Postnima plačana v gotovini.
Leto. ¥11, št. 11.	¥	Lfutalja^i,	v	torek	1®.	Sanuarja 1923.
MflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugeslaviie.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sodr. Vinko E i s i n g e r (Slovenj-gradec): V'adnjih letih, posebno pa od trboveljskega kongresa se je marsikaj iz-premenilo. Delo v preteklem letu ie bilo dobro, ker smo imeli tajnika, ki je delal in ki nas ie v marsičem prepričal, na kar smo prej drugače gledali — tudi jaz sem bil niegov nasnrotnik — ali pa smo se strinjali zato ker je bilo tako tudi naše prepričanje. Videli smo korupcijo in treba je bilo vzeti nož v roke. In on ie bil edini v Sloveniji, ki si je to upal. Člankov sodr. Bernota nekateri mnogokrat niso razumeli. bili pa so na mestu. Mi hočemo povedati ljudem resnico. in sicer javno v listu. Povedati se je morala-
Mariborski sodrugi so nas imeli na celjski okrožni konferenci za norca. Zahtevali so od nas, da nai glasujemo za ali proti »Enakosti«. Ko smo pa vsi brez izjeme glasovali proti, ker še en sam časopis težko vzdržujemo, so vendar začeli izdajati »Enakost«.
Sodr. Jurij Jeram (Jesenice): Lanski kongres ie bil baje za nekatere preoster. Tudi stari socialisti niso znali zasukati vsega tako, da bi ne bilo prepirov. Trboveljski kongres na je napravil ali — ali- Sedai je telo zdravo. Kdor obsoja lanski kongres, pač ne spada v delavske vrste. — Kadar bomo imeli jasnejše možgane in več izobrazbe, potem tudi ne bo več nezaupanja do intelektualcev. Odločati moramo mi delavci in seveda če mogoče roko v roki z izobraženci.
Pokrajinskemu odboru so očitali to in ono strogost, na Jesenicah pa so rekli, da ie še premalo ostro nastopal.
R. U. R.
(Prispevek h kritiki.)
»Idejno je delo staro, kakor je star človeški napuh, iz katerega se je rodila želja izumiti umetnega človeka-« Takole stoji zapisano v »Ljubljanskem Zvonu« in nič drugače. Tale stavek, ki mu s stališča pametne in splošno priznane sintakse ni mogoče očitati nobenih posebnih grehov, na ie kriv. hm. kriv je in konec besedi. Pr nas je kritika prišla po nerazumljMh potih do profesionalnega značaja in posledica tega čudnega deistva so še bolj čudni nojavi, da se nahajajo med nami ljudje, ki jim pravimo kratkomalo kritiki. Pomislite, prosim! Vaš poklic? Kritik! Najboli gorostasno in absurdno pa ie to, da se vam spravi tak možakar na vsako umetniško delo. kritizira drame. žalo!rge. komedije in celo predstave na odru, ki i;m ie dorasel pravtako kot vaški šolarček Einsteinovi teoriji. Prav je. da je tudi duševno delo razdeljeno racionalno, so pa »lučaji — in teh bi lahko našteli čedno
Glede Zarjanov naj omenim samo to, da naj tisti od njih, ki so zapeljani, pride-io v stranko. Z njih voditelji pa. zapeljivci, ne bomo nikdar mogli sodelovati. Kako nesramna in za delavstvo nadvse škodljiva je pisava »Zarje«, izprevidite delegati lahko iz članka »Iz Jeseniške doline«. ki Di nam Jeseničanom pri bodočem gibanju lahko mnogo škodoval, če ne bi stali na straži. Prosim zbor, da mi dovoli prečitati ga-
Predsednik da na glasovanje, zbor dovoli, sodr. Jeram čita:
Iz Jeseniško doline. Cenjeni sodrug urednik! Nisem se ravnal po obljubi, da bom poročal večkrat novice iz naše Gorenjske. Dolgo že nisem nič pisal, čeprav sem že večkrat nameraval pisati o tem ali onem dogodku. Kadar sem sedel, da bi kaj pisal, pa sem se skesal, in sicer zaradi tega, ker se mi dogodki niso zdeli dosti važni! O prepirih med delavskimi zaupniki in voditelji bi vam že večkrat lahko kaj poročal, oa se mi ne zdi lepo o tem pisati. Omenim le toliko, da oni, ki so v strokovni kot politični organizaciji delali z vso vehemenco s komolci, da so se pri-rili na površje —kot dober kristjan pravim. da jih tepe božja šiba zaradi njihovega obrekovanja, kar se je najbolj pokazalo pri zadnjem shodu, ko so se morali zateči v senco policaja, da niso bili postavljeni na hlad, niso srečni možje. Tako presojam situaciio jaz. ki mirno opazujem te dogodke. Pa pustimo to, ker prej ali slej bo delavstvo samo zahtevalo slogo in bratstvo ter nikomur, ki bo nasprotoval. tudi oolicaiska »marela« ne bo po-
število — ko je ta racionalnost nekoliko pretirana in izgublja svoje prvotne oblike, vredne javnega priznanja in zasebnega spoštovanja.
