih in zdravstvenih 0-skrbnikov. Popoldne ob 16.30 bo govoril Gregorio Paolini, član vsedržavnega vodstva FGCI Njemu pa bo sledil Giuseppe De Intinis, član vsedržavne komisije PDUP za zdravstvo. PRIHODNJI TEDEN V TRSTU Seja komisije A-A za prostorsko načrtovanje V dneh 6. in 7. novembra se bo v Trstu sestala komisija za prostorsko načrtovanje in za vprašanja 0-kolja. Komisija, ki so jo ustanovili v okviru skupnosti Alpe Adria, bo imela sejo na sedežu deželnega od-borništva za načrtovanje in bilanco. skavo o vzrokih nesreče, ki po mnenju nekaterih ne bo lahka. Želeti je seveda, da pride resnica na dan. (dg) Že zopet nesreča na delu, in to huda. Botroval ji je, kakor že pre-mnogokrat, zidarski oder, s kakršnega je v preteklosti tako pri nas kakor drugod v državi neprevidnost, predvsem pa nemarnost zadolženih za varnost pahnila naravnost v smrt nič koliko delavcev. m,H.' nesreči » Nabrežini genio Zontar, dvaintridesetletni te-iz Montaževe ulice, leži Dva mrtva v prometni MARIJA MIMA NEG0DE Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu v sredo, 31. oktobra, na Žalah - Navje. Žalujoči mož Miljutin, brat Slavko, sestra Iva, družine Ncgode Stanko, Re-celj, Gruden, Kocjančič (Canciani)i Repini In Tagliapietra Ljubljana, Beograd, Trst, 3. novembra 1979 žak iz Montaževe ulice, leži na bolniški postelji kirurškega oddelka tržaške splošne bolnišnice s pridržano prognozo. Nesrečnika je najela tvrdka Elio Ignarro, da bi pomagal pri rušenju stavbe v Marconijevi ulici št. 24, Včeraj dopoldne se je po konstrukciji jeklenih cevi povzpel na oder iz zidarskih desk pet metrov visoko in se posvetil nič kaj lahkemu opravilu, kake četrt ure pred poldnevom pa se je zgodilo: Zontar je v hipu strmoglavil v globino in negiben obležal na prašnem cementu. Takoj je bilo jasno, da je zadobil težke poškodbe. Rešilec Rdečega križa je ranjenega brž prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je težak zlomil tako levo kot desno podlaket, zadobil hud udarec v glavo, pa tudi v prsni koš, tako da ima verjetno tudi notran je 'kostne poškodbe in se razen tega huje porezal po čelu. Pristojne oblasti so uvedle prei- Na državni (trbiški) cesti št. 202 se je pripetila nekaj po 24. uri prometna nesreča, v kateri sta bila ob življenje voznik tovornjaka z registracijo iz Vercellija, ki je pre vazal pohištvo, in njegov spremlje valeč. To sta Gunther Neureuther rojen v Zvezni republiki Nemčiji, ki je bival v Bnigheriu, in Gabriele Sitzie po rodu iz Cagliarija, ki je stanoval v Monzi. Obema je bilo komaj 23 let. Nesreča se je zgodila v bližini Nabrežine, njena dinamika pa je še nepojasnjena. Ob 1. obletnici smrti dragega dr. FRANETA TONČIČA se ga z žalostjo spominjamo. \ Sestrična Ivanka s hčera- mi in sinom z družinami Hrušica, 3. novembra 1979 • Zaradi popravil v nekem podjet ju je prepovedano parkiranje v Ul Ugo Foscolo v bližini križišča z Ul. Rossetti. Ob prvi obletnici smrti se svojega pokojnega predsednika dr. Franeta Tončiča spominja društvo Pravnik. Ob 1. obletnici smrti nepozabnega odv. FRANETA TONČIČA se ga spominjata dr. Drago Štoka z družino in Nada Vilhar. Trst, 3. novembra 1979 I Alberta šemca daruje Rudi - a, rič 10.000 lir za spomenik psfr v NOB v Križu. fta' V spomin na Ivano Strgonšek “J ruje sekcija KPI iz Križa 10.000_-za spomenik padlim v NOB v Km'] ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA u V spomin na teto Mimo Nejffi darujejo Pini, Boži in Marta 38 I soČ lir. dm J kakor pa je treba na pokrajin^ I upravo vložiti ustrezno prošnjo, pa še ni bilo storjeno. u.i Zaradi vseh teh vzrokov so v „1 raj predčasno zapustili šolske P , store. V istih prostorih, ki jih ^ 1 atuic. v lanu m, ivi J I časno uporablja tudi licej F. ' v popoldans10 | / 975; primorski dnevnik 3 GORIŠKI DNEVNIK 3. novembra 1979 I ;fa»; eOT ren*j inic‘ či»| m a|! iklacj FK O rm leti'] Gledališča AvimoRu Viuat,a|juiej° se predstave «Lutke stav & P°^recce>)- Ob 9.30 pred-. ve za šole. V teku so rezervaci-1723 Postave za občinstvo v dneh '* 24. in 25. novembra. kossetti anes, 3, novembra, ob 16. uri jr,(®ec ob 18.20) red «prosti» in ob l j (konec ob 22.50) red »prva so-fu a? Predstava Georga Kaiserja «11 Sonario Krehler». Rezervacije za vse Predstave. Verdi ontadal'u'cj° se Pr'Prave na drugo Maa° košnje sezone, Puccinijevo Udarne Butterfly. Predstavitev o na «.j y Ponedeljek, 12. novembra, sedežu CCA v Ul. San Carlo 2. m 001 t Opvoril bo glasbeni kritik Alfredo Koncerti ttah obd|nskem gledališču Verdi bo 3. novembra, ob 20.30 slavji.. ni koncert ob 60. obletnici ob-Ja mestne godbe Giuseppe Verdi. Ver,?P°redu bodo skladbe Sinica, Ca rva: Mascagnija in Musorske-• Dirigent Lidiano Azzopardo. Kino 'onale 1'5.00 «Un maggiolino tut-4ri matt°». Walt Disney. I)..,0|t 16.00—22.00 «Banana repu-Lucio Dalla in Francesco rf Gregori. Barvni film za vsa-Eit gar- * 16.00—22.15 «Sabato, domenica t, Venerdi». A. Celentano, Edwige |fenech. 16.00—22.15 «Airport 80». Barv-, )m za vsakogar, a.lsior 15.30 «Campione». Jon Qr ?lchet. Barvni film. “Kacielo 16.00-22.15 «Uragano». pearvni film za vsakogar, te Ce 16.0 «Alien». Barvni film ?™°n 15.00 «Un tipo straordina-('II j*- Henry Winkler. “drammatico 15.30-22.00 «Le porno ereditiere*. Prepovedan C2ni P°d 18- letom. r .Ha 15.30 «Moonraker — ope-MoHZl°ne sPazio». R. Moore. r„urn° 15-00 «Attimo per attimo*. . John Travolta. 15.30 «Rocky 2». S. Stallone . *°1 16.00 «1 guerrieri della not- {??• Prepovedan mladini pod 18. ve1- i r‘° Venelo 15.00 «11 segreto di . satha Christie». D. Hoffman, V0l "e«a Redgrave. Barvni film. " (Milje) 16.00 «Buona fortuna Aldek g’ore Bradbury». BnK?ran 16.00—22.00 «Banana re-Dllc». Lucio Dalla in France-Sc° De Gregori. Neti ^SLOVENSKO >7f- STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Jutri, 4. novembra, ob 16.00 abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika). V petek, 9. novembra, ob 16. uri abonma red H. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 abonma red F (druga sobota po premieri). Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom predstav. GLASBENA MATICA Trst Sezona 79 - 80 Drugi abonmajski koncert V sredo, 7. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NORA JANKOVIČ mezzosopran NEVA MERLAK klavir Na sporedu: Piccini, Gluck, Schumann, Chopin, Lajovic, Škerjanc, Simoniti, Srebotnjak, Berlioz, Musorgski, Ravel, Turina, Falla. Prodaja vstopnic v pisarni GM od ponedeljka, 5. t.m., od 9. do 11. ure in eno uro pred pri; četkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 4. novembra, 1. jesenski izlet za osnovnošolsko mladino na Mali Kras in v Glinščico. Zbirališče je pred glavno železniško postajo v Trstu ob 8. uri. Povratek otrok bo okoli 16.30 spet pred žel. postajo. Vabljeni! 6it|p0za partizanov in aktivistov Op-let|LsP°r9ča, da bo odhod na Do-7. u^° jutri, 4. novembrac- ob 0p^ j^Pred Prosvetnega doma na Razna obvestila SPD Igo Gruden priredi v ponedeljek, 5. t.m., ob 20. uri predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov na temo --«Gobfi »-“naše .gmajne*. Predaval- bo dr. Milko Čebulec. Vljudno-vabljeni-‘ljubitelji - gob. slovenska prosvetna zveza čez tri gore, čez tri dole... 2. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. novembra, ob 17. url °C>SEK ZA ZGODOVINO NSK TpS «STU LEDI» iz domače skrinje Razstava noš, slik in domačih predme i o v ^ Kulturnem domu v Trstu 0(lprtje razstave v petek, 9. novembra, ob 18.30 l,l|iitnil,|||||||||||||||||||||n||||||||||||||||||||n|||||||M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n|||m||||| Včeraj - danes a®es, SOBOTA, 3. novembra Son UST, TRŽAŠKI PATRON 1(5.5a6 Vz*de ob 6.47 in zatone ob fla v Tr Dolžina dneva 10.03 — Lu-‘de ob 16.50 in zatone ob 5.24. U^rL NEDELJA, 4. novembra ,, PRAZNIK ZMAGE ta i,e včeraj: na j višja tempera tu-HaE im st°P‘nje ob 14. uri, zračni a* a ,3 ustaljen, brezvetrje, biojL 83-odstotna, nebo pooblačeno, 16,5,.. mirno, temperatura morja st0Pinje. Rojstva, smrti in oklici SO SE: Gabriele Tucci-'“bet ~,‘'ca Marzari in Marco Ll SO: 57-letni Giuseppe 57, n°, 65-letni Francesco Zugna, tiaMna„ Pernanda Ruzzier por. Le-letna ’ ??;letn‘ Franco D'Andrea, 83-Pa0l Giuseppina Rechar, 79-letna So, Sabbadini por. Zeller - Čelna’ jT*etni Luciano Bressan, 75-let-Sncla dasutti vd. Stefani, 80-letnj Raffaella Suerz vd. Millo, 78-SvaiH ^Sostino Negrisin, 89-letni O-Destallis, 83-1 etni Pilade 76-letni Pietro Lavignani, letnan? Luigia Jez vd. Ferlupa, 85-lettif j)8pstina Škabar vd. Milič, 71-titia 4 ‘‘(o Dekleva, 84-letna Cate-Anastassachi vd. Luxardo, 80-* Atina Amodeo - Mestron. <& Eriča OKLICI: financar Donato Cande-loro in gospodinja Giovanna Magistro, financar Giuseppe Spennati in učiteljica Anna Maria Scatassi, mesar Roberto Luin in prodajalka Celestina Biondi, prodajalec Roberto Radivd in študentka Antonella Coc-chi, zdravnik Diego Paschina in u-čiteljica' Silvia Turisini, trgovec Duilio Gangale in gospodinja Adele Forti, profesor Joži Peterlin in u-niverzitetna študentka Ingrid Kalan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ,oil 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Poi .ino 4, Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonniro 4, Trg Libertš 6. Urnik trgovin med prazniki Danes, 3. novembra — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo tdprte dopoldne. Ponedeljek, 5. novembra — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne, razen pekarn, ki bodo popoldne zaprte. Sadje in zelenjava, mesnice in ribarnice bodo odprte normalno. VPRAŠANJE DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI Se lahko potujete v «ncznano» Vpisovanje se nadaljuje pri Agenciji Aurora Za izlet Primorskega dnevnika v «neznano» imamo na razpolago še en avtobus. Vpisovanje se nadaljuje za vse naročnike in bralce ne glede na to, ali so se udeležili katerega od poletnih izletov ali ne. Vpisuje se v Agenciji Aurora v Ul. Cicerone 4. Ali sklad proste cone zagotavlja izgradnjo gospodarskih infrastruktur? Spričo zvišanja števila predstavnikov proizvodnih kategorij v odboru trgovinske zbornice se je teža krajevnih ustanov zmanjšala Ko se po daljšem bivanju v rojstnem kraju vračamo spet v daljno' Avstralijo, se iskreno zahvaljujemo družini Olge in Lovra Strajna in tudi ostalim v gostilni «Pri studencu* za izredno gostoljubje in domačo postrežbo v času, ki smo ga na svojem obisku v rodnem kraju preživeli pri njih. Duša in Bruno z družino f Čestitke V Lonjerju praznuje svoj 70. rojstni dan JUSTINA LORENCI. Ob tem jubileju ji iz srca želi obilo zdravja in zadovoljstava v krogu družine Angela. Ob 47. rojstnem dnevu drage mame ANGELE KOSMAČ ji iz srca želijo, da bi sc ji kaj kmalu izpolnile njene želje hčerki Nevija, Karmen in mož Edi. Razstave LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596; Nabrežina’ tel 200-121: Sesljan: tel 209 197: Zavije-tel 213-137; Milje; tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V občinski galeriji na Trgu Uni- ta razstavlja do 8. t.m. Benito Si-monetti. V galeriji Teatro romano razstavlja do 5. novembra Gianni Sartori. V prostorih «Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schvveifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V galeriji Tribbio razstavlja Fulvio Monai. