Gospodarske stvari. Kako rece izrejati. M. Poleg goske se redi na^adno skoraj po7sod doma6a reca (Anaa Boscbas domeatica). Po nekteiih krajih redijo 7eč gosi, 7 drugih zopet 7e8 rec. Reca ljubi kraje, 7 kterih je dosti 7ode, jezer, rek, potoko7, ribniko7 itd. V takih 7odah se reca skoraj celo leto sama redi. Goska se 7zdrža7a bolj na aubi zemlji, ko na 7odi, reca pa ravno nasprotno. Kdor si ho8e rece rediti, ta mora imeti 7ode; če ni boljše, poia8ejo si kako gnojno mlakužo, po kteri pla^ajo, stikavajo in si tako živež ia8ejo. Voda ima tudi na njiho^o rodo^itnost 7elik upli7. Vendar pa ne kaže rece na ribnike epuš6ati, 7 kterih so male ribice. Pre^eč jih polo^e in in pokončajo. Na 7e8e ribe se ne upajo. V sado7njakib pa in tra^nikih, na kterib je kaj nagih polže7, 6i*7O7 in drugega takega mr8eaja, so pa rece zelo kori8tne, ker mnogo take škodljive golazni pobero in požr6. Rece se nahajajo po \a\ zemlji in jib je 7e5 sort domaSih rec. Pižmo^ka ali po napa6nem turaka reca imenovana 86 le bolj zarad lepšega ko zarad piave koristi redi. Meao po pižmu diii in zato je ljudje ne marajo. Š7edska reca je lepo, 87itlo, modrozelena, je 7eča od uavadne rece, pridno nese, se lahko opita in ima okusno meso. FVancoska ruanka z niodrim perjem je zelo rodo^itna. Med 7aemi mnogobrojnimi sortami tujih rec sto ti d7e najbolj priporoejtbe 7redni. Angleaka ajlesbuijanka perja belega ko sneg je za pitnnje tudi prav dobra. Jedna najlepaih sort je brez ugo^ora tako imeno^ana reca ikoljka ali reca požaro7ka, 7endar pa je zarad koristi ne bode nikdo redil, ker ra^no premalo koristi daje. Doi_a8a na^adna reca se redi ne le ob ži^alskih, ampak tudi ob rastlioskih tvarinab. Ona jez najslabejao pičo zado^oljna. Njena hrana niao le 7sakojaka zrna, krub, kiompir, mesni odpadki, drob drugib živali, ampak tudi morska leča, žabje in ribje ikie, mlade žabice in ribice, gliste, polži, kobilice, hioači itd. Če ue najde na prostem dosti hrane, tako se jim daje zjutra predno grejo na paao, nekoliko brane, kakor otrobov ali črne moke poineaane s krompirjem ali nekaj zrnja itd. Nikdar pa ne smejo rece žeje trjjeti. Crat7a, 8ista 7oda mora jim 7edno biti pripra^ljena. Na^adno začnč rece meaeca marca jajca nesti in neaejo noter do meseca junija. V časih nanesejo, če se jim z gnezda, 7edno do d7eh jajc, jajca sproti pobirajo, po 60 jajc. Parajo se od februarja do konca majnika. Plemenijo se večjidel najrajše na 7odi. Racman je bolj živih bar7 in ima perje kovinske nvitlobe. Sicer pa je že od daleč poznati po zavihaneiu peresu nad repom in posebnem glasn, ki ni tako kričav, kakor je recni. Računi se 6—8 rec na jednega racmana. Racman in reca ae moreta 3—4 leta za pleme porabiti. Reca ali sania svoja jajca izvali ali pa se podložijo kvoklji ali puri. K^oklji se nasadi 12— 13, puri pa 15—18 jajc. Valijo 28 dni. I-7Hljene mladi6e je treba z gnezda sneti in se jia i, nekoliko tesncm gorkem prostoru potrosi drobno zribanega kruba, kteremu se nekoliko ribane^a sira in rezanih jajc primeša. Tudi diobno rezanib kropi7 jo dobro pridjati in skrbeti za črst^o, cisto 7odo. Ko je nekoliko dni preteklo, se jim položi otrobov s krompirjem in kislim mlekom pomeaanib. Tudi salata in je8r_enova moka jim dobro služi. — Kako poljske polže pokončati. M. Solnca in suae polži, kakor je znano, ne ljubijo. To nam podaja celo priprost pomoček za njiho^o pokončanje 7 roko. Nji^e, po kterih se polži redijo in nued posejanimi sadeži škodo delajo, se po brazdah z malimi snopiči slamnatimi (5 — 8 centim. 7 prerezu) oblože. Ti snopi8i se morajo potem dan na dan od posebnega človeka za to pregledati. Zato se morejo piivzdigniti in kar je polže7 pod njimi steptati. Tako 86 dajo innogi tisoči tega škodlji^ega mr8esja pokončati. V 8a8ih se ga po nji^ah toliko zaredi, da cele ogone iu nji^e ti požeruhi nikdar siti uni8ijo. Na«7eto7ani pomo8ki: apno, ma^ec, pepel itd. ni8 ne pomagajo, kakor tudi ječmeno^e rese ne. Le slamuati snopi še najpiej pornorejo, kakor skušnje u8e\ Seveda ima jedeu 61o7ek s pregledo^anjem snopo7 po celem mesenci opra^iti, 7endar pa se delo in potiošek za delo izpla8a, ker le tako se dajo ti škodljivci do dobrega pokončati in sadeži njiho7e požrešnosti reaiti. Ogerski pni viuorejski shod bil je 3—5. jnnija t. 1. 7 Stolnem kralje^em gradu. Zbrani vioorejci so priznali, da na OgrBkem 7inorejst7o zadnjih 10 let ni napredovalo, marve6 tu pa tam začelo propadati. Glavui uzroki so se nasteli: no7i nasadi po peš6enib pokrajinab, preveliki davki, zlasti previsoka užitnina ali dac in regalije, t. j. neka stara bernja, ki pa gre 7 drža^no biagajnico, prej 86 jje oddajala kralje^ej, dalje pre^elika colnina, kojo pobirajo sosedne drža^e od ogerskega vina, previsoke tarife na železnicab, slabo kletarstvo. Sbod piiporočuje saditi viuske tite zobatice, ker ae grozdje za zobanje lehko po železnicab 7 meata in tuje kraje od^aža in dobro proda^a. Pri uas 8i> jednake potrebe, jednake pritožbe! Toča je 7inorejskej šoli v Mariborn mnogo škode učiuila, posebno na lepib mladib drevesih in naaadib. Sejiuovi na Stajerskein. 21. jnl. Arno7ž, Vitanje, Bu8e, 87. Marjeta na Dra^skem polji, 87. Marjeta na Pesnici; 22. jul. Ivnik, 87. Magdalena 7 Mariborn, 87. Helena; 25. jol. Ža^ec, Kozje, S^etiuce, Žetale, Slo7. Bistrica, Lipnica • 26. jul. Tebarje, 87. Križ na Murskem polji, Frauheim. Sejmo7i ua Koroškem. 25. jul. Reicbenfels, Sach8enburg, Strassburg; 26. jul. Kotari8e.