Kot sužnji cele vrste globoko vkore-ninjenih navad in gojenci strogega, pe-dantičnega in precej pristranskega učitelja — takoimenovane zapadne kulture, večkrat res ne razumemo človeka, ki se ie sprl s tem dlakocepcem, stopil na oder in govoril o stvareh, ki jih nikoli ni slišal od svojega učitelja. Da se ne moremo ali pa nočemo strinjati z umetnikom, ki brska no naiskrivneiših kotičkih našega domačega. pristnega, večkrat radi lastne duševne lenobe nam samim neznanega življena, kjer se najboljše počutimo, kadar in če nas nihče ne moti. je popolnoma naravno. Še boli naravna oa ie naša sicer malo utemeljena zakrknjenost, kadar skuša kdo poseči v naše kolektivno življenje, posvetiti za kulise ali če hočete naravnost v obraz naše družbe in sneti masko z našega skupnega obraza- Seveda, če stojimo tako razkrinkani sami pred seboj
Sl. 1 Din.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškan ;a ulica 8-1.
Naslov za dopise: Lju »ljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s®
ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
magala. Konjunktura zadnji čas ni v naših plavžih in ne na Dobravi v tovarni za elektrode sijajna, vendar smo bili do< slej še vsi zaposleni. Na horicontu valutne špekulacije pa se nam zelo slabo obetali Dokazi za to bojazen so namreč ti-le: če-ško železo je prihajalo k nam v Jugoslavijo še prek ko ie naša krona notirala 100 kron 2 švicarska franka, danes pa notira 1.40. To se pravi, da češka uvaža v Jugoslavijo danes brez vseh ovir železo kilogram za 3 krone ceneje, kakor so naše jeseniške cene! Posledica tega bo, da bo tovarna v kratkem pogasila eno peč in da bomo obratovali samo z eno. Kaj pomeni to? To pomeni, da ravnateljstvo prične pritiskati na plače, in kar ie še' najhujše, grozi brezposelnost. Kar se tiče tovarne elektrodov na Dobravi, ima naročil še do novega leta. Ravnateljstvo se je zadnje dni pri nakupu angleškega premoga in starega železa, ki ga je kupilo na Franco-: skem. če se smem tako izraziti, zelo za-špekuliralo za celih 5 milijonov kron. če ne več? Tega so krivi politično-gospodar-ski žonglerji v Belgradu. ki žonglirajo a valuto vedno tako, da imajo njih banke več prida. To vsoto je družba izgubila žara-ditega, ker je naša krona tako rapidnO padla, angleški funt in francoski frank pai sta v vrednosti narasla. Zakaj, ko sta prišla premog in železo ju je bilo treba plačati no takratni angleški in francoski valuti- To je sad nacionalizacije naše industrije. ki služi le gospodarsko-političnirr* žonglerjem in njihovim bankam. Konec vseh koncev pa je ta, da navsezadnje podjetnik pritisne Ie delavca ob steno. Kranjska industrijska družba ima v svojem podjetju investiranih 50 milijonov zlatih kron. To pomeni danes glavnico 1 in po!
in se ne spoznamo zato, ker nam je maska pregloboko vtisnjena v spomin, to še ni smrten greh. Drugače pa je, če vemo. da smo mi, pa trdimo, da nismo da je to utopija. fantazija, kubizem in končno kronamo vsa ta čudovita in nepotrebena imena z drastičnim izrazom — glupost. Brez dvoma je to najkrajša pot in najbolj preprost način spraviti s sveta nekaj, kar se ne viema z načeli našega družabnega življenja. Prvi je napisal, drugi prikimal, češ, res je. kar je napisano, sto jih je to nrečitalo, tisočim je bilo povedano in glu-ncst človeka, ki morda v resnici ni tako
* glup. te patentirana in priznana kot ne-omaina resnica. Toliko v splošnem.
v Preano oa spregovorim nekai besed o Čapkovi kolektivni drami »Rossumovi Univerzalni Roboti«, naj pripomnim, da je po splošnem prepričanju nezmotljiv samo rimski naoež in je mogoče, da se celo avtor ne bo strinjal z mojim razumevanjem niegovega dela. ki mu nočem obesiti nobenega modernega fraka, ker je že itak preveč obtežen. Dobesedno sem tudi jaz
millarde. In tu nastane vprašanie. kje imamo v Jugoslaviji tako veliko kapaciteto, ki bi mogla finančno fundirati ta podjetja? In. ker nimamo take finančne kapacitete, se dogaja to-le: Ravnatelj jeseniških plavžev pleše v Ljubljani okoli vseh bank. da nabere potrebni denar za izplačilo delavcev in nabavo surovin. Za ta večna posolila olačujeio jeseniški plavži po 18 odstotkov obresti! Z drugimi besedami: jeseniški plavži so molzna krava ljubljanskih bank. Ta denar se naravnost ubije; od njega nima nič ne delavstvo ne tovarna. Drugače bi pa bilo, če bi imel jeseniške plavže v rokah angleški ali francoski denarni koncern, ki ima zdravo valuto in pa svoi denar na razpolago- žalostna resnica je to. ali resnica je resnica, nod katero trpi v prvi vrsti delavstvo v tem kapitalističnem sistemu. Predaleč sem že zašel; nehati moram, da mi ne pošljejo opomina naši orjunaši. — Zdrav-stvujte! — Vaš Lovro R.
