Cen« edne Številke dinar.	Poštnina v gotčvCIni plačana.
i
LETO XXI.
MARIJIN LIST. št. 10. 0KT 8 1925<
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
P b žen mesečen list. Vrejiije ga z d v ljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči. MARTINIŠČE.
Kaj je to »Martinišče" ?
To je zavod za prekmurske katoiičanske dijake. Pa je že to Martinišče?
Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj soli. Ta nam je pa dana samo začasno z areude. Pa je sila za to' Martinišče ? _
To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža, kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meii više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te druge pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil »Martinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči. Steri pa je glavni cil Martinišča ?
Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak postane globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tudi te, gda pride v leta skušnjav, tudi te, gda bo živo med brezverskimi Iiidmi, tudi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, vučitelje, sodniki, glavarje itd. Ci ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, darujmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je velka 1 Bog šče od nas to delo 1	_
VSEBINA:
Prva radost Device Marije i sv. Jožefa Duševni beteg ...
Mati Margeta i don Boskova nova meša Čiido krščanske lubezni na Kitajskom Katoličanski misijonar Glasi iz doma i sveta
Stran : 1
4
5
6
7
8
Prva radost D. Marije i sv. Jožefa.
I. D. Marija i sv. Jožef sta se najprle tomi veselila, da je Bog Oča na njeva zavGpao svojega edinoga Sina. Sv. pismo s sledečimi rečmi izrazi to najčastnejše zavflpanje: „Ne boj se Marija, ar si našla milost pri Bogi. Qlej v utrobi boš poprijela i rodila sina i boš imenuvala njegovo ime Jezuš. On bo mogočen i se bo imenflvao Sina Najsvetejšega i Bog njemi datronuš Davida, njegovoga oče i kraluvao bo v hiši Jakobovoj na vse veke i njegovomi kralestvi ne bo konca." Marija pa je pravila angeli: Kak se to zgodi, ar moža ne poznam ? Angel pa je odgovoro i joj pravo: Sv. DOh pride v tebe i moč Najvišjega te obsenci; i zavolo toga bo tfldi Sveto, od tebe rojeno, imenOvano Sin boži. 1 glej! Elizabeta, tvoja so-»rodnica, je tiidi poprijela sina v svojoj starosti, i te mesec je že šesti tiste štera je imenflvana nerodovitna, ar pri Bogi nikaj ne nemogoče. Marija pa je pravila : Glej! dekla sem Gospodova, naj mi bo poleg reči tvoje." (Luk. I. 30—38 ) — S temi rečmi je dao Bog Oča svojega edinorodjenoga Sina D. Mariji za edinoga sina. Sv. Jožefa pa je na sledeči način določo, da njegovoga edinca, šteroga bo D. Marija rodila, kak njegov namestnik zgaja: „Kristušovo poprijetje pase je etak zvršilo: Oda je bila njegova mati Marija zaročena Jožefi, se je, prle kak sta vkup prišla, znašla noseča od sv. Daha. Jožef pa, njen mož, ar je bio pravičen, i je ne šteo razglasiti, jo je mislo, skrivoma zaposliti. Gde je pa to mislo glej, se] njemi je prikazao v spanji angeo Gospodov, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije svoje žene; ar ka je v njoj poprijeto, je od sv'. Daha. Rodila pa bo sina, šteroga boš imeniivao Jezuš, ar on odreši svoje ljOdstvo od njegovih grehov. To vse pa se je zgodilo, da bi se dopunilo, ka je bilo povedano od Gospoda po proroksj: Glej! devica bo poprijela i rodila sina i njegovo ime bodo imenovali Emanuel, ka pomeni: Bog z nami. Gda pa se je Jožef predramo, je včino, kak njemi je zapovedao angeo Gospodov i je vzeo svojo ženo. (Mat. 1. 18—24.)
V srci D. Marije i sv. Jožefa je to zavflpanje povzročilo radost, štere mi nemremo zapopadnoti. Radflvala sta se najsvetejšoj skrivnosti vtelovlenja. Veselila sta se, ar se je Bog, neskončna blaženost, z njima najtesnejše zdrflžo, njfln postao, radflvala sta se da Bog zdaj spunjava obečanje, dano po stvarjenji sveta o čJo-veškom odrešenji i da vse to po njima izvršavle.
