SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIV (48) Štev. (Nfi) 42-43 JOŽE MIKLIČ ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 2 de noviembre - 2. novembra 1995 Govor v San Justu na obletnici Doma 1? Ob praznovanju 39. obletnice ustanovile Našega doma se mi zdi primerno, da Pogledamo malo bolj nazaj in se spomnimo Pidi petdesetletnice našega odhoda iz domovine, ki je takorekoč povzročitelj današ-ni°ga slavja. Nepozabni nam bodo ostali spomini, ko se nepregledne vrste pomikale skozi Hubelj v drugi del že pred leti izgubljene domovine, prelepe Koroške. Nastanili smo Se na vetrinjskem polju in domovali pod milim nebom. Ko nam je bila naša bodoč-Post še neznana, smo v zapuščenih sobah Zrinjskega samostana nadaljevali s šolo, naše organizacije pa so nadaljevale s svojim dolom. Za sejne sobe so nam služili bližnji 8°zd in okoliško drevje. Že tam smo bili Pričevalci slovenske vztrajnosti in marlji- Pogovori v Organizaciji Združenih narodov Predsednik RS Milan Kučan in sionski premier Janez Drnovšek sta se Udeležila v New Yorku slavnosti ob 50. obletnici OZN. Ob tej priliki se je premier nez Drnovšek v New Yorku sestal z ame-r’^Lim predsednikom Billom Clintonom, Pr°dsed-nik Slovenije Milan Kučan pa s Pmdsednikoma Avstrije in Hrvaške, Tho-ll'as Klestilom in Franjem Tudmanom, ter ,ranskim zunanjim ministrom Ali Akbar-TOi Velayatijem. Oba slovenska državnika Sta se udeležila tudi uvodnega dela slavilnega zasedanja Generalne skupščine 2N v New Yorku. V ponedeljek, 23. oktobra, se je pred-Scdnik Milan Kučan v New Yorku ločeno !Csmi s predsedniki Estonije, Madžarske in £ ‘garije — Lennartom Merijem, Arpadom °0r>czem in Željo Želevim, z ameriško v~~^°slanico pri OZN Medeleinc Albright, premieram Fclipejem Conzale-... m lffA generalnim guvernerjem Avstra- lije Billom Haydcnom. Kučan je bil tudi gost na kosilu, ki ga je priredil Svet ZDA za poslovno sodelovanje s Slovenijo, nato pa si je ogledal še prostore Ljubljanske banke v New Yorku. Žadnji dan obiska v New Yorku se je predsednik Kučan srečal še s kardinalom Angelom Sodanom, državnim sekretarjem Svetega sedeža, z izraelskim premieram Jicakom Rabinom in predsednikom BiH Alijo Izetbcgovičem. Udeležil se je tudi kosila, ki ga je v čast voditeljev držav priredil generalni sekretar OZN Butros Gali. Popoldne je predsednik Kučan nastopil na slavnostnem zasedanju Generalne skupščine, pred odhodom v domovino pa se je srečal še s Slovenci. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je imel v New Yorku več neformalnih srečanj, predvsem v zvezi s slovenskim vključevanjem v EZ. Z britanskim premieram Johnom Majorjem sta se pogovarjala o slovenskem približevanju EZ zlasti z vidika REFERENDUM O DRZAVUANSTVU vosti, ki nas je spremljala skozi vsa begunska leta do današnjega slavja. Toda kot strela z jasnega neba pa je med nas udarila novica o izročanju naše neoborožene vojske v roke partizanom. V teh težkih trenutkih nam je bila edina uteha vera in vetrinjska cerkev je bila priča potokov solza. Nadaljevali smo življenje po begunskih taboriščih in strahoten udarec nas ni spravil v malodušje. Takoj so naši kulturniki in javni delavci nadaljevali z delom. Priča smo bili na naših improviziranih odrih lepemu petju in številnim dramatskim predstavam domačih in tujih avtorjev, med njimi celo Shakespeara. Hoteli smo ostati večni pričevalci resnice, ki bo vedno preganjana, toda bo vedno zmagala, kot stoji zapisano na naši svetogorski božji poti. Prišla je selitev v prekomorske dežele. Srca so se nam trgala, ko je ladja zaplula v širno morje, kajti zavedli smo se, da se za vedno oddaljujemo od naše lepe domovine. Prišli smo v tuje dežele: nam je bila odrejena Argentina, ki je edina sprejemala vse