KARLO KOCJANČIČ, Maribor:
Ne bodimo vosek!
(Dalje.)
Pa čeprav bi šlo ono nasprotstvo na rovaš kongresa, vseeno sl uoam trditi, da je moi prijatelj v velikih zmotah. Vsak človek ima pač svoje dobrodušne ure, tudi najželeznejši, In taki uri je sodrug F. S. podlegel, ko ie napisal svojo misel v strahu radi bližajočih se volitev, ki nas ločene lahko nerodno presenetijo (no, jeklena stranka mora preko takih nerodnosti!) Napisal je, da ie prepad med nami in 'Mariborom Ie navidezno tako globok. Tako, tako — jaz pa pravim, da so med nami takšne ločilke, da je za nas sploh nedopustno storiti prvi korak k zopetnemu združenju, dokler jih Mariborčani sami naiprvo ne izbrišejo in se zopet znajdejo na tisti mrtvi točki, kier smo iih pred par meseci prepustili njihovi usodi. Za nas bi bil prvi korak pravtako nesmiseln, kakor če bi hoteli še enkrat oživeti že davno mrtvo misel, da navežemo brez temeljitih garancij ponovne stike z izključeno ljubljansko organizacijo. Sodrug F. S. bo to uvidel, čim se malce pobavim s točkami, ki jih navaia kot povoljne za sporazum.
Pravi, da bi bile najhujše zapreke v načelnih diferencah, katerih pa najbrže ni, ali pa so tako malenkostne, da bi se takoi razpršile, čim pojasnimo drug drugemu
Mllb  .—  ...
razumel to dramo vsaj pribhžno tako, kakor io ie komentirala naša kritika. Avtor ie zložil svoje misli, ki jih je najbrže poprej malo razvnel s kozarčkom dobrega starega vinca, v primeren popotni kovček, kupil vozni listek prvega razreda v časoolovu in odjadral kot izreden turist nekam v neznano bodočnost- Ko se ie naveličal tisočletnega tavanja do neskončnosti in mu ie začelo primanjkovati zračnih in jedilnih konserv, ie ustavil časo-meter in krenil s svojim čudovitim aparatom snet nazaj proti materi zemlji. Časo-plov je pridrvel v ozračje, tu ga je gosp. Capek prav vljudno prosil, nai se spremeni v zrakoplov, časometer ga je ushšal in izkrcal na nekem otoku srečno na zemljo. Toda — ah. oh! Kdo bi si mislil! V času. ko je naš znanec užival vse sladkosti pretresljivih občutkov svoie vsemime turneje, je udeistvil nenasitni gemi človeka na zemlli misel, ki ie »stara, kakor je star človeški naouh. iz katerega se ie porodila žeHa izumiti umetnega človeka.«
svole stališče. Čudno, če so tako malenkostne ali pa naznotraj in naokoli votle, potem se moramo le vprašati, čemu jih niso Mariborčani navzlic ponovnim pojasnilom že davno razpršili, ker prijetno jim pač ni v njihovi »splendid isolation« — to jaz vem., Pa poglejmo! Predvsem mislim, da ie sodrug F- S. sveto prepričan o veljavnosti in načelnosti tistih določb, ki se je stranka tri leta zanje borila, da jih je položila v svoi pravilnik. Saj ie bil moi dragi F. S. vendar med prvimi levi. ki so strašili krog sebe, da so zidarji lahko nemoteno zgradili našo stavbo. In sedaj se sodrugu F. S. naenkrat zdi, da je to malenkostna načelna diferenca, ali Da da ie sploh nič ni, če pravimo, da je vsak socialist, tudi tisti, ki čuti potrebo biti zadovoljen, dolžan ostati v dograieni stavbi in zvesto izvrševati svoje dolžnosti. Mariborčani pa ti gredo in kratkomalo z neizvrševaniem teh dolžnosti izsilijo svoj izhod iz hiše!? Menim, da se sodrugu F. S- vsai ta malenkost ne zdi več tako malenkostna.
Druga je ona s progresivnim davkom. Koliko truda, da smo ga v naš;h organizacijah uvedli kot edino socialistični davek, in ko ie bil že povsod pripoznan in izvaian. pa pride Maribor in ga iz čisto navadnega oportunizma zamenja s starim, kristanovsko - buržoaznim načmom pobiranja prispevkov in osebnih podpor, Saj ne gre za prispevke, ampak za fakt, da se je nekai pravičnega zamenjalo s krivičnim. No. in ta fakt krivice za pravico, ali je tudi ta fakt diferenca, ki je ni?
(Dalje prih.)
Polltline vesti.
+ Vlada In proletarska stranka, 13.
t. m, sta bila pozvana v obče odeljenje mestne uprave Belgrad Triša Kaclero-vič in Niko Todorovič, člana akcijskega odbora nove proletarske stranke. Dobila sta naznanilo, da prepoveduje vlada vse konference za ustanovitev proletarske stranke. Ta odlok utemeljuje vlada z zakonom o zaščiti države. — Predstavniki proletarske stranke bodo poskušali na drug način ustanoviti nameravano proletarsko stranko.