V Bogi je vsakša lastnost neskončno velka. Takša je njegova dobrotlivost, lepota mogočnost, smilenost, takša pa je tudi njegova blaženosti Zato pravi prerok Izaias o prišestnom Odku-piteli: J njegovo ima se je imenOvalo Bog, vladar mira." (Iz. IX. 6.) Jezuš je vladar, Bog, mirfl, radosti, kak piše sv. Pavel apoš-tol: „Bog mira i lubezni bo z vami" (II. Kor. XVIII. 11.) To telko pomeni, da on ma v sebi mir, ali blaženost, na boži način, to je brez konca. On je sam seov nezrečeno zadovolen i ne bi bio Bog, če bi kaj potrebflvao, če bi mela njegova blaženost mejo, če bi se ta tudi samo za hip znemira. Takši je Jezušov mir, blaženost se je spOstila v najčistejše telo Marijino, ta je postala last sv. Jožefa, da naj pazi na njo. Neskončnoj božoj radosti telodati, to na te svet roditi i to hraniti pa ne mogoče brez čuta radosti. Najtesnejše se zdrflžili z neskončnim veseljom i takše veselje čutiti, kakše je Človeško najvekše človeško srce samo mogoče, pomeni edno. Devet mesecov si nosila v deviškoj utrobi Boga mirO, veselja blaženosti naša bi. deviška Mati i si v tom stanji postala na zapoved našega Boga Oče last najčistejšega Jožefa! — O radostna mati, ob radostni hraniteo večne radosti, vse veselje našega srca se nemre niti približati vajnomi!
Boga i bližnjega nihče ne tak liibo, kak D. Marija i sv. Jožef, zavolo toga nihče ne tak želo bože dike i odrešenja člo-veškoga roda, kak njeva. Jezeroletnoga zdihavanja staroga zakona: „Nebesa! rosite od zgoraj i oblaki kaplajte pravoga; odpre naj se zemla i rodi Zveličitela" (Iz. 45, 8). srce nigdar ne tak zapo-padnolo kak njOno. I zdaj gda se je spunifa najvekša žela njfl-noga velkoga srca, gda sta zastavo bože dike i Človeškoga zve-ličanja ne samo ta videla že na zemli, nego v lastnom krogi videla kak svojo lastnino, se je radost njOne svete dOše razširila, dosegnola je vrh pred našimi očmi: nemremo je dorazmiti. To premislek njune prve radosti. A glejmo tfldi njeno vajo. II. Poglejmo zdaj, kak sta se veselila D. Marija i sv. Jožef tomi, da je Bog Oča na njeva zavflpao svojega edinorodjenoga Sina?
Oda je Bog Oča svojemi edinomi Sini dao v vsigdar ne-vtepenoj D. Mariji mater, v najčistejšem moži, deviškom sv. Jožefi pa hranitela, je njuni dflši pripravo, vtrdo, da bi mogla svojoj časti najdostojnejše odgovoriti, da bi mogla božo radost, štera je postala njflna last, najznotranejše občutiti, to je v čelom svojem živlenji obistinititi. Radost je najmre živlenje i djanje štero vsigdar srce, središče veselja, rodi, celo te, če čflt tistoga tudi globoko spi v njem.
Prva radost D. Marije i sv. Jožefa je dala živlenje* globo -koj jakosti. Radost svojega živlenja sta hranila v tistoj friikosti, kak rože paradičoma, Veselila sta se, da je postao Jezus čisto njfln, i zato sta se z veseljom prek dala popunoma njemi. Radost je najprle rodila jakost popune lubezni. Kak je Jezus ne zbrao drflgoga, da bi ga zgojo, kak njiva, edino njiva, tudi njeva nesla mislila na drugo, samo na njega i nesta želela drflgoga, kak popuno vernost v njegovoj slflžbi, njegovoj zgoji. Na naznanilo Boga Oče dani odgovor: „Naj se mi zgodi poleg tvoje reči" — i „Prebfldivši pa se Jožef je tak včino, kak njemi je zapovedao angeo Gospodov" — od sunca svetlejše svedoči to njflno pripravlenost. „Vse za Jezuša i samo za Jezuša,"— to je bilo radostno geslo n jO noga živlenja, ar sta ga ober -sega lflbila.