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji" Corsia Stadion razstavlja d® 15. novembra Giulio Degiat. Mali oglasi telefon (040) 7546 72 OSMICA Ivo Sedmak (Belekotov) Križ 161, toči belo in črno vino. PODJETJE eksport - import išče računovodjo/kinjo z večletno prakso eksport - import in administracijo. Zaželena srbohrvaščina in e-ventualno nemščina. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Uradnik». PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. ure. PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132. PRODAM peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro «stano-vanje». NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovin’ na dnmestnih delov za kmetijske stro je Telefonirati na tel št. 622(1(1 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v uajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 - od 16. do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravijo ne vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68-812 GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. z gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110 PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv Ivana ali na Opčinah Tele fonirati na tel št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV - elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO. Kontovel 134 - te! 225 471 PRODAM mini 120, 37.000 km, 2 500.000 lir. Telef. 414913 od 12 do 14 ure. zvečer 731757. PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v ju tranjih urah na tel. št. 824425. Goriška pokrajina spet išče svoje mesto v deželnem prostoru. Išče ga s poudarjeno zavzetostjo, da bi bilo slišali tudi njen glas, ne pa samo tržaškega in furlanskega. Dve sta bili doslej pobudi javnega značaja, ki skušata goriške probleme predstaviti deželi: najprej so krščanski demokrati, in z njimi proizvodne kategorije, sklicali okroglo mizo, na kateri so hoteli odgovoriti na vprašanje, če obstajajo razvojne perspektive, kasneje pa so komunisti priredili zborovanje o gospodarskih vprašanjih, na katerem so na celovit način obdelali sedanji gospodarski trenutek ter na splošno in tudi v podrobnosti nakazali, kako uresničiti nov razvojni model, za katerega jim gre. Ob tem na olajšave, ki jih po zakonu Gorica še vedno ima, pa čeprav se njihov obseg vedno bolj krči, niso pozabili. Zakon o prosti coni, denimo, je vedno aktualen. Tako s stališča, kdo ga upravlja, kakor tudi kako ga upravlja. Tako so komunistični deželni svetovalci pred dnevi zastavili vprašanje predsedniku deželnega sveta ter želijo izvedeti za stališče dežele glede izvajanja zakona št. 700 iz leta 1975, ki govori o podaljšanju zakona o prosti coni in o zbiranju sredstev za finansiranje gospodarstva, zlasti za izgradnjo njegovih infrastruktur. Po tem zakonu so morali v upravno telo, ki skrbi za upravo inštituta proste cone, pritegniti predstavnike zainteresiranih občin in dežele. Deželni svetovalci so se na tem mestu vprašali, po kakšnih smernicah se ravna deželni zastopnik v upravnem odboru cone, ki je potem odbor trgovinske zbornice, da zagotavlja uporabo sredstev iz sklada za izvajanje razvojnega deželnega programa. Zastavljajo si tudi vprašanje, če je deželni odbor sploh seznanjen z vsoto, ki jo odbor obrača in če jo obrača v skladu z napotki, ki jih je dal parlament lih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni, katerih posmrtni ostanki so zbrani v kostnici v Kobaridu. Predstavnika pokrajinske uprave sta položila venec ter se udeležila verskega obreda. Minister Revijjlio jutri v Redipupi Na jutrišnji osrednji slovesnosti v Redipuglii ob dnevu oboroženih sil bo vlado zastopal minister za finance, Francesco Reviglio. Manjše slovesnosti bodo tudi v drugih krajih. civilisti pa si bodo lahko ogledali tudi nekatere vojašnice, V Gorici bodo odprli vojašnico ob Trža- ški cesti, v Gradišču pa vojašnico, kjer so nastanjeni topničarji. Trgovine bodo danes odprte od jutra do večera Goriške trgovine bodo danes poslovale po nekoliko neobičajnem urniku. Županstvo je namreč odredilo, da za danes ne velja obvezna opoldanska zapora in bodo torej trgovine lahko odprte neprekinjeno od jutra do večera. Ukrep je v zvezi s praznovanjem tržaškega patrona sv. Justa. V Trstu bodo trgovine danes zaprte, zato pa pričakujejo večji dotok kupcev iz Jugoslavije v naše mesto. DELOVANJE NAŠIH AMATERJEV Sodelovanje «Skupine 75» s kinoamaterji Slovenije v Se ena priložnost za koristno izmenjavo izkušenj je bila na festivalu amaterskega filma v Radomljah Konec prejšnjega tedna je bil v Radomljah 16. festival amaterskega filma Slovenije, ki ga je pripravila Foto-kino zveza Slovenije v sodelovanjem z domačim foto-kino klubom «Mavrica», ki je letos praznoval uspešno desetletnico delovanja. Na festival so prišli zastopniki sveh foto-kino klubov iz Slovenije, prisotno pa je bilo tudi zastopstvo slovenskega foto kluba »Skupina 75» iz Gorice. Zdenko Vogrič je prisotne tudi pozdravil v imenu goriških zamejskih fotografov amaterjev in bil deležen precejšnje pozornosti. V uvodnem delu proslave sta o delovanju amaterjev v Sloveniji in v Radomljah spregovorila predsednik organizacijskega odbora festivala Anton Korenčan in predsednik domačega kluba Janez Kosmač. Sledila so poročila o filmih, ki so jih poslali kinoamaterji na ta festival in predvajanje najboljših filmov, ži- ....................................m___________„ V OKVIRU POSEGOV BRIŠKE GORSKE SKUPNOSTI V pripravi geološka študija za področje občine Ste ver jan O tem je bil govor na nedavni skupščini v Krminu V teku javna dela za več kot sto petdeset milijonov lir Te dni je bila v Krminu skupščina briške gorske skupnosti, na kateri so pregledali stopnjo uresničevanja dosedanjih načrtov ter izdelali nekaj smernic za naslednje posege. O uresničevanju načrtov je poročal predsednik skupnosti Silvano Iacuz, ki je dejal, da je bil prvi načrt skoraj v celoti'izpeljan. Pred- videval je vrsto posegov na kme-- - —- tijskem področju in na področju u- med razpravo o podaljšanju veljav- rejanja higienskih naprav. V ta nosti zakona o prosti coni. Deželni; namen so porabili 73 milijonov lir. svetovalci želijo Vse to izvedeti od predsednika. Obenem pa predlagajo, da bi ponovno vzpostavili ravnovesje v odboru, ki ga je predvidel zakonodajalec. Vanj so namreč vključili toliko predstavnikov gospodarskih kategorij, da se je ravnovesje pokvarilo. Deželni svetovalci predlagajo, da se ravnovesje ponovno vzpostavi (v skladu s točko 6 člena 4 deželnega statuta) z imenovanjem dodatnih predstavnikov krajevnih ustanov. mi,_______ Spominska svečanost v kostnici v Kobaridu Goriška pokrajinska uprava je tudi letos poskrbela za počastitev pad- IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlll||||||i|||||t|||„l,IM||||||nu||U||nin|||||||||||||||||n|||||||||||||||||n|||m|||||||ma||||||||m Za ureditev lokalne ceste v Loč-niku so porabili okrog 6 milijonov, nekaj nad 10 milijonov so izdali za dograditev vodovodnega omrežja na Krminski gori, približno prav toliko pa za dograditev prečiščevalne postaje za odplake v Koprivnem. Nekoliko v za.mudi so le z deli na področju Moša in Dolenj. V Mošu je v teku urejevanje Ceste 24. maja, za kar je predviden strošek 17 milijonov lir, na področju občine Do-; mfc' fte'!bodd' uredili' bdtdčrre kartale i V kraju Sotto Ronchi. -.Letos februarja je dežela odobrila drugi načrt posegov briške gorske skupnosti. Nekateri od teh pobliže zadevajo tudi števerjansko občino, oziroma kraje na področju goriške občine. V teku je izdelava geološke NA RAZSTAVIŠČU ESP0MEG0 V GORICI Ogled Sejem pohištva se izteka samo še danes in jutri V NOVI GORICI Gostovanjc lutkovnega gledališča iz Rolgarije Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici bo imelo v prihodnjem tednu v gosteh lutkovno gledališče iz Bolgarije. Bolgari bodo pripravili dve predstavi igrice Volk in sedem kozličev in sicer ob 14. uri ter ob 16.30. DREVI V GORICI Koncert štirih znanih kitaristov Na pobudo in v organizaciji Old Swan Musič Centra, bodo drevi nastopili v veliki dvorani Ginnastica Goriziana štirje priznani kitaristi: Happy Traum, George Gritzbach, John James in Richard Duch. Koncert bo ob 20. uri, vstopnice pa veljajo 3000 lir, oziroma 75 dinarjev. Danes popoldne bo na razstavišču moštvo Mobiama - Zvečer nastop rokohitrca Silvana * Ugibanja o uspehu prireditve Sejem pohištva in stanovanjske o-preme «Ambiente 3», na razstavišču ob Ločniškem mostu se izteka Je bil uspešnješi od lanskega? Težko bi odgovorili na to vprašanje, čeprav prireditelji po drugi strani že zdaj navajajo, da je bil, vsaj kar se komercialne plati tiče, uspeh dober. Morda so letos nekoliko zatajili o-biskovalci, ki jih je bilo, vsaj na prvi pogled, manj kakor lani. Sicer pa se utegne danes in jutri še marsikaj spremeniti, saj pričakujejo prav zadnja dva dneva .največji obisk. Marsikoga bo prav gotovo privabil zanimiv zabavni program. Drevi bo v prireditvenem prostoru nastopil znani rokohitrc Silvan s prikupnimi spremljevalkami, ki bo 'poskrbel za vrsto zanimivih točk za mlade in manj mlade obiskovalce. Prireditev bo ob 18. uri. Jutri zvečer, ob i-stem času, pa bo na razstavišču nastopil še ansambel rock glasbe Country Rock Farsield, ki se pravkar