4- Ogrska In Bolgarija zbirata baje na naši in rumunski meji svoie čete — taka poročila so dospela v Belgrad. Ker se pripravljajo Madžari tudi na češkoslovaški meji, zato so vse te države male
Na zemlji stoli ogromna tvornica umetnih ljudi: tu ,ie ravnatelj, zdravnik, tu so inženirji, tehniki, kemiki in vsakovrstni drugi učeni možje, ki kuhajo in pečejo v steklenih ceveh zagonetne snovi, razkrajajo elemente, se norčuieio iz prirode in nienih zakonov, vlivajo človeška telesa, sstavljajo oči, ušesa, nosove, srca, možgane, vežejo vso to ropotijo in tekmujejo z Bogom, ki ie uisvaril človeka iz prsti. Umetne ljudi pošiljalo kakor »Peko« svoje čevlje na vse strani. Roboti, ki so bolj ooceni kakor mrtvi stroji, se mno-že dan za dnem. napolnili so Ameriko in Evropo, izpodrivajo pristne budi, Rqssu-mova tvornica na jih oošil a na svetovni trg čim dalje več. In kako praktični so ti stroii v Človeški obliki! Stopajo kakor ruladi rekruti, roke in noge iztegnjene po najnoveiših predpisih vojaške dresure, sredi idrotskega obraza ie prilepljen nos. ob straneh stoie kakor dva grenadirja ušesa, tu so oči in usta. vse ?e v najlep-šem redu. Le možgani so urejeni tako, da
antante poslale svo.nm zastopnikom v Budimpešti in Sofiji navodila, kako naj nastopijo, da preprečijo v kali vse zaplet-liaje. Ker se nahaja v Budimpešti tudi kontrolna komisija velike antante, imajo poslaniki male antante nalogo opozoriti tudi nio na pojave ob ogrski meji. — Ogrska vlada oa ie imela seio in le sklepala o ukrepih proti razširjanju vesti o njenih vojnih namerah- Obrnha se bo radi tega na Zvezo narodov- Ogrski listi poročajo, da ie odredila Rumunska delno mobilizacijo na madžarski meh.
4- Rusi baie mobll zirajo, ker hočejo izrabiti zmešn avo, ki vlada v Evropi. Belgrajski »Novi List« poroča, da so vdrle boljševiške čete v Besarabijo in prekoračile romunsko mejo. — O Rusih poročajo tudi. da so začeli prav ostro nastopati proti katol škim duhovnikom. V Moskvi se je pričela razprava proti katoliškemu Škofu Cieplaku in 15 duhovnikom, ki so obtoženi zarote v letu 1915.
4- V Porenju so Francozi zasedli še Bochum. Tako bodo zdaj francoski, belgijski in italijanski inženirji kontrolirali sko-ro vse plavže in vso orodukc'io železa v Nemčiji. — V mestu Krapi Stelle je prišlo do spopadov med francoskmi voiak' in prebivalstvom. — Povelinik ameriških čet v Poreniu !e dobil povelje, da mora 18 t. m- odriniti v domovino. — Tudi angleška vlada ima namen odpoklicati svoie čete iz Porenja. S tem naj bi pokazala, da se ne bo več vtikala v politiko na evrooskl celini.
4- Ameriški glas za revizijo mirovnih pogodb. »\Vashington Post« je objavila članek, v katerem razlaga, da je revizija versailleske mirovne pogodbe ne-obhodno potrebna, če si Evropa v resnici želi miru. Francoski vpad v ruhrska ozemlje je velika pogreška, katere posledice bo Francoska hujše čutila nego Nemčija. Naloga druge mirovne konference bi morala biti revizija mirovnih pogodb. Zedinjene države bi na tej konferenci sodelovale. Jasno bi se moral določiti cilj revizije.
vesti.
Informacijski krožek se snide danes v ponedeljek točno ob 20. v običajnih prostorih. Udeležence opozarjamo, da se bo seja začela točno ob 20. in da za zamudnike ne bomo ničesar ponavljali.
Protestni shod, ki ga je sklicala v nedeljo dopoldne Zveza delovnega ljud-
massesi i ~ r nrsTrai i. ■ ■ j	m r;	r	g	irri*
ponavljajo samo to. kar veli gospod ravnatelj ali inženir. Razumem, ne smem misliti. moram samo delati, gospod je tako zapovedal, iaz sem robot, nisem človek ne poznam Človeškega ž.vljenia... Čudovit ideal hlapca, ki ve in dela samo to, kar misli in mu veleva gospodar. Toda nesrečno človeško srce ie uničilo, kar je ustvaril um. Menda ga je ugriznila muha ce-ce ali pa ga je obsedel satan, to ni popolnoma iasno, zgodilo oa se je. da je zdravnik primešal v snov, iz katere ie tvornica izdelovala bedaste, nalašč za robota namenjene možgane, nekai, kar je spremenilo poslušen aparat v pristno središče človeškega duševnega življenja. Roboti so začeli misliti in oresoiati samostojno- Hlaoci so spoznali nav dezno moč gospodarja, poniževalno in nedostojno vlogo, ki so Jo igrali, dokler so nos li v glavi oešč^co rjave snovi. ki ie bila v bistvu coDolnoma enaka koštrunov‘m možganom. spoznali oa so tudi svojo moč.