Druga jakost, štera jc sklila iz njflnoga veselja, je bilo prizadevanje za Jezušovo Matercerkev. Znala sta, da je ne zavolo drflgoga prišeo na ženilo, kak da bi Očo poveličao i svoje brate, ljfldi, z njim pomiro, v njegov orsag pelao. Znala sta iz prerokov, da bo zavolo toga nov Jeružalem i nov Sion zidao, to je novo Matercerkev, štera nebantflvano ovekoveči njegov navuk i živlenje. ,,lz Siona bo šla postava i iz Jeružalema reč gospodova" (Iz. H. 3.) Ke|kokrat sta preobračala te svete reči v svojem srci i budila v njem vroče žele po novom postavodajateli, po božem Zveličiteli. Te so se zdaj spunile. Odkflpiteo je prišeo i se je na njeva zavupao, v njflnom krogi šče zrasti i se pripraviti za odrešilno nalogo, za vstanovlenje Materecerkve, ali njemi ne bi bila v tom na pomoč, ki ga iz celoga srca lflbita? Ne mogoče. Trfldita se v njegovom dugovanji s svojimi molitvami i djanji. Za drOgi cil se njima vfista nigdar neso odpria, kak da spunita njegovo želo, da se Oča poveliča, človek zveliča, z ed-nov rečjov, da se vstanovi njegovo kralestvo, Maticerkev, da Jezuš kem prle pride v vidnoj podobi na svet, kem prle začne svoje delflvanje. Ar pa sta znala, da molitev tem vekše poslflh-njenje prinese iz kem svetejšega srca privre, sta se trfldila v Jezušovoj slflžbi od dneva do dneva svetejšiva biti, prizadevala sta si popunejše činoti. To prizadevanje je potom rodilo tretjo jokost prve radosti, potrpežiivost. Jezuš je trpo štirijezer-letno strašno hfldobijo, i je itak prišeo, da bi jo zbrisao, prišeo je na vrhunci preklinjanja i bogatojstva, te, gda zemla drflgoga kak njega Pravičnoga, ne mogla zatajiti. Zdaj je ta s svojimi očmi videla „potrpežlivoga Boga" (Ps. VII. 12) i njiva poleg njega z njim ne bi potrpela? Ne samo, da sta bila potrpežliviva, nego
sta Ifibila z njim pomenkanie, sirmaštvo, Jezuš najbogatejši Sin boži, je njeva najsirmaškejšiva izbrao za svoja lirariitela. Ali je ta izbira ne opomin, da naj lflbita sirmaštvo? Oda sta videla, da je on vse bogastvo v nebesaj pOsto i je njuno sirmaštvo zaročo s svojim božim srcom, je njflna lubezcn do sirmaštva tak narasla, kitk ob naraščanji vode morski breg s penečimi vali. Tak sta se radtivala D. Marija i sv. Jožef tomi, da je Jezuš postao njCm, da ga je Bog Oča na njeva zavOpao.
Diiševni beteg.
Ne samo na teli nego tudi na duši je človek lejko bctežen. Eden takši duševni beteg je prctenka dOšnavest ali po latinskom imeni „skrupuloznost". Pride od reči „skrupulus" to telko pomeni kak zadržek ali napotje. Te beteg človeka nazaj drži, njemi dela napotje, ka nemre naprej po poti krščanskoga živlenja.
Kaže se v tom, či človek ma preveč velki, neopravičeni zato nepotreben strah pred grehom. Istina, ka se greha moremo bole bojati kak kakšešte druge nesreče, liki brezi pravoga vzroka se bojati je škodlivo. Skrupulanten človek se pa zmerom boji. Boji se, či so opravlene spovidi dobre ali ne, či je ne kaj pozabo, Či je ne kaj dobro povedao, či ga je spovednik razmo, či je on spovednika razmo itd. Či zapazijo, ka so v molitvi razmišleni, se že strašijo, či čutijo pri sebi kakše skušnjave, čiravno so ne privolili nakaj v nje, so že nemerni in si mislijo, ka jih je Bog zapusto. Stoga sklepajo ka je vse zaman, kajšte delajo, to je vse pred Bogom nikaj ne vredno. Tak zgibijo vflpanje v Boga i v večno zveličanje. Od ednoga spovednika letijo k drOgomi, vsak-šemi vse ponavlajo, za tanač prosijo i ga tudi dobijo samo ka se ga ne držijo. I to je ravno najvekša nesreča za skrupulanta, ka najmre ne boga spovednika.