sloje. Prišle so cele družine: starčki, otroci in celo onemogli, medtem ko so druge države sprejemali le mlade in sveže delovne moči. Hvaležni smo Argentini za njeno širokogrudnost in nismo je razočarali. Kajti pridne in delovne slovenske roke so gradile novo Argentino, kar pričajo lični in lepo urejeni družinski in skupni domovi ter številna slovenska podjetja, nekatera med njimi se približujejo celo velepodjetjem s posegom na mednarodna področja. In mnogi naši intelektualci so po začetnem težkem ročnem delu kmalu napredovali do vodilnih mest v tukajšnjih podjetjih. Toda želja po ohranitvi slovenskega življa, ljubezen do domovine in nenehnega (Nad. na 5. str.) Državni zbor je na 33. izredni seji 27. oktobra, sklicani na zahtevo skupine 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim Levom Kreftom, sklenil ustavnemu sodišču predlagati, naj odloča o ustanovitvi vsebine zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o odvzemu državljanstva tistim osebam, ki so ga pridobile na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu. Pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma sta dala opozicijska poslanca Marijan Poljšak (samostojni) in Stefan Matuš (SLS), zbiranje potrebnih 40.000 podpisov zanjo pa teče že od 17. oktobra ter naj bi se v skladu s predpisanim 60-dnevnim rokom nadaljevalo do 15. decembra. Državni zbor je tudi menil, da je vsebina referendumske zahteve v nasprotju z ustavo, ustavno sodišče pa naj bi o njej presojalo „zaradi kršitve temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in svoboščin ter preprečitve možnosti nastanka širših negativnih družbenih posledic in morebitnega protiustavnega spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti". Po predlogu pobudnikov naj bi se na referendumu odločalo, ali naj državni zbor sprejme zakon o odvzemu slovenskih državljanstev, pridobljenih po 40. členu zakona o državljanstvu. Po tem členu je slovensko državljanstvo pridobilo okoli 130.000 državljanov drugih jugoslovanskih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, 23. decembra 1990, živeli v Sloveniji, ter okoli 40.000 oseb slovenske narodnosti. Izguba državljanstva po predlogu pobudnikov ne bi vplivala na lastninsko in druge premoženjske pravice nekdanjih državljanov v Sloveniji, ki bi si lahko pridobili tudi potni list za tujce, če ne bi mogli pridobiti drugega potnega lista, pod strožjimi pogoji pa bi lahko ponovno zaprosili za slovensko državljanstvo. Če bi ustavno sodišče menilo, da o vsebini zahteve, ki nima podpore 40.000 volilcev in je v fazi pobude, še ne more odločati, je DZ pooblastil svojega predsednika Jožefa Školča, da v primeru, če pobuda z opredeljeno zahtevo za razpis referenduma dobi podporo 40.000 volilcev, v skladu s 16. členom zakona o referenduma in ljudski iniciativi, na ustavnem sodišču vloži zahtevo za presojo ustavnosti zahteve za razpis referenduma. Ustavno sodišče, mora v skladu s 16-členom omenjenega zakona odločiti v 30 dneh. DZ je še sklenil, da naj predlagatelji novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi (to sta zaenkrat poslanec Združene liste Miran Potrč in samostojni Marijan Poljšak) v čimkrajšem času pripravijo predlog za drugo obravnavo ter vanj smiselno vključijo spremembe, ki bi omogočile presojo ustavnosti zahteve za razpis zakonodajnega referenduma že, ko je dana pobuda zanjo, in ne šele, ko pobuda dobi podporo 40.000 volilcev in formalno postane zahteva. sedanjih italijansko-slovenskih odnosov. Podobni pogovori so bili s španskim pre-mieron Felipejcm Gonzalezom, danski premier pa je vnovič izpostavil izjemne gospodarske rezultate, ki jih dosega Slovenija. Drnovšek se je pred odhodom v domovino pogovarjal še z zimbabvejskim