, (Dalie priL)
stva, da protestira proti zavlačevanju konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta, je dobro uspel. Velika dvorana v »Unionu« je bila do zadnjega kotička zasedena. Večinoma so vsi zborovalci pritrjevali govornikom (prof. Fabjančiču, Žorgi, Čelešniku), ki so bičali vlado, ker brez utemeljitve zavlačuje konstituiranje obč. sveta. Proti koncu shoda je prišlo do rabuke, ko se je priglasil k besedi g. posl. Kopač. Zborovalci so začeli s hrupom in žvižganjem protestirati, tako da ni smel in ni mogel govoriti. Izvoljena je bila deputacija, ki se je podala na pokr. upravo, da zahteva pojasnila in protestira proti zavlačevanju.
Poštne razmere v naši državi. Pre* jeli smo:	Škandal	moram imenovati,
kar se je pripetilo. Stvar je namreč ta« ka, da na jug ne smeš več pisati v lati* nici, ker pošljejo vse nazaj s priponi* bo: nepoznato. Tako' n. pr. je pisal nek« do iz Ljubljane v Belgrad več priporo* čenih pisem, ki so jih zavrnili s pri* pombo: nepoznato. Vendar ne gre, kar danes zahtevajo, da bi se morali na* učiti najprej cirilice in potem bi še le smeli komu pisati. Pred nedavnim ča= som sem bral v nekem belgrajskem listu, da je na Slovenskem silno mnogo analfabetov — če je pismen samo tisti, ki zna cirilico, potem je sodba belgraj* skega lista pravilna. — Opozarjamo poštno ravnateljstvo, da napravi red.
Predsedstvo pokrajinske uprave ob* javlja:	Med	ljudstvom so razširjene
razne vesti o mobilizaciji vojske in o sklicanju narodne skupščine. Vse te vesti so lažnjive in tendenciozno izmiš* ljene. Razširjevalci takih in podobnih lažnjivih vesti naj se izsledijo in izro* čijo kompetentni oblasti v kaznovanje.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obvešča, da se bo vršil društveni občni zbor v sredo dne 24. ja* nuarja 1923 ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom:	1. Poročilo funkcio*
narjev, 2. sprememba društvenih pra* vil, 3. določietv članarine za leto 1923., 4. volitve. 5. slučajnosti. Društveni čla* ni naj prinesejo članske legitimacije s seboj v dokaz, da imajo na občnem zboru volilno pravico. — Odbor.
Zveza nastavljoncev denarnih zavodov in velepodjetij za Sloven Jo v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje za velikodušno naklonjenost vsem denarn'm zavodom in drugim darovalcem za prispevke Dovodom prireditve dne 5. januarja 1923. — Odbor.
Dama. ki si je v petek zvečer dne 12. t. m. pri predstavi »Liliom« v dramskem gled- sposodila nri biljeterju v parterju na desni strani kukalo in ga pozabila vrniti, je dobro znana in se naproša, da ga takoj prinese v dramsko gledališče k vratariu.
Delavci 1 kuouite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodru.gov. Olavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20.
*
Protestni shod stanovanjskih na> jemnikov v Celju gospodom pri »Novi Dobi« ni všeč, ker po njihovem mne* nju ni dosegel pravega namena. Tako ^°ba« dne 11. januarja 1923. - Mi radi priznamo »Novi Dobi«, da se je končalo njeno umetno stran* karsko delo z javnim; namešč-nci, ki so „h gg JDSarp vedno izrabljali ter Jih vpregli v svoj strankarski voz s po*
močjo Žerjava, Reisnerja in dr Ku* kovca. Spretno ste naglašali, da ste za* stopniki vseh slojev. Skrbeli ste zato, da javni nameščenci na shodih niso zvedeli resnice, kdo je krivec obupne* ga položaja, v katerem se javni na* meščenci nahajajo. Javnim nameščen* cem (z izjemo nekaterih uradnih pred* stojnikov) bo sedaj menda že jasno, da se morajo otresti raznih političnih man* datarjev kapitalističnega kova. Zato so tudi pripravljeni proti volji nekaterih — poslušati na shodih socialiste. »No* va Doba« trdi, da je bil 5. t. m. shod javnih nameščencev in društva stano* vanjskih najemnikov. Resnici na ljubo konštatiramo, da so bili po celem mestu raztreseni letaki z označbo »Shod sta* novanjskih najemnikov« in prav niče* sar ni bilo videti o kakem društvu jav. nameščencev. Poleg letakov se je vršila tudi ustmena agitacija, agitirali pa so javni nameščenci in vabili delavce na shod stan. najemnikov. — Na shodu samem je govoril za stanov, najemnike samo predsednik s. Koren, takoj za njim pa g. prof. Reich (JDS) v imenu org. jav. nameščencev, ki je podal neko vodeno izjavo, katero je zbor soglasno sprejel. Rekel je pa tudi, da bi rad še