Kak je ne dobro či človik ma šSrko ali kak pravimo kosmato dušnovest, ar s tem kaže ka se greha ne boji, tak je ne dobro meti pretenko dušnovest, ar to pomeni, ka ma nepotrebno, brezi vzroka, bojezen pred grehom. Prvi se malo briga v greh privoliti i gda privoli, je kak bi se nikaj ne zgodilo, čiravno je znabiti privolo v smrten greh, driigi (skrupulanten) vidi greh tam gde ga nega ali ma za smrten greh to ka je v istini ne smrten. Oba teva človeka sta na krivoj poti. Mi tu giičimo posebno od skru-puiantnoga. Te je podoben tistim Ifldem, ki pripovidavlejo, ka so po noči vidili, kak je tam pa tam nikaj šlo, zmerom vekše raslo,

v roki melo žarečo meklo, se je režalo, fučkalo i cvililo. So resan kaj vidili? Nikdar nikaj! To se njim samo lak vidi, ar so drOge čiili od strahov pripovidavati i zato se v njihovoj domišliji delajo takše figure. Živlenje skrupulanta je podobno vožnji plašlivoga konja, šteri se vsakšega lističa straši. Kak neprijetno se je s tak-šim konjom voziti, tak nepokojno je versko živlenje skrupulanta. Rad bi pobožno živo, zbrano molo, hodo k sv. prečiščavanji go-stokrat, pa je zmerom v strahi, ka či je ne v milosti božoj. Tak brezi vzroka opOšča sv. prečiščavanje, molitev i druga dobra dela.
To so istinsko betežne duše. Kak z vsakšim betežnikom tak s temi trbe meti potrplenje. Nikdar se ne Irbe ž nj'"h norca dalati. Te dflšni beteg je ttidi skoro zmerom v zvezi s telovnim i to tak, ka je ravno telovni beteg kriv dOševnoga. Največkrat je srčna napaka, slabi živci i možgane. Zato se pa dostakrat ne dajo ozdraviti dušni betegi, dokeč je človek telovno ne zdrav. Poleg vsega toga pa skrupulanten človik more:
1.	Meti stalnoga spovednika, tomi vsikdar vse popolnoma zavupati i ga do piknjice bogati.
2.	Hoditi gostokrat k sv. obhajili i prositi Jezuša za pomoč.
3.	V skušnjavi i drugih dušnih mukah ne biti žalosten, nego iskati kakše delo s šterim se vse razvedri.
4.	Čteti lepe knige nego ostrih ne, te so za grešnike.
5.	V vsem biti ponižen, potrpežliv.
6.	Premišlavati gostokrat neskončno bože smilenjc.
Mati Marjeta i don Boskova nova meša.
Malo je tak srečnih mater kak so tiste, štere majo sina duhovnika, gorečega duhovnika. Što bi n pr. mogeo popisati materino veselje na den nove sinove meše? Je ne mogoče. To znajo one. Tak srečna je bila tOdi don Boskova mati Marjetavštere živlenje že vsi poznamo iz kalendara Srca Jezušovoga. Že od svoje mladosti je mela duhovnike v velkom spoštovanji. Gostokrat je molila Boga, da bi tOdi njeni sin ednok prišeo v te stan. Gda je vidila, ka je Bog njenoga JanČeka zvolo za svojega ministra i je že bio v semenišči, je ešče bole goreče molila. Modra mati je pa najbole to prosila, ka bi njeni sin bio istinsko pobožen, goreči, sveti dOhovnik. Zato njemi je pa ravno tisti den, gda je bio preoblečeni etak pravila: Dragi moj Janči I Zdaj si oblečeni ? dOhovsko obleko. Nemrein ti povedati kak velko radost čOti moje srce pri toj tvojoj sreči. Nego dobro si zapomni: gvant sam ne
dela časti dflhovniki nego jakost i svetost more biti njegova dika. Či bi gda dvojio nad tem svojim pozvanjom, za božo volo, ne oskruni te svete obleke. Bole je, či jo včasi slečeš. Raj vidim, ka si kmet kak pa malovreden duhovnik Oda si sc narodo, sam te posvetila Mariji Dev., gda si se začno včiti, sam ti priporočala, da bi bio pobožen do -te naše dobre, nebeške Matere, zdaj pa, gda stopleš v novo živlenje, ti naročam, da postani ves njeni, ves Marijin. Liibi tovariše, šteri častijo Marijo i či gda postaneš duhovnik, priporočaj pa razširjaj Častcnje do Marije."