vrača z zelo uspešne turneje po severnoevropskih državah. Jutri pa se bodo na razstavišču ob Lcč-niškem mostu zbrali tudi poklicni in amaterski fotografi, ki so sodelovali na natečaju, ki ga je razpisala goriška trgovinska zbornica na temo «Usmerjeni objektiv*. Jutri bodo namreč razglasili zmagovalce in podelili priznanja, oziroma denarne nagrade. Te dni so si razstavo pohištva in stanovanjske opreme ogledali dijaki nekaterih višjih srednjih šol. S posebnim zanimanjem pa so si razstavljeno pohištvo ogledali dijaki državnega zavoda za umetnostno vzgojo. Danes popoldne pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji košarke in navijači Mobiama. Košarkarji si bodo v spremstvu trenerja ogledali razstavni prostor podjetja Mobiam, proti večeru pa bodo odpotovali v Benetke, kjer bodo jutri odigrali tekmo z moštvom Canona. Košarkarji Mobiama bodo na razstavišču okrog 16. ure. študije za števerjansko občino, za kar bodo porabili okrog 20 milijonov lir. Predvidoma jo bodo dokončali do spomladi. Priprava take študije je bila nujno potrebna, saj bo predstavljala osnovo za nadaljnje prostorsko planiranje na tem področju, kjer je bilo v zadnjih desetletjih preveč nenačrtnih posegov, večkrat tudi z neljubimi posledicami. Ena takih so prav gotovo pogosti usadi na cestah. Briška gorska skupnost bo s sredstvi, ki jih ima na razpolago za izvodbo drugega načrta (okrog 177 milijonov lir), uredila nekatere turistično zanimive lokalne ceste na področju Ruši-ča. Koprivnega in Plešivega ter pripravila študijo o možnostih razvoja kmečkega turizma v teh krajih. Prav tako bodo v bližnji prihodnosti uredili ceste in kanalizacijo na področju Gradiscute, cesto na Blankižu ter most preko Grojni-ce v Grojni. Na seznamu javnih del je tudi ureditev; €8^,.y, .-Štnaavru. Na skupščini so imenovali tudi člane treh stalnih..komisij, .ki. so; zadolžene zat1-Izdelavo večletnega razvojnega načrta briške gorske skupnosti. Komisijo za kmetijstvo sestavljajo Romano Carardo. Edo-ardo Zoff in Karel Mavrič ter predstavnika okrožne gozdarske uprave in pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo. V komisiji za kulturna in družbena vprašanja so Luciano Luciani, Luigi Medeot, Valerio Silvestri ter Franco Femia in Emil Valentinčič. V komisiji za gospodarstvo in javno dela so poleg Giovan-battiste Žara še Luciano Bemardis, Stanislav Klanjšček ter Igino Visin-tin in Bruno Silvestri. JAVNA DELA ZA 160 MILIJONOV Širili bodo vodovodno omrežj« v Ronkah Štarancanu in Škocjanu Na skupščini medobčinskega konzorcija za vodo in plin v Ronkah so razpravljali in tudi odobrili izvršilni načrt za razširitev vodovodnega omrežja na področju občin Ron-ke, Škocjan in štarancan. Za ta dela bodo predvidoma porabili 160 milijonov lir, ki jih bodo krili z deželnimi prispevki. Največ del bodo opravili v občini štarancan, kjer bodo vodo speljali v sledeče ulice: Vittorio Venete, Brasizza, King, Co-lussa, De Amicis,- Kennedy, Grado in Marconi. Za to bodo porabili o- krog 81 milijonov lir. 48 milijonov lir bodo veljala dela na področju Ronk, kjer bodo vodo napeljali v Ulice San Vito, Delle Volpi, Dob-bia, 2. junija in Turati. V občini Škocjan bodo vodovodno omrežje razširili samo na področje treh ulic in sicer Gorizda, Romana in S. Sab-ba. dela pa bodo veljala okrog 31 milijonov lir. Na skupščini so tudi odobrili načrt, ki predvideva namestitev električnega generatorja, ki bo poganjal črpalke tudi v primeru izpada električnega toka ter namestitev posebnega elektronskega sistema za kontrolo vodostaja v hranilnikih. Predvideni strošek za uresničitev celotnega načrta znaša 2,5 milijarde lir. Medobčinski konzorcij deluje na področju štirih občin in oskrbuje nekaj nad 50 odstotkov prebivalstva. Največ porabnikov je priključenih na področju občine Štarancan '(71 odstotkov), sledijq Ronke (68 odstotkov) Turjak (56 odstotkov) in ,Škocjan,,115,.odstotkov). Škocjan je ■vstopil v konzorcij šele pred kratkim, zato je tudi tako malo priključkov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. riji so posamezniki poslali 67 kratko-metražnih filmov. Sodelovali so lahko v več kategorijah: pionirjev do 15. leta in odraslih članov. Zvečer, po predvajanju, je publika povedala svoje mnenje o predvajanih filmih. Zamejci niso sodelovali s filmi na tem festivalu. Dobili pa so navdih za sodelovanje v bodočnosti. Prireditve ZensKi oduor prosvetnega društva Danica na Vrhu, priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni Devetak. Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandolič. Slovensko planinski) društvo priredi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno ponedeljka, 5. novembra. Prevoz z lastnimi sredstvi, kajti vsa mesta v avtobusu so že oddana. Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega zavoda Ivan Cankar vabi starše na zborovanje za izbiro kandidatov v razredne svete in na roditeljski sestanek, ki bo 5. novembra ob 17.30 na sedežu zavoda. Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. Združenje diabetikov iz goriške pokrajine priredi danes ob 15.30 na sedežu Zelenega križa v Gorici strokovno predavanje o sladkorni bolezni ter o pravilni prehrani pacientov. Prosvetno društvo Naš prapor obvešča, da bo prva vaja mladinskega zbora v sredo, 7. novembra, oh 15. uri v društveni dvorani. Kino Goriva VERDI 17.15-22.00 «007 Moonrea-ker». Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Rocky 2». Silvester Stallone in T. Shire. VITTORIA 17.00- 22.00 «Dove vai, se il vizietto non ce l'hai». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «Fantas-mi». PRINCIPE 17.30-22.00 «La liceale seduce i professori*. Aeen Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00—22.00 «Tolpa grbavcev*. Italijanski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Divja dirka*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Cesarstvo mravelj*. Ameriški film. Priznano mednarodno avloprrvozniško podjetje |lw, LA GORIZIANA GORICA — UL Duca 0’Aosta 180 — tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA .....................................Iltlllllllllllll POTREBNA JE VEČJA BUDNOST DOMAČINOV NADALJUJEJO SE VLOMI V SOVODENJSKI OBČINI V četrtek so neznanci okradli dve družini v Rupi in na Peči • Ogorčenost občunov Vlomilci in tatovi so najbolj delavni od koncu tedna ter ob nedeljah in praznikih. Dan mrtvih pa je bil za tatove še posebna priložnost, saj se je večina ljudi, zlasti na podeželju, odpravila na domača pokopališča, marsikoga pa je ob vrnitvi domov čakalo neljubo presenečenje. Tako so v vaseh sovodenjske občine že spet zabeležili nekaj vlomov. V četrtek popoldne so neznanci vlomili v hišo Viktorije Nasten na Peči, kjer so vse dodobra razmetali in preiskali. Zaenkrat še ni znano, kaj in koliko so ukradli. V hišo so vdrli skozi glavna vrata, s pomočjo železnega droga. Nasteno-va. ki živi v hiši sama, se je takrat mudila na domačem pokopališču. Prav tako v četrtek, najbrž v prvih večernih urah, pa so neznanci vlomili tudi v hišo Jožefa Petejana v bližini mirenskega mejnega prehoda. Glavna vrata so odprli s pomočjo močnega izvijača ali drugega podobnega vlomilnega orodja. Tudi tu so za seboj pustili pravo razdejanje. Iz omar so zmetali vse perilo in obleke, prebrskali vse poso- de, razmetali knjige in druge predmete, v upanju, da izteknejo denar ali druge dragocenosti. Denarja niso našli, kakor nam je povedal gospodar. Odnesli so le nekaj drobiža, nekaj nakita in zbirko kovancev. Niso se dotaknili štedilnih knjižic, ki so bile na vidnem mestu. O nezaželenem obisku so Pete-janovi izvedeli v četrtek okrog 22. ure, ko so ob vrnitvi domov z začudenjem ugotovili, da so vhodna vrata odprta, na njih pa jasno vidni sledovi vlomilskega orodja, še večje presenečenje jih je čakalo v stanovanju! Tudi Petejanovi so bili popoldne na pokopališču. Na področju sovodenjske občine so v zadnjem času zabeležili že nekaj podobnih vlomov, storilcev pa na žalost še zmeraj niso izsledili. Gre za tatinsko skupino ali posameznika? Za tuje ljudi ali domače, ali take, ki delujejo ob zaslombi domačinov? Taka in podobna vprašanja si te dni postavljajo občani, ki o-gorčeno ugotavljajo, da je njihova imovina iz dneva v dan bolj ogrožena. SALON HIŠNE OPREME GORICA 27. OKTOBER 4. NOVEMBER 1979 no SEJMIŠČU «ESPOMEGO» Tajništvo BIWU — PUBBLICITA' Korzo Itolio št. 101 Tel. (0481)87466 GORICA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO V GORIC) . PRIMORSKI DNEVNIK 4 3. novembra 197*1 PRIN Otrok od rojstva do mladostništva Kakšno knjigo naj kupimo otroku Prvo knjigo lahko ponudimo otroku že pri šestih ali sedmih mesecih - To ni še prava knjiga, temveč kartonasta upognjenka, ki ima še vse značilnosti igrače Ci r m ■ VELIK . . MAJHEN t Prvo knjigo lahko ponudimo o-troku že pri šestih, sedmih mesecih. Ta seveda še ni prava knjiga, temveč kartonasta upognjenka (le-porello), ki ima še vse značilnosti igrače. Kartonasto upognjenko o; rok razteguje in dela iz nje hišico, streho, hkrati pa tudi že o-pazuje risbo, ki je ponazorjena na eni strani upognjenke. Ta risba naj bi po vsebini zajemala predmete, s katerimi je otrok že imel določene izkušnje (žlica, kiožnik, skodelica, ■ žoga,..'.), narisana pa naj bi bila izredno shematično na enobarvni osnovi in kontrastno o-barvana, barve so žive, brez nians (npr. osnova bela, žlica modra). Otrok namreč v tem obdobju doživlja predmete še zelo poenostavljeno, opazi in prepozna osnovno obliko in barvo, ne dojema pa še podrobnosti pri predmetu (npr.: vzorec na krožniku), zato so vsake podrobnosti odveč in celo moteče. Narisani predmeti naj bi bili tudi primerno veliki. Upcgnjen-ka kot knjižna oblika ostane aktualna tja do četrtega leta, seveda pod pogojem, da se njena vsebina postopno spreminja in dopolnjuje s kratkimi verzi ali'dragim enostavnim leposlovnim besedilom, ki pojasnjuje narisano. Shematizi-rana risba preide v sliko z nekoliko več podrobnostmi in različ-nejšimi osnovnimi barvami, ponazorjen je že tudi enostaven dogodek (npr.: otrok se igra z mucko). V tem obdobju doživlja otrok namreč izrazito pospešen razvoj. 