več povedal, pa ga je sram. Najbrže ni hotel razodeti demagogije demokrat* skih voditeljev, ki so povzročitelji vse* ga socialnega zla javnih nameščencev in stanov, najemnikov. Da je zbor zve* del resnico, zato sta poskrbela ss. Ber* not in Leskošek. Tisti Leskošek, kate* remu nedavno na nekem javnem shodu predsednik g. dr. Brunčko ob navzoč* nosti g. ministra dr. Kukovca ni hotel dati besede. Besedo je Leskošek dobil šele, ko je zbor z glasovanjem odločil. Ko je s. Leskošek nastopil kot govor* nik, jo je g. dr. Kukovec urnih krač od* kuril. Da ni bil s. Leskošek na shodu stan. najemnikov sam osebno zaintere* siran, dokazuje baš dejstvo, da je bilo na shodu najmanj toliko delavcev ka* kor pa jav. nameščencev. In da so bili delavci na protestnem shodu zaintere* sirani, nam gotovo ni treba posebej na* glašati, ker baš nad delavci je demo* kratska klika svoj čas pod ero Loger* jevo izvajala največji teror. Sodr. Les* košek je najemnik in član organizacije stan. najemnikov ter je prišel na shod z naročilom strokovnih organizacij, da poda izjavo, če bodo to storile druge organizacije. — Jasno je torej, če go* vori g. prof. Reich v imenu javnih na* meščencev, da sme govoriti tudi tajnik strokovnih organizacij brez ozira na to, kakšni politični stranki da pripada, zlasti pa, ker je bilo zborovanje javno. In to »Novodobarjem« ni všeč, ker mis* lijo, da imajo demokrati patent proda* jati na vsakem javnem shodu revščino javnih nameščencev, katero so v naj* večji meri sami zakrivili, ter javne na* meščence s tem še enkrat vpreči v ka* pitalistični voz pogorele JDS. Sodrug Leskošek je podal sledečo izjavo: Pro* testiramo proti visoko odmerjeni na* jemnini, ki so jo uvedli nekateri hišni posestniki na temelju popolnoma ne* jasnega pravilnika k stanovanjski na* redbi. (Ur. 1. štev. 129. izza 1. 1922.) Protestiramo nadalje proti pristranske* mu postopanju gospoda ministra dr. Zerja/va, ker je kot bivši minister za socialno politiko izdal pravilnik k sta* novanjski naredbi poprej, nego je izdal pravilnik k zakonu o zaščiti delavcev (Ur. 1. štev. 74. z dne 13. 7. 1922), po katerem bi se omogočilo delavskemu razredu varovati svoje gospodarske in* terese ter izbojevati potrebno zvišanje mezd k zvišanju stan. najemnine. Po*
udarjamo, da je bil g. minister poklican za to, da bi varoval v prvi vrsti delav* ske interese, ne pa interese hišnih posestnikov. Priznavamo, da današ* nje najemnine ne odgovarjajo na* jemnini predvojnega časa, konštatira* mo pa sočasno, da tudi del. mezde niso v skladu s sedaj odmerjeno najemnino. Izjavljamo končno, da bomo akcijo or* ganizacije stanovanjskih najemnikov, vsestransko podpirali. — Izjava je bila proti volji dveh dem. glasov soglasno sprejeta. Tako se je odigrala žaloigra za pristaše »Nove Dobe«. Sedaj imajo besedo nevtralni stanovanjski najem* niki in zborovalci. — Krokodil.
Maribor.
6000—7000 volilcev bo imel Mari* bor pri sedanjih volitvah. Kakšno go* spodarstvo je moralo biti pod prejšnjim režimom, je razvidno iz tega, da je bilo pri zadnjih volitvah samo — 3856 volil* nih upravičencev!
Ni nespametna stvar. Policijski ko* misar obvešča, da se policijska ura za plesne in podobne prireditve v gostilnah pod nobenim pogojem ne bo podaljšala čez 1- popolnoči. Po našem mnenju še preveč za podobne prireditve v podobnih čas'h.
Iz stranke.
Vsem zaupnikom! Kakor je življenje
trdo za proletarskega posameznika, tako in še hujše ie za proletarsko stranko. Ka-i kor razumemo, da težko živiš, tako ie treba, da tudi ti razumeš, da stranka težko izhaja. Nikakor torej ni prav. če ji kaj dolguješ. Stori svoio dolžnost vselei redno. ne daj se orositi za tisto, kar veš, da moraš dati. Dvakrat da. kdor hitro da, samo polovico pa da tisti, ki da prepozno.
Kdor še nima »Socialističnega koledarja«. nai ga naroči takoi. Stane lepo in trdno v platno vezan samo 12 Din, — Vsebuje pa poučne in praktične stvari* Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ v Liubljan', poštni predal 168 — osebno v Franč škanski ulici 6, I. nadstr. Zaupniki poskrbite, da bo kmalu razprodan.
Vestnik Svobode,
2. čajni večer abstinenčnega odseka »Svobode« se bo vršil v sredo dne 17. t m. ob 20. v upravi »Napreja«. Vabljeni so tudi prijatelji abstinence, da bo medsebojna diskusija živahnejša.