KJerik Bosko se srčno zahvali svojoj skrbnoj materi za te i driige modre navuke. DrOgi den je odišeo v semenišče. Tii se je marlivo včio, raseo v modrosti pa v jakosti dokeč je ne do-vršo. To je bilo 1. 1841. Ravno na den sv. Trojice je bio posvečeni. Štiri dni nato, na samo Telovo, je meo novo mešo. Od vseh krajov so prišli ludje na novo mešo. Bio je za vse den sreče i veselja najbole pa za Marjeto. Dugo je čakala na te den, dosta molila i zdaj je prišlo.
V tom veselji je pa ne pozabila na materinsko dužnost. Ešče tisti den odvečera, gda so gostje odišli, njemi je lObeznivo pravila: ,,Zdaj si dflhovnik i daruješ sv. mešo; tak si odzdaj naprej bliže pri Jezuši. Nego dobro si zapomni, ka biti posvečeni v mešnika, se pravi prevzeti na sebe križ trplenja. Skraja toga tie zapariš, nego kesnej boš vido, ka ti tvoja mati islino guči. Dobro znam, ka boš vsaki den molo za mene, zdaj dokeč sam živa pa tfldi gda bom mrtva. To mi je zadosta pa sam srečna. Zato pa ti več ne skrbi za mene nego posveti se popolnoma svojoj dužnosti i misli edino na rešenje dilš."
Srečen sin, šteri ma tak modro mater.
Čiido krščanske lubezni na Kitajskoni.
Bluzi varaša Shangai, na Kjtajskom je bilo nikda staro i velko pokopališče (cintor). Na te kraj so nosili nečloveški stariši svojo betežno deco, da so jo tam raztrgali lačni psi. Nikši pogan se je nad tov decov telko smilflvao, ka je dao napraviti tam za nje nikšo hflto, ka so te vmerala tam notri i ka so je psi ne pojeli.
Onesden je te kraj ščista načiši. Na njem so zozidani velki zavodi, urejeni po evropsko z električnov razsvetlavov i z vodovodom. Tfl najdejo svoj dom vsi nesrečni: betežniki, dovice, sirote, starci, slepci, pohableni, nori i vnogi tisti štere je vničo alkohol i nečisti greh, vseh vkOp okoli 1600 lOdij.

Sredi med temi zavodi je mala hišica, v šteroj prebiva 16 nfln, štere majo vse te zavode na skrbi.
Ta dobrodelna naprava, najvekša takše forme na Kitajskom, je bila odpreta 19. marca 1913. i je posvečena sv. Jožefi.
čido je to delo? Goreči kristjan, K^ajc Jožef Lo Pa Hong, Šteroga lejko po pravici zovemo za apoštola Shangaia, je vse to napravo. Velki gospod je i ma visike slflžbe. Vsi ga spoštujejo ne samo katoličani, liki tfldi luterani i pogani.
Ne je mogoče popisati kelko dobroga se napravi v tej za-vodaj. Od 1. 1913. naprej je najšlo v njih pomoč skoron milijon nesrečnežov. V ednom samom leti je bilo krščenih 1319. vmirajočih poganov.
Lo Pa Hong je vzoren katoličan. Vsako jfltro ministrira pri sv. meši i ide k sv. prečiščavanji. Posebno rad oči druge katekizem; pri tom njemi dosta pomagata tfldi njegviva sinova. Z automobilom se vozi okoli v kraje gde nega misijonarov i oznan-iflvle sv. vero i krsti stare i v mirajoče. Malo je misijonarov šteri bi že krstili telko lfldij kak on.
Pred kratkim je te velki dobrotnik zapiiščenih pa dao zozi-dati velko sirotišnico, štero je lani prek dao salezijanconi. Gda de ta sirotišnica ščista gotova, de v njoj mesta za 500 sirot.
Katoličanski misijonar.