0-trok, ki pri šestih mesecih komaj začne opazovati enostavne o-blike, si pri 18 mesecih nabere že toliko izkušenj, da na risbi lahko zapazi in prepozna že več e-lementov (dva, tri) in jih zato lahko tudi podoživlja. Ker je kartonasta upognjenka ne le knjiga, temveč tudi igrača, je verjetno, da jo bo otrok z veseljem uporabljal in pri tem tudi raztrgal, vendar pa bodo njeni posamezni deli še vedno enako zanimivi bodisi kot knjiga ali kot igrača. Kljub temu da so te upognjenke sorazmerno drage, si lahko štejemo v dobro, če bomo opazili, da jo je otrok do konca izrabil. Kartonasto upognjenko ob koncu drugega leta uspešno dopolnjuje o-ziroma kasneje povsem prevlada slikanica s primerno trdimi stran-rhi. Sedaj postanejo aktualni dogodki iz otrokovega življenja (o-tjok se igra, umiva si zobe, je kosilo itd.). Zelo lepo se otrok uživi v te dogodke preko živali (zajček, zmajček, medvedek, ki si umiva zobe. ipd.). Pri nas poznamo nekaj dobrih tovrstnih slikanic: Brundo se igra, Zmajček Hazgrajaček, Maruška Potepuška, Juri Muri v Afriki itd. Od četrtega do šestega leta o-trok še vedno ni samostojen bralec, zatorej rabi posrednika, ki mu vsebino knjige bere. Otrok bo samostojno segal po knjigi šele takrat, ko mu bodo starši že nekaj časa knjigo na prijazen nač:n ponujali in veliko časa prebili z njim ob knjigi. Čim več ugodnih izkušenj bo imel otrok s knjigo v predšolski dobi, tem lažje bo sprejemal knjige in z njimi ustrezne obveznosti v šolski dobi. V tem obdobju se otrok sreča s pravljico. V začetku je pravljica enostavna zgodba z malo zapletov (Amalietti - Zorman: Tin-čevi doživljaji). Otrok se enači z glavnim junakom zgodbe, ki je po navadi tudi otrok, ali žival ali oživljen predmet. Otrokova sposobnost abstraktnega mišljenja je na tej stopnji razvoja že taka, da sprejema tipizacijo oseb po preprostem zakonu črnO-belo: ddber -hudoben, bogat - reven, močan -šibak itd. Take so v glavnem tudi nastopajoče osebe poleg glavnega junaka. Zahtevnejše pravljice ponudimo otroku od šestega leta dalje. U-poštevati moramo, da v tej dobi otrokovi interesi prehitevajo njegove bralne sposobnosti, zate je nadvse pomembno posredovanje staršev. Tržišče otroške knjige nam nudi ljudske tradicionalne pravljice in novejše alternativne pravljice. V tradicionalnih pravljicah mora glavni junak preživeti določene preizkušnje, ki jih uspešno premaga in na koncu doživi potrditev lastne vrednosti. Tudi otrok mora na svoji poti k odraslosti prestati določene preizkušnje, da mu okolica prizna zrelost za določeno starostno stopnjo (n.pr.: vstop v vrtec, v šolo, določene dolžnosti, ki mu jih nalaga življenje v družini). Tradicionalne pravljice vsebujejo torej sledove obredov, katerim so bili podvrženi otroci vseh narodov zato, da so prišli do priznanja lastne osebe. Otroci najdejo v teh pravljicah potrditev, da so pač njihovi strahovi in zaskrbljenosti upravičene, da obstaja možnost razumevanja in sočustvovanja odraslih, ki so tudi sami to prehodno dobo preživeli in obenem zagotovilo, da se bo vsekakor vse dobro končalo. K tradicionalnim pravljicam štejemo Rdečo kapico, Sneguljčico, Janka in Metko, ljudske pravljice različnih narodov itd. Sodobne pravljice, ki upoštevajo zakonitosti otroškega miselnega sveta (kjer se prepletata resnično in neresnično, mogoče in nemogoče, kar pa je za otroka vse realno), najdejo v otroku odmev, o-mogočajo mu ustvarjalen stik z zgodbo. Med sodobne pravljice štejemo: Ostržka, Piko Nogavičko, Medveda Puja, Perocijin: Moj dežnik je lahko balon, Miško spi Makarovičeve itd. Dobre pravljice bogatijo poleg pisane besede ilustracije, ki doživeto ponazarjajo besedilo. V tem obdobju je otrok na stopnji tako imenovanega naivnega realista, ko zapaža realne pojave in dogodke, ne zanimajo pa ga prave vzročne zveze, zato je sposoben verjeti v to, da volk poje Rdečo kapico, da Trnuljčica lahko spet oživi, da medvek Pu govori itd. Pravljice imajo svojo vrednost tudi v tem, ker močno spodbujajo otrokovo domišljijo, ki je predstopnja bodočega kreativnega mišljenja. Pravljična? doba "traja nekako do osmega leta skoraj pri vseh otrocih, le redko pa se potegne tja do dvanajstega,"trinajstega leta. Polagoma se zanimanje spreminja. gola pravljičnost otroku ne zadošča več. Otrok postane tako i-menovani kritični realist. V tem obdobju ga zanimajo vzroki dejanj, vendar šc ne v popolnosti, zato verjame na primer, da glavni junak pustolovske zgodbe zmore velika dejanja, ker je močan, vztrajen, pogumen, ne verjame pa več, da lahko glavni junak svojega sovražnika poje. Otrok se prične navduševati za resničnost, ki ima predvsem pustolovski značaj, zanimajo ga in enači se s poudarjenimi lastnostmi glavnega junaka. Knjige tega obdobja so: Robinson Crusoe, Tarzan, Karl May ali pa tudi fantastične zgodbe Julesa Verna. Na koncu naj dodava še besedo o knjižnem kiču, ki je pri naših otrocih najpogosteje zastopan s stripom, pri nas poznanim pod imenom «giomalin». Ker je vse do potankosti narisano, ne razvija predstavljivosti in domišljije. Tekst je osiromašen in prav tako besedni zaklad. Pri junakih stripov se ne upoštevajo notranja doživetja, kar ustvari v otroku lestvico vrednot, ki sloni na zunanjih dejanjih in pojavnosti in tako se otrok ne nauči opazovati in vrednotiti čustev in še manj jih izražati. V stripu se uveljavlja kot vrednota nasilje, prebrisanost in oblast nad šibkejšim in nebogljenim in zato je s tega vidika ne le nevzgojen marveč tudi nehuman. H književnemu kiču pa ne prištevamo le stripov temveč tudi slabo knjigo bodisi glede teksta kakor tudi glede ilustracij. Žal se nekaj kiča pojavlja tudi na slovenskem knjižnem trgu, še toliko bolj oprezni pa moramo biti, ko se glede knjig obračamo na i-talijansko tržišče. ZDENKA PREBIL - STRANJ SONJA BAISS 0> Buzhardt je bil prepričan, da je bilo prisluškovanj na Capitol Hillu še več, a dokazati se bodo dali vsaj ti primeri. Nixon je bral dalje. __ Prečastiti dr. Martin Luther King ml. O tem je časopisje pisalo na dolgo in široko. __ Frank A. Capell, desničarski pisec knjige Tajna zgodba Marilyn Monroe, ki je izšla leta 1964 in ki opi- suje razmerje med filmsko igralko in Robertom Kenne-dyjem. Predsednik je prhnil. Prisluškovanje Capellu se vsaj njemu ne zdi prav nič podobno varnostni zadevščini. To potrjuje prav vse sume o Kennedyjih, ki so se nabrali v njem. On lahko zagovarja svoj seznam. Osebju državne uprave in časopisnim poročevalcem je skrajno previdno veleval prisluškovati samo, kadar so bila ogrožena skrivna pogajanja. On ni tak, da bi ukazal prisluškovati piscu, ki se ukvarja z njegovim žasebnim življenjem. Takšne reči počenjajo Kennedyji, Nixoni pa ne. Ali bi Buzhardt lahko poskrbel za seznam vseh nezakonitih vlomov, do katerih je prišlo pod Kennedyjevo in Johnsonovo državno upravo? Buzhardt je znova pojasnil, da je zelo malo verjetno, da bi si bile agencije spravljale dokumentacijo o očitno protizakonitem početju. Takšnega seznama kratko malo ne bo mogoče spraviti skupaj. No, dobro, je dejal Nixon. Poskrbite, da bo novica o prisluškovanjih iz Kennedyjevega časa proniknila v javnost. Buzhardt je odkorakal k Haigu. Obema se je zdelo, da je strategija puščanja podatkov v javnost preveč prozorna. Namesto tega sta razdelila brez imen statistični povzetek varnostnega prisluškovanja, kolikor ga je bilo opravljenega pod Kennedyjevo, Johnsonovo in Ni-xonovo upravo. Iz njega je bilo razvidno, da je tega pod Nixonom manj kot pod njegovima demokratskima predhodnikoma. Predsednika to ni zadovoljilo. Spet in spet je pri- L h tiskal na Buzhardta, naj razkrije imena oseb, ki so jim prisluškovali v času prejšnjih dveh predsednikov. Buz hardt je vztrajno trdil, da ta misel ni dobra. Njen učinek j utegne biti dvorezen, udariti utegne nazaj; prav lahko | se zgodi, da bo nastal vtis, kakor da gre za še eno | uporabo arhivov FBI za politične namene. milo «mira» 135 g lir-350— «ava lavatrice» pralni prašek 5500 g lir-6800- L Nixon je rekel, da to morajo storiti. Zoprvanja ne ■ bo trpel. Buzhardta ni prosil, naj mu pove svoje mnenje, j Buzhardt in Haig sta se obotavljala. Predsednik je | telefoniral iz Kalifornije. Dean bo šel čez nekaj dni pred ■ senatni odbor za VVatergate. Nixon se je drl: «Spravite to že na piano. Se vedno nisem bral v časopisju ničesar. Nobenih izgovorov. Ven s tem.» Buzhardt in Haig sta se posvetovala. Nanju so priti- J skali tudi drugi visoki funkcionarji Bele hiše. «Sleherna J reč, do katere je prišlo v času sedanje državne uprave, J se je mnogokratni obliki zgodila že pod prejšnjimi dr- I prašek «last» E 5 lir 4440- r «grana vemengo» izsušeni sir 10 dkg lir žavnimi upravami,* je Haig dopovedoval izbranim čašo- I pisnim poročevalcem. Dobro je vedel, da so pod Kenne- I dyjem in Johnsonom zelo dosledno zlorabljali poobla- J stila organov, ni pa našel poti, ki bi mu dopuščala to | povedati v določnejši obliki. Če na tihem spustijo v jav- | nost podatke, jih bo vleklo čedalje globlje v navzkrižni | ogenj med strankama. Ni sredstva, s katerim bi osredo- | sir «latteria» 10 dkg lir 6 svežih jajc 50/55 g lir-490 točiti javno pozornost na grehe minulih državnih uprav, j vsaj tako dolgo ne, dokler bodo sedanjo nenehoma na | padali v tisku ali v tej ali oni kongresni preiskavi. Haig j je rekel Buzhardtu, da pa kljub vsemu po njegovem ■ v predsednika v tej zadevi ne more spraviti k pameti niti * on sam niti kdo drug. Nič drugega ne morejo kot to. da vse skupaj zavlačujejo in se obirajo. PETNAJSTDNEVNA PONUDBA: ITALIJANSKI SIRI RAM SUPERMERCATI J^morski dnevnik PORT ŠPORT ŠPORT 3. novembra 1979 košarka POKAL PRVAKOV OKRNJENI BEOGRAJČANI ZMAGALI V BUDIMPEŠTI Premagali so moštvo Honveda Marič in Pesič najboljša grajski Partizan je v Budim- Pešti"°*ajSK1 Partlzan je v fgj v pokalii prvakov izbojeval iz-fi “.^agoeeno zmago proti doma-v g.?1 Honveda. Beograjčani so km; „mPešto dopotovali z zelo o-hovi „° PMtavo, tako da je bila nji-je narT . a dokaj težka. Dalipagič troVj..ee poškodovan, Boban Pe-2enta„ie odPotoval v ZDA z repre- manjkal še pa so Par . je dosegel kar Pesič, ki je zbral 27 Vuia6ič°' P°r?f. tega je tizan .’ Ho, kljub temu pa so i-ar-Poift, ’ Košarkarji z zvrhano mero zina„ °Va'n°sti in z veliko željo do sta Ko . v beograjskih vrstah 28 t.la Marič, ki J— Pik 7 V in Pesič, ... „ _ di i0 d°bro je zaigral tudi mla-^azarevic (22 točk). SteVp 1 l2|di tega pokala &Sde (Danska) -SinUd*r Palace (VB) 60:95 Bert06 Polsna (Italija) — RBa oan8e (Luksemburg) UBSpaselj (Belgija) -bina^Bunaj (Avstrija) 109:93 Epl° Bukarešta (Rom.) -SC to~,tanbul (Turčija) 106:63 D«oderne (Francija) -Bosch (Nizozemska) POKAL PRVAKINJ 90:48 89:85 Bjn POKAL PRVAKINJ Dsi^a and (Nizozemska) — Cip'Ankara (Turčija) 113:28 St^lzbona (Portug.) — sPoftif Bestelbergen (Bel.) Afic r!® Atene (Grč.) — Bonau Dunaj (Avstrija) Sc A( KORACEV pokal PSVtf (Grčija) -v Bayreuth (ZRN) 66:59 51:71 30:55 kalljanskem DP v Benetkah *r°jh na vrhu lestvic« kovsKp3-* n‘ bilo na državnem ša-benjk m Pf’venstvu v Benetkah no-hjepiu vnejih presenečenj. V preki-tretri' ^eeanjih sta Tatai in Toth ter ,.f, a Lakoviča, oz. Coppinija stvieeJela Vallifuoca na vrhu le- ihiei ^'na2stem kolu pa je Lakovič BertinasProtnika Messo ter je dasniL Prfckinil v boljši poziciji za hem ,ka- Lakovič je po obetavne jp^netku pridobil kmeta, nato tako sivf®rea'* naPak°- Pozicija je tW- aJ ngodnejša za Messo. l’atajLa'Jena jo bila tudi tekma med V današnjem (predzadnjem) kolu bo Lakovič igral s Taruffijem. KOLESARSTVO GRENOBLE — Francesco Moser in Holandec Pijnen sta še v vodstvu na šestdnevni kolesarski dirki po Grenoblu, medtem ko sta na prvem mestu amaterske lestvice I-talijana Bincoletto in Argentin. ODBOJKA Zanimiv turnir BARI — Danes in jutri bo v Bariju mednarodni odbojkarski turnir, ki se ga bodo udeležile še-sterke Sportisa Kremikosiaja iz Sofije, Falconare, Amaro Piu Lo-reto in Amatorija iz Barija. Za Falconaro bo igral tudi korejski reprezentant Park Ki Won ROKOMET /ALAOINSŠ« SP Po porazu s SZ Jugoslavija druga LUND — Na svetovnem mladinskem rokometnem prvenstvu Jugoslaviji ni uspel velik podvig. V finalu za prvo mesto je namreč sinoči Sovjetska zveza premagala Jugoslavijo s 30:25 (13:12). Čeprav Jugoslavija na osvojila zlate | kolajne, predstavlja zanjo že sam nastop v finalu izreden uspeh, saj je prav dejstvo, da se je potegovala za naslov svetovnega prvaka, potrdilo, da imajo Jugoslovani v tem športu, kjer so bili vrsto let med najboljšimi na svetu, izvrsten naraščaj. Ne smemo namreč pozabiti, da so si mladi jugoslovanski rokometaši tako visoko uvrstitev priborili v izredno ostri konkurenci, saj so v zaključnem delu tekmovanja klonili le Sovjetom, medtem ko so premagali Švede, pri katerih je rokomet izredno razvit in razširjen šport. VN Argentine BUENOS AIRES — Argentinska avtomobilska zveza in zveza, odgovornih avtomobilskih hiš sta podpisali pogodbo, s katero se obvezujeta, da bo 13. januarja na dirkališču v Buenos Airesu Velika nagrada Argentine za avtomobile formule KOŠARKA PRVENSTVO D LIGE Mranovci jurišajo jutri na peto zaporedno zmago Igrali bodo v gosteh proti ekipi Don Bosta . .._______________ Ki ______ za Amaro Piu pa Čehoslovak Mir- ena. ko Nekola. I To bo prva VN v letu 1980. TEKMA: Don Bosco — Jadran. NASPROTNIK: Don Bosco predstavlja letos zelo mlado ekipo, potem ko je odbor odločil, da odslovi vse starejše igralce (Millo, Čepar, Comici) in se opre le na sveže in mlade sile svojega bogatega naraščaja. Tako je v prvo ekipo prestopila vsa lanska ekipa kadetov* o-stali pa so še nekateri mlajši člani prve postave. Med najnevarnejšimi v tržaški ekipi so Del Ben, Cecchi-ni, Trani, Tome in Vascotto, FORMA: Jadranovci so v zadovoljivi formi, saj sodijo med kandidate za prestop v skupino, ki se bo borila za C-2 ligo (ta sreča bo doletela prve štiri uvrščene ekipe). Don Bosco je po nepričakovani zmagi nad Interjem bržkone tudi v stanju, da doseže eno izmed štirih mest, ki bi ga pred časom rešilo problema izpada: torej nevarna ekipa, ki jo odlikuje agresivnost in točnost pri metih. PREDVIDEVANJE: Zmaga Jadrana, a ne brez težav OSTALA SREČANJA;'inter 1904 -Cervignano; Itala - CER Videm; Sa .......................min........milim,mm. nsmran v z amaterski ligi Vrsta odsotnih igralcev na tekmi Pri moreč-Breg Primorje in Zarja bosta imela težko nalogo, Vesni pa se ponuja priložnost za uspešen nastop l bolS1 in . 9apePe-ieW’ s Tataiem fctiidi1 Doziciji. Z zmago v tej pre-Vzej ,!„5a.rt'j' bi Tatai odločno pre- 1 Vaiu^stvo> ki ga zaenkrat deli IzirH Uocom in Tothom. takj; v^eraJšnjih srečanj so bili ^ta-ri ' Loppini ifi* ' Capeče TaJ’?Lakovič fconff' ' Vallifuoco TV?4. ‘ H^ino 0:1 prekinjena prekinjena remi remi remi remi 0lia>i - Passerotti pkvotto - Santolini Cval ie Toth. (afij).Vlca (brez prekinjenih sre- fejjifuoco, Tatai in Toth t^rotti in Trabattoni fei*. Bonfa in Taruffi in Messa Sobni JrfPece Uvotto 8 7 6.5 6 5.5 4.5 4 3.5 3 Jutri bodo odigrali pare osmega kola. V središču pozornosti bo dvoboj med prvouvrščeno Sovrano in drugouvrščenim S. Marcom. Veliko zanimanje pa seveda vlada tudi za derbi Primorec - Breg, izid katerega pride v poštev tudi za pokal Primorskega dnevnika. VESNA - GIARIZZOLE Vesna bo sprejela v goste mlado enajsterico Giarizzol, ki v začetnem delu prvenstva ni ravno navdušila, posebno ko je igrala v gosteh. Na tujem so namreč Giarizzole remizirale s solidnim S .'Stereom, Obenem. vse do danes, Trža'čan'om v gosteh ni uspelo priti' do zadetka. Kot. izgleda torej dokaj ugodno kolo za kriško Vesno, ki pa kljub dobremu startu na domačih tleh ni slavila še zmage. Ji bo to uspelo jutri? Navijači si to želijo, vendar naloga ne bo najlažja, kajti trener Finotto ne bo razpolagal s krilcem Vecchiom in branilcem Tenzejem. Oba sta namreč zaradi izključitve kaznovana s prepovedjo igranja. PRIMOREC - BREG V obeh taborih vlada veliko zanimanje za ta derbi. Trebenci so v letošnjem prvenstvu izredno slabo startali, kar jasno priča tudi lestvica. Ekipa Primorca je namreč zasidrana na repu lestvice, skupaj z Zaulami in ima le tri točke. Razumljivo je, da bi ekipa jutri zato morala odločno jurišati na ves izkupiček. Vendar ima trener čuk velike težave s sestavo moštva, kaj- I,|H|||||II||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIII,II*IIIIIIIIIIII„IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,IIII,IIIIIIIIIII||II|||In ^Bojka V PRVENSTVU MLADINK Kar dva derbija jk 5Poredu bosta namreč Sokol-Sloga in Breg-Bor ^arskih°nec ted03 bo manj odboj- I^am/eč rPi„e .Pdroeni, da derbi ne bo za-Ura,;, ln t° še toliko bolj, ker ni favorita. jela R dopoldne pa se bosta spopri-Pern^LeS.*n Bor. V tem neposred Me; ,°aračunu je Breg favorit, toda Prej 0 Prej nima dveh točk že vna-Prv0 ^ ^Pu. Tržačanke so izgubile jti j„ Prvenstveno tekmo z Interjem, ane rf-uPaj z odbojkaricami iz Do-laJbolj resen tekmec za prvo 10 v -skupini B. ^odulo _ Sokol 2:3 Hertot, Kukanja, Mervič, V^.Legiša, Drašček, Kralj. ^ladint11'11 odbojkarskega prvenstva bicj >k J® bila v sredo v telovad-orPurgo» v Trstu tekma «11-la z 0 ' Sokol*, k* se je zaključi-HahmaP° slovenske ekipe, bbojg^žinke so po porazu z OMA 2tbaKoVal® svojo prvo prvenstveno Ja * • ^Prav so bile nasprotnice Nabrslabše in neizkušene, se jfl .lnko na igrišču niso znašle K Jim tako prepustile dva seta. a dva seta so sicer gladko o- svojile, v tretjem pa se jim je zataknilo in so ga izgubile. Kriza na igrišču se je nadaljevala še v četrtem setu in tudi tega so nasprotnice osvojile. V petek pa so se Na-brežinke le znašle ter so brez posebnih težav zmagale. Sokolovim igralkam ni, kljub trudu, uspelo prikazati zadovoljive i-gre, saj je bilo na igrišču premalo koncentracije in preveč napak v napadu in servisih. K njihovi zmagi sta v veliki meri pripomogli večja izkušenost kot pri nasprotnicah in uspešna obramba. D.K. NAMIZNI TENIS EKVCiNSiVO HALIJE «Azzurri» ugodno presenetili REGGIO EMILIA - Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Italije je v ekipnem tekmovanju i-talijanskJ moška reprezentanca dosegla lep uspeh. «Azzurri» so se namreč uvrstili v finale. Bosi, Costantini in Troilo so najprej premagali Luksemburg s 3:0, po izenačenem boju so nato odpravili še Dansko B s 3:2, v tretji tekmi pa so odpravili Nigerijo z 2:1. (Nigerijec Eboh je odstopil, ker se ni strinjal s sodnikovo odločitvijo). V finalu bodo Italijani igrali proti ČSSR, ki je v polfinalu odpravila Dansko A s 3:0. V ženskem ekipnem tekmovanju se bosta v finalnem srečanju spoprijeli reprezentanci ČSSR in ZRN. Čehoslovakinje so v polfinalu premagale Luksemburg s 3:0, ZRN pa je premagala Francijo, s 3:2. Obe italijanski reprezentanci (A in B) sta bili izločeni že v prvem kolu. ti poleg Paola in Maura Kralja je bil kaznovan tudi Marko Kralj, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen, De-nich pa je zaradi štirih opominov prav tako kaznovan. Zato vsi ti ne bodo mogli igrati, če k temu dodamo še dejstvo, da Boris Kralj še ni okreval, je razumljivo, da -bi se Trebenci tokrat zadovoljili tudi z eno samo točko. Točka bi se prav gotovo prilegla tudi Brežanom, saj bo tudi Breg moral na igrišče v okrnjeni postavi. Trener Mondo ki vse do 5. 11. ne more zaradi izključitve na igrišče ne bo v nedeljo razpolagal s Sam cem in Dagrijem, ki sta bila ka znovana po derbiju z Vesno. Po dveh nedeljah odsotnosti pa se bo v ekipo vrnil Ivo Strnad. COSTALUNGA - PRIMORJE Težko gostovanje čaka proseško enajsterico, ki gre v goste k drugouvrščeni Costalungi. Razumljivo je, da si proseški navijači tokrat ne delajo velikih iluzij, vendar pa goje skrito upanje, da bi ekipi uspelo priti vsaj do ene točke. Seveda, naloga ne bo najlažja, saj Costalun-ga odločno juriša na celoten izkupiček. Primorje bo zato moralo u-brati obrambni sistem igre in se poslužiti hitrih protinapadov dvojice Rustja - Caharija. Morda bi bil ta sistem igre najboljši za Primorje, ki je vse do sedaj premalo izkoristilo lastnosti teh dveh napadalcev. Sicer ne smemo pozabiti, da je Rustja bil poškodovan in je igral le samo dve tekmi. To je bil morda glavni vzrok, da je vse do sedaj Primorje prišlo s težavo do u-činkovitih prodornih akcij. CAMPANELLE - ZARJA Tudi zarjane čaka jutri težka o-vira. V goste gredo ekipi Campa-nell, ki vse do sedaj še ni okusila grenkobe poraza. Tržačani nameravajo seveda nadaljevati to pozitivno serijo in ker jutri igrajo na domačih tleh računajo na zmago. Zarjani bodo torej morali zgostiti obrambo. To jim gotovo ne bo delalo težav, kajti Zarja je pokazala, da zna dobro zaustaviti vsakega nasprotnika. Težave pa ima v zaključevanju in to zgovorno priča dejstvo, da je edini zadetek v tem prvenstvu dosegla z avtogolom in že 519 minut igre ni prišla do zadetka. 