Orkester »Svobode* v Spodnji Šiški
(Ljubljana) bi rad kupil, ali pa zamenjal za kako drugo godalo, 2 trombona. Vse sodruge na Štajerskem prosimo, naj naznanijo upravništvu »Napreja«, če ima trombone kaka trgovina v zalogi.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Drama: v torek, 16. januarja zaprto: v sredo: »Čudež sv. Antona« in »Črna dama iz sonetov« (red B); v četrtek: »Idi-iot«, začetek ob pol 8. (izven); v petek: »LilJom« (red D); v soboto: »Vojček« (izven); v nedeljo: popoldne ob 3. »Pe-terčkove Poslednje sanje«; zvečer »Živi mrtvec« (obakrat izven); v ponedeljek: »Vojiček«.
Opera: v torek. 16.: »Gorenjski slavček« (red A); v sredo: zaprto; v četrtek: »Mefstofeles« (red B); v petek: »Nižava« (izven): v soboto: »Jenufa« (red E); v nedeljo: Sevilski brivec« (izven); v ponedeljek: zaprto.
Upton Sinclair. Ff^DCe Klemen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Gorniku je bil to slab izgovor, ki ne drži, toda Kolarjeva je vztrajala, da drugače ne more biti. Delavci niso gospodarji svoje usode in radi tega morajo vzeti delo, kakršno je. Marsikdo lahko pusti delo v tovarni, češ, da ne bo pomagal proizvajati strojev za ubijanje ljudi, pa gre na kmetijo, kjer po-snaga pridelovati pšenico, ki jo proda kmet armadi! Kapitalistična družba je tako organizirana, da ne more nihče najti dela, ki bi ne bilo na kak način v zvezi z ubijanjem njegovih tovarišev v drugi deželi.
France je poslušal razprave in v prsih mu je vrelo. Ko se je vračal domov, je videl velik oglas na steni neke prazne hiše, ki je vabil delavce v Hubbarcltown. Ondotna družba »The Hubbara Rngine Company« je skušala krasti delavce staremu Granitchu in radi tega je obetala dvaintrideset centov na uro za polizurjeno delo. Ko je prišel France domov, je namignil ženi, da bi bilo dobro, če bi se preselila v Hub-bardtown. Drugi dan je izpraševal, kakšno delo daje družba, ki obeta tako dobro mezdo. Izvedel je, da je družba povečala tovarno in da izdeluje plinske motorje, ki pojdejo na ladje, ki jih je naročila Anglija za lov na podmorske čolne. Tedaj se je prepričal, da je imela sodružica Berta Kolarjeva prav, ko je rekla, da se delavec v vojnem času ne more izogniti delu, ki ne bi služilo ubijanju ljudi. Zato je sklenil, da ostane tam, kjer je. Plača je dobra in zahteval bo še več; kadarkoli in kjerkoli bo mogel, bo nagajal vojnim dobičkarjem. Novi ugodni položaj mu je prišel kakor nalašč. Nikdar v njegovem življenju ni bilo dneva, da bi ne bil v skrbeh zaradi pomanjkanja denarja; zdaj je pa drugače. Delo lahko dobi, kjer hoče, mezda je dobra in kaj ga briga, kaj poreče delovodja. Agitiral bo med svojimi tovariši za socialistično stranko, razlagal jim pomen vojne, kapitalistične vojne, ki se bo mogoče kdaj spremenila v vojno druge vrste, ki bo kapitalistom najmanj po volji.
*
V Leesvillu so se odslej godile čudovite, neverjetne stvari. France K emen, ki je sovražil kapitalistični sistem iz dna duš, si ni mogel pomagati, da ne bi občudoval novih razmer. Prej samotno in majhno mesto je postalo naenkrat kakor Meka; tujci so prihajali v tisočih — ljudje vseh narodnosti, ver in polti, starci in mladeniči, kelopoltni in črnokožci, celo nekaj rjavih je bilo vmes. Leesville je bil kakor San Francisco leta 1849. Denar, ki so ga francoski bankirji posodili ruski vladi in katerega je ruska vlada dala staremu Granitchu, je poplavil kakor zlata povodenj vse mesto. ^ Špeku-lantje so podražili stavbišča, hišni gospodarji so povišali sta-
17. nadnlj. narino, hotelirji so podvojili cene, a kljub temu niso imel!
prostora za nove prebivalce. Celo Tom Callahan, gospodar »Bufeterije«, je prizidal nov oddelek k svoji gostilni in najel dva pomočnika.
Ponoči so tolpe tujcev hodile po ulicah in g. Lipskega »Gledališčna palača« je bila natlačena do vrat »Bon Mar-che«, prodajalnica čevljev, je imela vsak teden bankrotno razprodajo, in vrata gostilen, ki so se odpirala na obe strani, niso mirovala noč in dan. Razume se, kjer se zbere toliko moških, tja pridejo tudi ženske — in prišle so v celih rojih vseh narodnosti in vseh polti. V Leesvillu je okrog štirideset cerkva in dušni pastirji vseh sekt so vedno skrbeli, da vsaj navidezno ni bilo vlačug v mestu. Toda zdaj so bile odstranjene vse ovire, policisti so bili brez moči in vlačugarstvo se je šopirilo v Leesvillu pri belem dnevu — šopirilo se je zlato, ki je teklo iz Pariza čez Rusijo. Kamor si pogledal po Glavni ulici, povsod si videl prizore, ki so ti še bolj omajali vero v vojno.