,,Katoliški misijonar je med vernimi i delavnimi možmi najčistejša, najlepša i najvekša pelda. On pozabi sebe i žive samo zato, da bi vsešerom razširio luč evangelija; nikaj drflgoga ne žele, kak rešitev dflš. On je najdragši sad vere, štero je dala neba, on najbole živo predstavla častito podobo Boga človeka. On je tak, kak či nebi bio s toga svejta; nešče, ka bi ga rodbinsko vezalje ali druga Iflbe-zen vezalo ge domačoj grudi; ves človeški rod je njegova familija, ves svejt njegova domovina. Ne išče mehkobo i sladkost živlenja ; visike slflžbe, gizdave zemeljske časti ga ne omamijo; tfldi nemrejo odrezati peroti njegove gorečnosti, s šterimi se zdigne ta, gde trbe brisati skuze, celiti rane, rešiti dflše. Brezmejno morje, valoviti potoki, obšerne i strašne pflščave ga nemrejo staviti; ne boji se nevarnosti, veseli ide po poti pomenjkanja i trplenja, ne straši se preganjanja, želej si mantrništvo za plačilo, i se boji samo toga, či nebi bio yreden te časti."
P, Albera.
K
Bogata zapOšcina. Fiškališ Lackovič v Belgradi je vse stoje premoženje za p Ust o za dijake. Vredno je 10 miljonov dinarov. Z interešom od te šume se siromaškim dij< kom za božič pa vflzem kupi obleka.
„TQdi jaz sam delavec." Pri letošnjem lomanjl v Rim je prišlo tfldi dosta delatcov. Sv. oJa Pij XI. so jim poleg drflgoga to pravili: »Tfldi jaz sam delavec, kak vi. Moje živlenje, štero je vse deli posvečeno, me priganja, ka delo zmerom bole i bole poštujem. Delo je čast za Človeka pa je lfldi hasnovitno za sveto i zaslflžno živlenje." Kak lepi navuk 1 pelda od prvoga delavca v Gospodovi) gorica]!
Sad dobre vzgoje. Edna mati je s svojov 7 let starov deklico/ Bertov Sla v samostan (klošter) obiskat svojo sorodnlco. Ta sestra je ravno pekla v kflhlnji hoštije. Oda se je mati s sestrov pogučavala, je Berta vzela edno velko hoStijo pa jo kflšnola. Mati zapaii pa pravi Ber-tiki: »Dete moje, ka pa delaš?" »Znate mama — odgovori Berta — gda oride Jezu* v tO hoštijo te že najde tam moj ktH pa de jako veseli." Kelko naše d<. ce skoro nikaj ne ve od svete meše, od sv. svestvo postbno pa od sv. obhajila. Mama pravi deteti: »Tam notri so B gec, nnreš moliti." Dete bi pa lado znalo \eč. Rado bi znalo, kakši je te BOgec, odked je prišeo pa zakaj itd. Mati se ne sme navol ti ka nebi deteta v^ila.
Lepa smrt. Med letošnjimi romari v Rim so prišli tfldi iz Ind je. Romare sta vodila domačiva pflšpeka. Eden pflšpek je med potjov pravo: »V svetom leti v Rim priti 1 tam mreti, to je sreča." Pa resan je vmro v Rimi.
Dva divojčka. Na Bavarskom sta dva brata divojčka, Ivan pa Jurij,-eden den bila rojeniva, oba eden den krščeniva pa oba eden den mrla v starosti 60 let. Oba so eden den zakopali vkfip v edno jamo.
Prvikrat od 1. 1520 se je v Berlini, v glavnom mesti Nemčije, obhajalo Telovo z velkov paradijov po mestnih vulicah. Kak je krivoverec Luter Marton okoli 1, 1520 začno svojo »reformacijo" 1 ž njOv krivo lute-ransko ali protestansko vero, od tistoga časa so v Berlini ne smeli meti :epe prošecije na Telovo. Zdaj že vse bole spoznavajo ka je katol'-čanska vera prava i zato njoj dajo sloboščino. Pfišpek Deitner so nosili sv. Reinje Telo. Vse vulce so bile lepo okinčane.
Po vojski v Italiji. Kak znamo, je vo ska tfldi v Italiji dosta škode napravili. Z vekšega so že vse popravil! Okoli 400 cerkvi so že popravili pa 200 ni nivo postavili Vseh novih zvonov so više 7000 gori spravili.

Trinajseta skrivnost:
!\i nam je sv. Duha poslao.
Štirinajseta skrivnost:
Ki te je, Devica, v nebesa vzeo.