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo šesto kolo, v katerem obe naši enajsterici igrata pred domačim občinstvom. GAJA - CAVE Po zmagi nad Edero (v zaostali tekmi) so se gajevci povzpeli na drugo mesto lestvice in dohiteli Kras. To je seveda dalo «zeleno -rumenim* nove moči, saj so ponovno v skupini ekip, ki se borijo za napredovanje. Zato tokrat Gaja ne bi smela imeti težav z osvojitvijo obeh točk. Nasprotnik res ne bi smel delati preglavic gajevcem, saj je e-kipa iz nabrežinske občine do sedaj izbojevala samo dve točki, s pičlo zmago nad Interjem TS. KRAS - ESPERIA S Težka naloga čaka Kras, ki bo sprejel v goste trdoživega nasprotnika. Vendar enajsterica Krasa si ne sme dovoliti spodrsljajev, saj zaostaja že za dve točki za CG$ ki jutri igra že zgodaj proti S. Lui-giju in bodo zato Kraševci že vedeli za izid te tekme, preden bodo stopili na igrišče. Prav zato morajo odločno jurišati na celoten izkupiček. B. R. Bologna - Cagliari X Catanzaro - Roma 1 Lazio - Juventus 1X2 Milan - Fiorentina 1 X Napoli - Avellino 1 Pescara - Perugia 2 Torino - Inter 1X2 Udinese - Ascoli 1 Atalanta - Palermo 1 Lecce - Verona 1 Sampdoria - Cesena 1 X Rimini - Triestina X Messina - Alcamo 1 NOGOMET Boniperti predsednik TURIN — Upravni svet nogomet-nega društva Juventus je ponovno poveril predsedstvo za tri leta (1979 -1982) Giampieru Bonipertiju. grado - Robur Palmanova; v vseh so favoriti domačini, nekaj več možnosti pa ima CER proti Itali. MLADINCI TEKMA: Bor — Ferroviario, NASPROTNIK: Praktično ekipa, ki je nastopala v tem prvenstvu že v lanski sezoni, z nekaterimi igralci, ki so redno igrali v promocijskem prvenstvu in imajo torej, kljub mladim letom, precej izkušenosti. Med temi so: Sossi, Abrami, Sollaz-zo, Miraz in Bellussi. FORMA: Ferroviario je doslej izgubil (tesno) le proti Hurlinghamu, Bor pa je po slabi igri z Jadranom zaigral bolj agresivno proti Servo-lani in Hurlinghamu. PREDVIDEVANJE: le malo možnosti za borovce, ki so tehnično in telesno slabši tekmec. Edino z borbenostjo in požrtvovalnostjo utegnejo presenetiti nasprotnika. TEKMA: Servolana — Jadran, NASPROTNIK: Servolana doslej še ni zmagala. Kljub temu razpolaga škedenjska ekipa z nekaterimi dobrimi posamezniki, kot so režiser Freschini (lani Alabarda) in pivot Rossi (ki je nekaj let igral pri Hurlinghamu). FORMA: ne ena ne druga ekipa nista v dobri formi, čeprav so Škedenjci v zadnji tekmi pokazali rahel napredek. PREDVIDEVANJE: petdeset odstotne možnosti za vsako ekipo, mogoče nekaj več za Servolano, ki igra na domačem igrišču, OSTALA SREČANJA: Hurlingham - Inter 1904, kjer je domača ekipa nedvomno favorit. PRIJATELJSKA TEKMA Bor (dečki) — Bor (naraščajniki) 92:31 BOR (dečki): Bradassi 6, Volk 16, Tremul 6, De Carli 16 (0:1), Paoli 4, Slama 2, Crevatin, Civardi 10, Jagodic 2, Zaccaria 12 (0:3), Tavčar 6, Vascotto 2, Vecchiet 8, Rudes 2, Semen. BOR (naraščajniki): Struna 2, Coslovich 19 (1:3), Roncelli, Križ-mančič 8, Furlan 2, Šik, Gombač, Žerjul, Masi, Vecchiet. Borova ekipa dečkov je visoko premagala košarkarje istega društva, ki bodo nastopali v višji kategoriji. Naj omenimo, da so le-ti vsi novinci, zato je visok izid v prid Mesesnelovih varovancev povsem razumljiv. !| 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X X X X 1 2 1 2 2 X X 1 ATLETIKA ITALIJA PRIHODNJE LETO Tudi srečanje z Jugoslavijo RIM — Italijanska atletska zveza (FIDAL) je objavila spored mednarodnih atletskih srečanj za leto 1980, na nekaterih bo sodelovala tudi Italija. Poleg številnih mitingov bo v prvem delu tekmovalne sezone, to se pravi pred moskovskimi olimpijskimi igrami, od 16. do 18. maja na sporedu v Italiji srečanje med Italijo in Jugoslavijo. Po olirripia-di (24.7. — 1.8.) bodo na vrsti mitingi v Italiji, konec septembra pa se bo itali lanska atletska reprezentanca udeležila tekmovanja osmih držav v Tokiu, nato oa mednarodnega srečanja v Pekingu. DOMAČI ŠPORT DANKS SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1979 NOGOMET KADETI 14.30 v Ribiškem naselju S. Marcu - Breg CICIBANI 15.30 v Žavljah Zaule B - Breg A * * * 14.00 v Miljah Muggesana B - Primorje « « * 14.45 v Žavljah Zaule A - Breg B NAJMLAJŠI 15.30 v Štandrežu Juventina Piedimonte ODBOJKA MLADINKE 20.30 v Nabrežini Sokol - Sloga JUTRI NEDELJA, 4. NOVEMBRA 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Giarizzole 14.30 v Trebčah Primorec - Breg * * • 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Primorje * « * 14.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Repnu Kras - Esperia SI « * • 10.30 na Padričah Gaja - Cave « « « 14.30 v Doberdobu Mladost - Juventina * * * 14.30 v Marianu Mariano - Sovodnje ZAČETNIKI 11.00 v Trstu, Kampanele Campanelle - Primorje « * « 10.00 v Dolini Breg - Esperia SI • « * 11.00 v Štandrežu Juventina - Pro Farra NAJMLAJŠI 10.45 v Trstu, stadion «1. maj* Triestina - Kras KOŠARKA D LIGA 11.30 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Jadran uiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiitiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiiiiimimiiHiuitillll KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Več zanimivih tekem V središču pozornosti srečanje v Bologni - Pagnossin doma proti Mecapu, Hurlingham v gosteh proti Šarili V sporedu sedmega kola v A-l in A-2 ligi zasledimo več zanimivih tekem, ki nam bodo verjetno pokazale, kam lahko merijo nekatere ekipe. V A-l bo zanimivo predvsem srečanje v Bologni med Sinudynejem in Billyjem, to je med ekipama, ki sta v preteklem prvenstvu zasedli prvo oz. drugo mesto. Tako čosi-čeva ekipa kot Milančani še niso v najboljši formi, kot v prejšnji sezoni pa bosta ekipi skušali doseči višek forme šele, ko bo šlo za o-svojitev naslova. Tudi Emerson ne bo imel lahkega dela: turinski Grimaldi, z veteranom Brumattijem na čelu, bo, po zmagi nad državnimi prvaki, jurišal na zmago še v Vareseju. Bo torej Gabetti, ki bo imel lahko delo proti zadnjeuvrščenemu Eldoradu, o-stal sam na vrhu lestvice? V A-2 ligi imat*, tokrat .vodeči ekipi težka nasprotnika: Canon gostuje videmski Mobiam, Pagnossin pa Mecap iz Vigevana. V ober srečanjih so favoriti domačini, verjetno pa se bosta za zmago morala p-šteno potruditi. Zanimivo srečanje bo tudi v Riminiju, kjer bo Šarila sprejemala v goste tržaški Hurlingham. Še en poraz bi za Šarilo, ki je v prvenstvu startala z velikimi ambicijami, pomenil pravcato krizo, Hurlingham pa bi se povzpel proti zgornjemu de'u lestvice. Lahko zmago bi moral v tem kolu osvojiti pordenonski Postalmebili, ki igra doma proti šibkemu Diariu iz Caserte. Spored 7. kola (jutri) A-1 LIGA Eldorado — Gabetti Emerson — Grimaldi Pintinox — Antonini Isolabella — Acqua Fabia Scavolini — Jolly Sinudyne — Billy Superga — Arrigoni A-2 LIGA Bancoroma — Mercury (danes) Cagliari — Honky Wear Canon — Mobiam Liberti — Rodrigo Pagnossin — Mecap Postalmobiii — II Diario Šarila — Hurlingham NOGOMET LR Kitajska tudi član FIFA PEKING''K*- Po pomembni odločitvi mednarodnega olimpijskega Odbora,..kt, je. sklepiL,.,da ponovno sprejme medse predstavnike LR Kitajske, je prišla vest, da bo Kitajska zastopana tudi v mednarodni nogometni zvezi FIFA, ne da bi pri tem prišlo do izključitve Tajvana. Podobno kot za MOO bo Taj-peh obdržal svoj sedež, če se bo preimenoval v »kitajsko nogometno zvezo Taipeh* in se bo odpovedal zastavi in himni. Tako odločitev FIFA je LR Kitajska sprejela in o svoji odločitvi seznanila nogometno zvezo že 30. oktobra, kot poroča dnevnik Nova Kitajska. TENIS PhKiZ — Na teniškem turnirju v Parizu sta v osmini finala moških dvojic ameriška zastopnika Solomon - Krulevvitz odpravila italijanski par Corrado Barazzutti in Tonino Zuga-relli z izidom 6:4, 6:4. MLADINCI 11.00 v Skednju Servolana - Jadran * * * 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Ferroviario ODBOJKA MLADINKE 10.30 v Dolini Breg - Bor BOKS V LAHKOTEŽKI KATEGORIJI Parlov-Camel verjetno v Splitu V Zagrebu so sporočili, da Je a-meriški boksar Marvin Camel pristal na srečanje z Matom Parlovom, ki naj bi veljalo za naslov svetovnega prvaka lahkotežke kategorije. To srečanje bi moralo biti v Splitu. Podrobnosti dogodka doslej še niso sporočili, seveda, pa morajo pristati na organizacijo tega srečanja tudi športni delavci Splita. NOGOMET Albcrtosi 40-letnik MILAN — Enrico Albertosi je včeraj slavil v družbi intimnih prijateljev svoj 40. rojstni dan. Vratar moštva Milana je trenutno najstarejši italijanski aktivni nogometaš. TENIS PARIZ — V drugem kolu moškega teniškega turnirja v Parizu je Italijan Corrado Barazzutti v treh setih (3:6 6:2, 7:5) premagal Finca Lea Palina. • « • STOCKHOLM - V prvem kolu ženskega teniškega turnirja v Stockholmu je Romunka Virginia Ružiči premagala Italijanko Sabino Sim-monds s 6:1, 6:3, Američanka Betsy Nagelson pa je odpravila drugo italijansko predstavnico Danielo Por-zio s 6:4, 6:2. OBVKSIIIiA ŠZ Bor obvešča predstavnike posameznih ekip, da bo dogovorjeni sestanek za popravke urnika telovadnice v sredo, 7. t.m., ob 19.30 na stadionu <1. maj*. * * # TPK SIRENA vabi, člane in prijatelje na DELOVNO AKCIJO jutri, 4. novembra s pričetkom oh 8. uri, za ureditev društvenega zemI^?ča- ... Mladinski odsek SPDT prireja jutri, 4. novembra, 1. jesenski Izlet za osnovnošolsko mladino na Mali Kras in v Glinščico. Zbirališče je prod glavno železniško postajo v Trstu ob 8. uri. Povratek okoli 16.30 na isto mesto. * * * Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. • « « •‘K KRAS sporoča, da so treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležn. inex adria aviopromet r VOZNI RED 1979/80 INOVEMBER 1979 -30.APRH A 1980 ^ LJUBLJANA—MARIBOR IN V. V. LJUBLJANA—BEOGRAD IN V. V. • JP 800 • • © JP 800 • © © ® JP 801 ® © JP 801 •• ® JP 801 06.45 07.20 i d Ljubljana a V ! 18.25 18.50 18.05 07.40 08.15 i ' a Beograd d 17.30 17.55 17.10 • © @ JP 852 • © @ JP 853 06.05 d Ljubljana a 19.45 0630 t r a Maribor d t r 19.20 LJUBLJANA—SKOPJE IN V. V. •ne leti 29. 11., 31. 12., 01.01 •ne leti 15. 12., 22. 12. •ne leti 01. 01., 03. 01. • • ® ® JP 694 JP 695 06.30 d Ljubljana a 19.05 07.45 i i a Skopje d 17.50 LJUBLJANA—BEOGAD IN V. V. LJUBLJANA—DUBROVNIK IN V. V. •ne leti 15. 