Tedaj je prišla priložnost za socialistično propagando! Množice ljudi, zgnane skupaj iz vseh krajev sveta, odtrgane od domačih navad in pomešane, kakor hudournik prinese in pomeša tisočero navlako, so bile pripravljene na vse. V prejšnjih dneh so ti ljudje živeli tako, kakor so jim pridigovali njihovi duhovniki in politiki in kakor so pisali njihovi časopisi; držali so se svojega dela in starih navad in živeli pohlevno in vsakdanje. Zdaj pa so izdelovali municijo. Recite kar hočete, izdelovanje streliva psihologično vpliva na ljudi. Delodajalec je lahko pobožen in govori o božjem redu iu miru, dokler njegovi delavci pulijo plevel na polju, pokrivajo hiše ali polagajo tračnice — toda, ali more bibi tak, kadar najemlje delavce za izdelovanje granat, ki se uporabljajo za ubijanje ljudi?
Prišli so agitatorji — socialisti, anarhisti, sindikalisti in industrialni unionisti. Poglejte civilizacijo, ki so jo vam prinesli vladarji! V najstarejših središčih svetovne kulture so vrgli skupaj deset do dvajset milijonov mezdnih sužnjev — — in nato je govornik na drobno orisal krvavo in zverinsko igro, ki jo uprizarja deset do dvajset milijonov mezdnih sužnjev v Evropi. In govorniki — socialisti, anarhisti, sindikalisti, industrialni unionisti — so imeli dovolj materiala. Dnevniki so bili vedno polni novih podrobnosti o klanju in požiganju, stradanju in boleznih, strupenih plinih in vžigalnih bombah, tisočerih mrtvih na suhem in o torpediranih ladjah na
morju. Gradiva je bilo dovolj. »Poglejte jih, hinavce,
kam so privedli svet s svojo kulturo in vero! To so tisti, ki zahtevajo od vas, delavci, da jim morate slediti; to so oni, zaradi katerih ste vi priklenjeni na stroje že toliko trpljenja polnih let!« -	(Dalje prih.)
Sklep. V zadevi volitve narodnih poslancev v narodno skupščino v smislu kralj, ukaza od 21. decembra 1922 št. 287. 31. nov. (Štev. 433. Ur. L. št. 131./22) se usvoji zahteva Franca Gabrovška, kaplana na Jesenicah št. 91. da se popravi volilni imenik politične občine Jesenice tako, da se iz njega fzviše in sicer: 35.) Pretnar Jakob, tov. eelavec v Imeniku pod Sava 179. ter temu odgovarjajoče popravi abecedni imenik, ker glasom po-tr Ta županstva občine Jesenice od 4. januarja 1923. imenovani ob razpisu volitev dne 22. decembra 1922, ni imel več stalnega bivališča v občini Jesenice. Kr. okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. 1. dne 11. januarja 1923. — Sodr. Jakob Pretnar v resnici stanuje že šest let neprestano v obč. Jesenice hiš. št. 179. do-čim pa ne vemo, kako je gospod dušni
pastir iznašel laž, da imenovani nima stalnega bivališča, morda zato, ker je delavec in član razrednih organizacij. — Prav tak sklep z isto vsebino in istim vzrokom reklamiran tudi od gosp. kaplana Gabrovška z Jesenic je prejel tudi sodr. Martin Bručan, predsednik »Svobode« na Jesenicah. Tudi to je prokleta laž, ker stanuje sodr. Bručan že ves čas po vojni stalno v obč. Jesenice v hiši št. 62. — Delavstvo na Jesenicah, ako še nisi spoznalo volkov v ovčjih kožuhih, naj ti služi ta primer dušnega pastirja za zgled, ki hoče z lažnjivimi argumenti odvzeti razredno zavednim proletarcem moč, da bi soodločevali v državi. Tak je klerikalizem in njega predstavniki, ki so pripravljeni pomagati tudi hudiču, samo, da si zasigurajo moč vladanja. Delavstvo v splošnem, posebno pa na Jesenicah naj si zapomni, da dokler se delavstvo ne bo zavedalo svojih državljanskih pravic
in dokler bo brezbrižno, tako dolgo se bodo ponavljale take neprilike.
ŠporL
Planinke, planinci! Mariborska podružnica »Slov plan. društva« bo priredila dne 1, februarja t. 1- ob 20. v Goetzovi dvorani v Mariboru svoj letošnji planinski ples. na katerega vabi s tem vse pri-iatelie Dianin. Prireditev bo nudila vse dobrote prave planinske veselice. Brez predpisov. Godba »Drave«. Vstopnice 15 dinarjev._____________
Delavec brez delavskega časopisja Je kakor vojak brez Duške. Zato naročajte in š'rite svoie glas lo »Naprej«!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
jg- SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri priporota tvrdka
It. & E. Skaberrtč
Ljubljana, Mestni trg 10.
@SJMENE PETE in CiUMiNE POTPLATE
ceneje in trajni je so kakor usnenal
Knjbeijc varstvo proti vlagi g mraza I
PERILO
za lame. gospode id
po zmernih cenah pri
A. SINKOVIČ n asi.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg IS.