Trinajseta skrivnost:
Ki nam je sv. Duha poslao.
Štirinajseta skrivnost:
Ki te je, Devica, v nebesa vzeo.

Premisli! „V nebo je vzeta Marija, veselijo se Angelje, hvaleči slavijo Gospoda". (Rrev. R.) 1 ne samo duša, nego in telo njeno je v nebo vzeto z groba. nTak je šteo on, ki je nevraženo obdržao njeno devojštvo po porodi, po njenoj smrti i nevtepeno njeno telo obdržati nesprehnjeno i je slavno prenesti pred občinskim i vesolnim vsta-nenjom." (Sv. Jan. Dam.) Gledaj kakši je .žitek Marijin, takša je tiidi smrt njena. Tak bo tiidi pri meni Smrten greh spravi nesrečno smrt.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
BI. Dev. Marija, daj mi stanovitnost v dobrom 1
Zmoli zdaj za stanovitnost v dobrom: 1 očanas, 10 zdravimarj. 1 dikabodi z štirinajsetov skrivnostjov.
Imprimatur Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli! „1 so bili napunjeni vsi z svetim Duhom." (Dj. Ap. II 4 )1 kaj njim je prineseo, štere je napuno? Lflbezen. „Ltibezen Boža je razlejana v naših srcah po svetom Duhi, šteri nam je bio dani" (Rim V. 5.), štere ki nema, je v smrti diiševnoj: „Ki (pa) ne liibi, ostane v smrti." (I. Jan. III. 14.) to je, večno pogiiblenje čaka tistoga, ki nema liibav i sv. Duha. Dobimo ga pa pri vsakom svestvi, posebno pri fermi. I naj ga dobimo, pripraviti se moremo na njegov prihod, kak apostoli, ki „Šli so gori v vgornjo hižo i so stanovitni bili v molitvi z Marijov, ma-terjov Jezušovov.' (Dj. Ap. I. 13. 14.) V zgornjoj hiži je pa Jezuš oltarsko svestvo nastavo. Pri Jezusi se mudimo z Marijov!
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Dev. Marija sprosi nam sv. Duha 1
Zmoli zdaj za sedmere dare sv. Duha : 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi z trinajstov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3 VI. 1911.
JOANNES eppus.
Premisli! „V nebo je vzeta Marija, veselijo se Angelje, hvaleči slavijo Gospoda." (Rrev. R.) I ne samo dUša, nego in telo njeno je v nebo vzeto z groba. „Tak je šteo on, ki je nevraženo obdržao njeno devojštvo po porodi, po njenoj smrti i nevtepeno njeno telo obdržati nesprehnjeno i je slavno prenesti pred občinskim i vesolnim vsta-nenjom." (Sv. Jan, Dam.) Gledaj kakši je žitek Marijin, takša je tiidi smrt njena. Tak bo tiidi pri meni. Smrten greh spravi nesrečno smrt.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
BI. Dev. Marija, daj mi stanovitnost v dobrom!"
Zmoli zdaj za stanovitnost v dobrom: 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi z štirinajsetov skrivnostjov.
Imprimatur Sabariae, d. 3. VI. 1912.
jOANNES eppus.
Premisli! „1 so bili napunjeni vsi z svetim Duhom." (Dj. Ap. 11. 4.) I kaj njim je prineseo, štere je napuno ? Lflbezen. „Lfibezen Boža je razlejana v naših srcah po svetom Diihi, šteri nam je bio dani" (Rim V. 5.), štere ki nema, je v smrti duševr.oj: „Ki (pa) ne liibi, ostane v smrti." (I. Jan. III. 14.) to je, večno pogiiblenje čaka tistoga, ki nema liibav i sv. Duha. Dobimo ga pa pri vsakom svestvi, posebno pri fermi. i naj ga dobimo, pripraviti se moremo na njegov prihod, kak apostoli, ki „Šli so gori v vgornjo hižo i so stanovitni bili v molitvi z Marijov, ma-terjov Jezušovov. * (Dj. Ap. 1. 13. 14.) V zgornjoj hiži je pa Jezuš oltarsko svestvo naslavp. Pri jezuši se mudimo z Marijov 1
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Dev. Marija sprosi nam sv. Diiha!
Zmoli zdaj za sedmere dare sv. Diiha: 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi z trinajstov skrivnostjov.
Imprimatur. Sapariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.