12., 22. 12. LJUBLJANA—SPLIT IN V. V. • © © • • © • •• © JP 8000 i d Ljubljana i 16.30 18.30 07.45 1 r a Beograd d 15.15 17.35 •ne leti 24. 12., 31. 12., 01. 01. ••ne leti 24. 12., 31. 12. ••ne leti 01.01. JP 790 © JP 791 07.15 / d Ljubljana a i 17.15 08.15 i — i a Dubrovnik d : 16.15 d JP 392 •• © J P 692 i © JP 393 •• © JP 693 07.25 07.15 d Ljubljana a 18.40 17.55 08.10 ' ' 08.00 . . a Split d 17.55 17.10 •ne leti 04. 11., 23. 12., 06. 01. •ne leti 19. 12., 02. 01. •ne leti 15. 12., 22. 12. LJUBLJANA—SARAJEVO— SKOPJE IN V. V. SKOPJE—TITOGRAD— SARAJEVO IN V. V. MARIBOR—SARAJEVO— SKOPJE IN V. V. Legenda © b © © ® ® JP 810 JP 811 07.30 d Ljubljana a 19.40 08.20 a d 18.55 Sarajevo , i 08.55 d a 18.20 09.40 , i a Skopje d 17.30 •ne leti 31. 12., 02. 01. • • © ® © © © © JP 820 JP 821 10.20 d Skopje a 16.55 11.00 a d 16.10 Titograd , l 11.35 d a 15.35 12.15 t i d Sarajevo a 15.00 • • © @ © @ JP 850 JP 851 07.05 d Maribor a 18.45 07.55 a d 17.55 Sarajevo i i 08.30 d a 17.20 09.20 i i a Skopje d 16.30 •ne leti 31.12., 02. 01. 0 ponedeljek/ 0 torek/ @ sreda 0 četrtek/ © perek/ © sobota/ ©nedelja JP lnex Adria Aviopromet d odhod/ a prihod/ OW ena smer •ne leti 01.01., 03. 01. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir - vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48 000 lir. zo naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4.00 din. za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. za organizacije In DOdjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubilo1* Oglasi Poštni tekoči račun za Itoliio Stran 6 3. novembra 1979 2iro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 22.560 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozot 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir --Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JU'FJ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih < v Italiji pri SPI. IzdajaLJzTT i'*n Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f ^ Trst 2veze časopisni založnikov FIEG PARADOKSI SVOBODNE TRGOVINE Petroleja je dovolj toda cene se višajo Podražitve so posledica nakupovalne mrzlice Japoncev in uvoznikov, ki večajo zaloge NEW YORK — Na svetovnem tržišču z nafto in njenimi derivati je opaziti paradoksno situacijo: medtem ko je petroleja na razpolago več kot dovolj, se njegova cena (v nasprotju s kapitalističnim gospodarskim zakonom o ponudbi in povpraševanju) še dalje viša. Sedanji presežek proizvodnje ocenjujejo na milijon sodčkov na dan, v ZDA, ki so največji potrošnik energije beležijo zmanjšanje potrošnje. kljub temu se pa nadaljuje nakupovalna mrzlica, ki je posledica želje po ustvarjanju zalog v strahu pred ponovnim pomanjkanjem nafte. Ta pojav, ki poriva cene navzgor, pripisujejo izvedenci psihozi »psihološkega pomanjkanja* petroleja in bojazni, da bodo čianice OPEČ, ki same zagotavljajo polovico svetovne razpoložljivosti, občutno zmanjšale proizvodnjo od začetka prihodnjega leta. Res je, da so nekateri zastopniki organizacije držav izvoznic napovedali zmanjšanje črpanja za okrog 3 milijone sodčkov na dan, hkrati pa zagotavljajo, da nafte ne bo zmanjkalo, ker se bo vzporedno zmanjšala svetovna poraba. Mednarodna petrolejska industrija se boji tudi ponovne krize v Iranu, ki bi mogla povzročiti novo hudo pomanjkanje petroleja na svetovnem tržišču Ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ki naj bi uravnavalo cene, je torej zelo labilno. V nrvi polovici letošnjega leta so cene poskočile kar za 60 odstotkov, nato se je vzpon zaustavil. Toda v preteklem mesecu se je premirje končalo, ko je 5 izmed 13 članic OPEČ podražilo nafto za okrog 10 do 12 odstotkov, nove 10 do 15-odstotne podražitve pa pričakujejo od posveta med članicami OPEČ, ki bo decembra v Čara času. Na prostem tržišču z nafto in njenimi derivati so razmere še bolj kaotične in cene mnogo višje. Države proizvajalke se namreč čedalje bolj nagibajo k neposredni prodaji uvoznicam prek državnih petrolejskih podjetij ir. s tem izri-njajo velike petrolejske družbe, ki so jim doslej prepuščale trgovske posle. Multinacionalne družbe pa po svoji strani zapuščajo manjše kupce, ki so prisiljenj iskati nafte na prostem tržišču, kjer se cene vzpenjajo prek 40 dolarjev za sodček, kar je približno dvakrat toliko. kot .je uradna cena OPEČ. V Rotterdamu stane na primer sodček arabske nafte že 39 dolarjev, čeprav doseže v «ceniku» držav OPEČ arabska »lahka* nafta le 18 dolarjev. Iranski petrolej prodajajo po 45 dolarjev in so mu poskusili. doslej sicer brez uspeha, naviti ceno na 49 dolarjev za sodček. Operaterji na prostem tržišču krivijo za tako občutno podražitev predvsem japonske kupce, ki so pripravljeni plačevati visoke cene, del «zasluge» pa imajo tudi uvozniki iz mnogih drugih industrializiranih držav, ki pred koncem leta večajo zaloge, ker se jim to izplača iz davčnih razlogov. Pri takem zaskrbljujočem stanju Italijanska vlada še ni pripravila načrta za oskrbovanje z energetskimi sredstvi in za varčevanje z njimi. Poraba se tako ne zmanjšuje. ampak nasprotno še veča Bencina, ki služi skoraj izključno za avtomobilski pogon, so v nrvih devetih mesecih porabili za 8,4 odstotka več kot v enakem razdobju lani. Pri plinskem olju je poraba narasla za 2.5 odstotka, medtem ko je razpoložljivost kurilnega olja padla v isti dobi za 7,3 odstotka. Žal se pa to ni zgodilo, ker se je začelo varčevanje, ampak ker enostavno tega najbolj uporabljenega kuriva ni dovolj, kar se je začelo čutiti tako v (mrzlih; stanovanjih, kot tudi v šolah in drugih javnih strukturah. (Iv) je povabil preostale občine, ki niso še izdale ustreznih odlokov za prispevek, naj to storijo čimprej, da se bo lahko izročilo zbrano vsoto jugoslovanskemu konzulatu v Trstu pred koncem tega meseca. Za 3 do 5 odstotkov dražji avti «opel» RIM — «General Motors Italiana* je javila, da je povišala cene avtomobilov opel za 3 do 5 odstotkov. Nove cene, ki so stopile v veljavo 30. oktobra, so, vključno z IVA, naslednje: kadet, 2 vrat, 4.777.820; kadet. 3. vrat special, 5.471.660; ašco-na, 2 vrat, 5.630.960; ascona, 4 vrata, 7.567.340; manta coupe, 2 vrat, 6.161 960; rekord, 2. vrat, dizel, 9 milijonov 192.200; rekord, 4. vrata, berlin‘& dizel, 11.207.640; rekord, 4 vrata, lusso, 11.048.340 lir. Ameriške letalonosilke ob južnokorejski obali Pred pogrebom bivšega južnokorejskega diktatorja, ki ga je umorila korejska varnostna služba, so ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost ob obalah Korejskega polotoka (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiikiiiiiiiiMiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiuiiii,|,|,1111,1,11(1,immllll,iniMll|ni,„lll|Mlimuiitmiiii*iMiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiu PO USPESNI POBUDI AVSTRIJSKEGA KANCLERJA MOSKVA — Sovjetski disident Andrej Saharov je preko poročevalcev zahodnega tiska v Moskvi obtožil policijske oblasti, da so mu že od četrtka prekinile telefonsko zvezo na domu. Disident sklepa, da so sprejeli ta ukrep, zato da bi mu o-nemogočili sprejem informacij o a-retacijah in hišnih preiskavah, ki jih te dni policija izvaja na račun disidentov. And: 80 milijonov za Črno goro Vsota, ki jo je vsedržavno združenje italijanskih občin (Anci) zbralo do sedaj za pomoč črnogorskim občinam, ki jih je prizadel nedavni potres, je presegla 80 milijonov lir. Občine, ki so dosedaj sprejele odlok in izplačale svoj prispevek, so sledeče; Tržaška pokrajina: Zgonik. Goriška pokrajina: Doberdob, Fara, Gradišče ob Soči, Medea, Mora-ro, Mossa, Romans, Zagraj in Šta-rancan. Videmska pokrajina: (omenjamo le nekatere) Ahten, Čedad, Dreka, Fojda, Gonars, Grmek, Moženca, Palmanova, Podbonesac, Na Bili, Sv. Lenart Slovenov. Špeter Slove-nov, Sovodnje, Srednje, Trbiž, Tol-meč, Videm. Za neposredno pomoč pa sta že poskrbeli med drugimi mdljska In goriška občina. Predsednik združenja Titta Metus Nekatere države zahodne Evrope vzpostavile nove odnose s PIO Hktde polemike med Egiptom in ostalimi arabskimi državami - V Izraelu pomilostili vojnega zločinea DUNAJ — Pobuda avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega, da vzpostavi nove odnose z Organizacijo za osvoboditev Palestine, je naletela v Evropi na val odobravanj, a tudi na negodovanja in po lernike, ki so jih sprožili predvsem konservativni ter reakcionarni krogi. Tudi v sami Avstriji so nekateri sredinski in desničarski listi napadli kanclefja,' tfčŠ 'dll sd'" je prenaglil in da je v neki meri samo zaostril krizo na Bližnjem vzhodu. Pobuda avstrijskega socialističnega voditelja, ki je imel na Dunaju razgovore tudi z liderjem PLO Jaserom Arafatom, pa je gotovo odprla novo poglavje pri miroljubnem reševanju bližnjevzhod-ne krize, saj so po avstrijskem zgledu tudi nekatere druge države zahodne Evrope in pakta Nato, med temi tudi Italija, uradno povabile na obisk vplivne palestinske voditelje. Vsekakor pobude Kreiskega podpira tudi socialistična interna clonalaj^Shj “ je' Kfeišky predsednik njene zunanjepolitične komisije, ki si že vrsto let prizadeva za tesnejše sodelovanje s palestinskim osvobodilnim gibanjem. V arabskem svetu pa se medtem DVA MESECA IN POL PO IZREDNEM PORODU Včeraj so izročili staršem eno od preživelih osmerčkov NEAPELJ — Pasguanna Anatrei-la, 29-letna žena, ki je pred približno dvema mesecema rodila v sedmem mesecu nosečnosti osem o-trok, je včeraj lahko prvič objela eno od dveh preživelih deklic. «Že dolgo sem pričakovala ta trenutek*, je izjavila Pasgualina »saj sem rodila že 14 otrok, nisem pa še imela sreče, da bi enega držala v naročju*. Njen primer je res edinstven, saj je pred tremi leti rodila šest otrok, ki pa so vsi kmalu po porodu umrli. 16. avgusta letos pa je prišlo na svet kar osem novorojenčkov: 5 deklic in trije fantki. Nekaj ur po porodu je umrla deklica, ki je tehtala 405 gramov, v naslednjih 48 urah so umrli drugi štirje, 31. avgusta pa še ena deklica. Zdravniki so se vztrajno borili, da bi ohranili pri življenju vsaj preostali dve, kar jim je tudi uspelo. Tako so včeraj izro- čili staršema Silvano, kmalu pa bodo še Anno. Slednja tehta kilo in 700 gramov, nima več črevesnih ali dihalnih komplikacij, zato bo verjetno še pred koncem novembra tudi ona lahko osrečevala starše. Ganjeni oče Stefano je izrazil predvsem zahvalo zdravstveni ekipi. Spomnil se je, da ga je primarij takoj pripravil na bridko stvarnost, ko mu je dejal, da ni velikih možnosti, da bi rešili novorojenčke, vendar se vsi bode trudili, da bi vsaj enega rešili smrti. »No, pa so rešili dva in to me navdaja z velikim zadovoljstvom*. Glede Silvane je primarij včeraj izjavil, da je popolnoma zdrava in ni videti, da bi trpela za posledicami nevroloških okvar. To pa pomeni, da bo mala, komaj kilo in pol »težka* Silvana, po vsej verjetnosti lahko živela kot drugi otroci. MED PLOVBO V TIHEM OCEANU Norveška «Bcrge Vanga» izginila brez sledu nadaljuje huda polemika med Egiptom in državami tako imenovane »fronte odpora*, ki ostro nasprotujejo mirovnemu sporazumu med Egiptom in Izraelom v Čamp Davidu. Egiptovski predsednik Sadat je v nekem intervjuju izjavil, da so se nekatere arabske države, proizvajalke nafte, obogatile na račun egiptovskega posega v vojni 'r^aetom leta 1973. Z dhigfe strani pa «fronta odpora*, katere predstavniki so se včeraj sestali v Alžiru, poziva na ostrejši boj oroti sporazumu iz Čamp Davida. Torej kot vidimo smo še daleč od tega, da se v arabskem taboru zgladijo spori, kot dokazuje tudi dejstvo, da so nekatere države velike proizvajalke nafte v zadnjih mesecih močno zmanjšale izvoz nafte v Egipt, ki se nahaja v hudi družbenogospodarski krizi. V Izraelu pa so medtem nepričakovano izpustili na svobodo vojaškega častnika, ki je zverinsko \ mučil ter nato ubil dva libanonska ! ujetnika. Častnik je bil na prvo-! stopenjskem procesu obsojen na 20 let zapora, na prizivni sodni obravnavi pa so mu kazen zmanjšali na osem let, včeraj pa ga , je vrhovno vojaško sodišče nepričakovano pomilostilo zaradi »neoporečnega vedenja* v zaporu. Zločin, ki je bil izveden med vdorom izraelske vojske v Libanon pred enim letom, je povzročil v državi škandal, čeprav so vojaške oblasti hotele, da bi javnost o tem ne zvedela ničesar. Celotno zadevo je razkril levičarski poslanec Avneri, ki je obtožil samega vrhovnega poveljnika izraelskih oboroženih sil, da je zagovarjal umor libanonskih ujetnikov. Vsekakor se kljub temu. da je bil častnik izpuščen na svobodo, preiskava o tem še nadaljuje tudi zato, ker so nekateri očividci ba.je izjavili, da je ob tisti priliki obsojeni častnik ubil še dva ne močna Libanonska Ujetnika, (st) OSLO — Vodstvo norveške paro-plovne družbe «Sig Bergesen* je u-radno potrdilo, da že nekaj časa nimajo nobenih vesti o 71-tonski ladji «Berge Vanga*, ki je bila namenjena s tovorom železne rude, katerega je vkrcala v Braziliji, na Japonsko. Zadnji stik po radijski zvezi z ladjo, ki ima 40-člansko posadko, so vzpostavili v ponedeljek. Od tedaj, ko je ladja plula po zahodnem Tihem oceanu, pa ni o njej ne duha ne sluha. Iz Osla so sprožili alarm in tudi v Južni Afriki, kakor na nasprotni obali, so obvestili vse ladje na morju o skrivnostnem izginotju »Berge Vanga*. Zanimivo je, da je «Berge Vanga* dvojček ladje »Berge Istra*, ki je decembra lani po vrsti eksplozij prav tako skrivnostno izginila v Tihem oceanu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Apokalipsa živali, 5. del 13.30 DNEVNIK 14.00 Reggio Emilia: Namizni tenjs 17.00 Tibetanska zvon, 5. del 18.00 Grandi solitari 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja parlamenta 19.20 Trije nečaki in majordom TV film Bile so samo sanje 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantastico Glasbeni program v sodelovanju z Loterijo Italija, vodijo: Beppe Grillo, Loretta Goggi in Heather Parisi 21.55 Neapelj 1860: Konec Burboncev, 2. in zadnji del Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sem jaz, William! 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola Program za mladino 17.00 Kraji, kjer so živeli Maria Antonietta v Versaillesu 17.40 Piaceri 18.15 Sereno, variabile 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 — Dribbling Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Aleksander N. Ostrovskij: Gozd Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnie vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka otroška serija 8.20 Živa pesem 8.35 Z besedo in sliko, otroška nanizanka 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.20 Nikaragua, dok. 10.45 A. Tolstoj: Trnova pot 13.25 Nogomet: Napredak — Dinamo 17.05 Poročila 17.10 Rdeči poni, film 18.35 Naš kraj 18.45 Muppet shovv 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Collins: London je moj, TV nad. 20.50 Kako se oblačimo 20.55 TV žehtnik 21.30 TV DNEVNIK 21.45 Vroči dragulj, film 23.30 TV kažipot Koper 13.25 Nogomet: Napredak — Dinamo 19.30 Velikonočni otok, film 19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Ubijalci, film Režija: Fabrizio Taglioni. I-grata: Genevieve Audrv, I-sacco Ravaioli 22.00 Italija iz neba: Toskana, 1. del 22.40 Pregled sporeda za naslednji teden Zagreb 13.25 Nogomet: Napredak - Dinamo 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Zlati slavček 20.00 Celovečerni film 21.35 V soboto zvečer ŠVICA 19.25 Scacciapensieri 20.30 DNEVNIK 20.45 Su e giu per 1’ascensore, film. Režija: Herry Falk. Igrajo: Larry Hagman, Je-sica Walter, E. J. Peaker 22.10 Športna sobota TRSTA 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Radijski koncert; 11.05 Mladinski oder; 11.40 Motivi iz Disneyevih risank; 12.15 Bom naredu stzdice čier so včas’ b’le: Kanalska dolina; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence; 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Poslušali boste; 16.45 »Leda*, komedija; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia-nbvi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester San Carmelo; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba ; nasveti; 11.00 Kirn svet mla«f 11.32 Horoskop dneva; 11.35 GL ba; 12.05 Glasba po željah; R Plošče; 14.33 Zig - zag; 14.45 N' parade; 15.00 Jaz poslušam, tiPf slušaš; 15.45 Vittorio Borgii«* 16.00 Istrski akvareli; 16.10 % glasova in en orkester; ‘V Crash; Pismo iz...; 17.00 šajmo jih skupaj; 17.32 Glast*" vveekend. KOPER (Slovenski program) m 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 <7 ročila; 6.00 Glasba za dobro ff tro; 13.05 Med rojaki v za®jf stvu; 13.37 Tipke godala in P%; la; 14.00 Moja generacija: Glasbeni notes; 15.00 Prenos Irj1 15.30 Glasba po željah; 16.00 U morski dnevnik; 16.15 Reklama zabavna glasba; 16.30 Aktualna . ma; 16.35 Glasbena medigra; 1"' Jugoton RAD'0 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.00, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 J’ ročila; 6.00 - 8.45 Sobota in nC“t Ija; 9.05 Ippolita; 9.32 Tradotta abbandonata; 10.12 La cori^?,' 11.00 Long Playing Hit; 12.45 & to gradimento; 13.40 Sounfl I Track; 15.00 Giuseppe Tartini ^ tuoso di violino; 15.45 Hit par®0; 17.55 Marija; 19.50 Prego sce un po di riflusso?; 21.00 ^ ski koncerti. lJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, troci!; 7.30 Iz naših spored®'. 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z * diom na poti; 10.05 Sobotna tineja; 11.05 Zapojmo pesem; - - - *|. Jj." Po republikah in pokrajinah; Zapojte z nami; 12.10 Godal® ritmu; 12.30 Kmetijski nasvr^ 12.40 Veseli domači napevi Danes do 13.00; 13.20 Obvestila zabavna glasba; 13.30 Priporoča vam...; 14.05 Glasbena panora®' 14.55 Minute za EP; 15.30 ZabaJ na glasba; 16.00 »Vrtiljak*: Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica, godbo; 18.30 Mladi mladim; Minute za EP; 19.25 Obvestila?, zabavna glasba; 19.35 Lahko n®| otroci!; 19.45 Minute z Bleja®? kvintetom; 20.00 Sobotni žaba' večer; 21.30 Oddaja za naše seljence; 23.05 Lirični utri®01 23.10 Portreti jugoslovanskih stvarjalcev in poustvarjalcev bavne glasbe. Po PR v( r ALŽIR — Iranski voditelj Homeini je pozval vse islamske države »naj se dokončno osvobodijo kulturnega in gospodarskega jarma zahodnih držav in predvsem ZDA, ter naj se združijo pod enotno islamsko zasta vo». To je med drugim rečeno v po slanici, ki jo je Homeini poslal alžir skemu predsedniku Bendžedidu ob priliki dneva vstaje alžirskega ljudstva. Ugrabitelji zahtevajo milijardo lir Ghezzijeva in De Andre v kratkem osvobojena? CAGLIARI — So sardinski u-grabitelji res izpustili Dori Gnez-zi, da bi tako pospešili pogajanje za osvoboditev tudi njenega prija telja Fabrizia De Andreja? Vest. ki se je bliskovito razširila po otoku, so zanikali, vendar nepre pričljivo. Pevke sicer nihče ni videl, niti njena mati, kaj šele po licijski in sodni preiskovalni orga ni, vendar je možno, da se jt Ghezzijeva skrila nekje v Lombardiji v pričakovanju osvoboditve Fabrizia. Izpustitev pevke je včeraj zanikal tudi odv. Gavino Pinna, ki se po nalogu De Andrčjevega očeta pogaja z ugrabitelji. Trajalo bo še nekaj dni, preden bosta ugrab ljenca svobodna, trdijo v Sassari ju, ker banditi vztrajajo pri zah tevi milijarde lir odkupnine, kar občutno presega finančne zmoglji vosti obeh družin. Ali bodo popu stili ali ne, ie drugo, vprašanje dejstvo pa .je, da sta Ghezzijeva in njen prijatelj, znani kantavtor, na pragu osvoboditve. medex EXPORT — IMPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30 . TEDEN MEDEXA OD 5. DO 10. NOVEMBRA 1979 Medex in Primorje Gorica - TOZD Goriška prirejata razstavo Medexovib proizvodov, pokušnjo medenega napitka in predstavitev novega proizvoda APIFIT 2 - TIMIJAN 7. novembra TRGOVSKA HIŠA NOVA GORICA MARKET AJDOVŠČINA 9. novembra / MARKET DOBROVO V BRDIH G. MARKET KOBARID BLAGOVNICA TOLMIN 10. novembra G. MARKET ŠEMPETER MARKET OGRADE SOLKAN Medex že četrt stoletja iz leta v leto povečuje število proizvodov, v katerih ni nikdar nič sintetičnega. Sestavljeni so izključno iz naravnih snovi: medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. V zadnjem času pa tem naravnim snovem dodajamo tudi ekstrakt zelišč, katerih ugodno učinkovanje na človeški organizem je znano že stoletja. Medex nikoli ne pozabi na znamenite besede očeta medicine Hipokrata: «HRANA JE ZDRAVILO IN ZDRAVILO JE HRANA« Za izjemne dosežke na področju predelave čebeljih pridelkov smo ob našem jubileju dobili od predsednika republike tov. Tita visoko priznanje z redom dela z zlatim vencem ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!