predsednikom Mugabejcm. (STA) Jasno odklonilno stališče do pobude za zbiranje podpisov podpore za zakonodajni referendum so izrazili predstavniki treh koalicijskih strank (Liberalne demokracije Slovenije, Združene liste socialnih demokratov in Slovenskih krščanskih demokratov) ter Demokratov Slovenije. Za Slovensko nacionalno stranko pa je vsebina pobude sporna zaradi možnosti, da bi osebe z odvzetim državljanstvom ohranile lastninske in druge premoženjske pravice. Slovenska ljudska stranka (SLS) in njeni poslanci (iz njihovih vrst prihaja eden od predlagateljev pobude za zakonodajni referendum) pobudo samo podpirajo kot zavzemanje za revizijo državljanstev tistim, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo in so kaznovani zaradi kriminalnih dejanj oziroma so državljanstvo pridobili s podkupovanjem. Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) sicer nista nasprotovali zahtevi po presoji ustavnosti omenjene pobude. Poslanska skupina Slovenske nacionalne desnice (SND), ki podpira pobudo za zakonodajni referendum, hoče s predlaganim zakonom uvesti evropska merila pri podeljevanju državljanstev. Roberto Battelli pa je bil v imenu poslanske skupine narodnosti kratek: „Pobuda za odvzem državljanstev predlaga izstop iz civilizacije!" „Ob dejstvu, da so neuspešna vsa dosedanja prizadevanja za podelitev državljanstva Slovencev po rodu, ki bivajo v tujini, in ob dejstvu, da je ob uveljavljanju zakonskih določil prišlo do izjemnega obsega malverzacij, ki so pripeljale do 160.000 napačno podeljenih državljanstev, je potrebna revizija vseh postopkov, če hočemo obrniti še sprejemljivo razmerje med naturaliziranimi in dejanskimi Slovenci", meni Liberalna stranka. Svetovni slovenski kongres (SSK) pa odločno zavrača pobudo nekaterih poslancev DZ, naj se državljanom Slovenije odvzame pravico do državljanstva, ki so ga pridobili v skladu z zakonom o državljanstvu, je na časnikarski konferenci dejal predsednik SSK-Konference za RS Danijel Starman. SKD pa je izjavila naslednje: „Slovenski krščanski demokrati ne podpiramo pobude, da bi odvzeli državljanske pravice državljanom republike Slovenije, ki so svoje državljanstvo prejeli po 40. členu zakona o državljanstvu. V pravni državi ter v Evropski državni ureditvi, ni možno sprejemati zakonov, ki so v popolnem nasprotju z načeli pravne države. Slovenski krščanski demokrati opozarjamo na dejstvo, da so se predsedniki parlamentarnih strank s podpisom »Sporazuma političnih strank« dne 6. decembra 1990 svečano zaobljubili, da bodo v samostojni in neodvisni Sloveniji spoštovali pravni red in zagotavljali varnost vseh občanov. Zato Slovenski krščanski demokrati pozivamo vse državljane Republike Slovenije, naj ne nasedajo nacionalističnim težnjam in tistim skrajnežem, ki ogrožajo pravne norme naše države, za katero so Slovenski krščanski demokrati s svojo jasno ljubeznijo do domovine in pod vlado predsednika SKD Lojzeta Peterleta uresničili tisočletni sen slovenskega naroda: samostojno in mednarodno priznano državo." (STA) Zahvala in priznanje j Na Slovenskem dnevu se je državni sekretar za Slovence po svetu v posebnem nagovoru zahvalil bivšemu predstavniku slovenske vlade v prvih časih osamosvojitve Božidarju Finku za njegovo vestno delo, veliko skrb in nesebični trud do slovenskih naseljencev kot do argentinskih oblasti. V zahvalo mu je izrazil priznanje slovenskega zunanjega ministrstva, ki jo priobčujemo spodaj, vsi rojaki na Slovenskem dnevu pa so se tudi zahvalili Božidarju Finku z dolgotrajnim ploskanjem. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izraža priznanje in zahvalo gospodu Božidarju Finku, ki je kot pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije od 1. julija 1991 do 19. avgusta 1994 in kot odpravnik poslov Republike Slovenije v Republiki Argentini s svojim osebnim življenjskim prispevkom pomagal pri uveljavljanju mlade slovenske države Republike Slovenije po vseh svojih močeh ter si uspešno prizadeval za krepitev prijateljskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Argentino. V znak priznanja in zahvale s svojim podpisom in državnim pečatom na tej listini posebej izražamo našo hvaležnost. Ljubljana, dne šestnajstega avgusta 1995 Zoran Thaler Minister za zunanje zadeve Zgodilo se je v Sloveniji Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo 21. oktobra svojo tretjo letošnjo številko literarne revije Litterae slovenicae. V številki, ki so jo poimenovali Poesia eslo-vena contcmporanea, so objavljene pesmi dvanajstih sodobnih slovenskih pesnikov v španskem prevodu. Tretja in hkrati zadnja letošnja številka literarne revije Litterae slovenicae prinaša pregled sodobne slo- venske poezije in njenih avtorjev, ki so v delu razvrščeni generacijsko: od prve povojne generacije in znanilcev modernizma v slovenski poeziji do prizadevanj srednje in najmlajše pesniške generacije 80-ih let. 37 podpisanih poslancev DZ RS, med katerimi so predstavniki vseh parlamentarnih strank razen SKD, je v skladu z določbami ustave in zakona o referendumu predsedniku DZ Jožefu Školču 26. oktobra predložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zaprtju Jedrske elektrarne Krško, prek katerega bi se državljani Slovenije neposredno vključili v reševanje enega od ključnih vprašanj razvoja Slovenije, je dejal eden od podpisnikov zahteve, poslanec LDS Leo Šešerko. V skladu z določbami zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki predvideva, da mora DZ razpisati predhodni referendum v 30 dneh po vloženi zahtevi, od dneva razpisa do izvedbe pa ne sme preteči več kot 30-40 dni, pobudniki predlagajo, da se referendum opravi 24. decembra 1995. Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Vlada je 26. oktobra med drugim sprejema programski paket aktivnosti za približevanje Slovenije EZ in uresničevaje predpisane strategije. Vlada RS bo DZ predlagala, naj po hitrem postopku odloča o zakonu o sodniški službi. Pripravila je zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, sprejela je Poslovno poročilo Družbe za avtoceste v RS za leto 1994 ter dopolnjeni program za preprečevanje posledic rudarjenja v premogovniku v Idriji v obdobju od leta 1996 do 2006. Med 28. generalno konferenco Unesca v Parizu se je od 25. do 27. oktobra slovenski minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc sestal z voditelji več sodelujočih delegacij, srečal pa se bo tudi z generalnim sekretarjem Unesca Federicom Mayorjem in francoskim ministrom za znanost Fran-::55SS5SrtW55«W5»SW?i John Corsellis: Kako so Kdeli križ ter oporečniki vesti pomagali v Vetrinju V predavanju J. Corsellisa pri Slovenski kulturni akciji je govornik pred polno dvorano najprej nakazal, kako je primarij Valentin Meršol reševal slovenske begunce (o tem smo že pisali), nato pa je pokazal še druge napore: Nekaj se je pač še moralo dogajati za kulisami. S tem pa pridemo do zdaj še neobjavljenih dokumentov. Prvi je poročilo, ki sta ga poslala mesec kasneje v London na glavni urad Friend Ambulance Unit (FAU = kvekerska organizacija, v kateri so služili oporečniki vesti med vojno) dva člana te enote: „Vojaška vlada ima tudi oddelek za razseljene osebe (DP), ki ga vodi polkovnik Dufour. Dufour in g. Selby-Bigge sta dobra prijatelja. Selby-Bigge opisuje v svojih spominih, kako sta že prej v Italiji tesno sodelovala več mesecev pri ustanavljanju in vodenju taborišč za begunce tako, da DP oddelek in angleški Rdeči križ odlično sodelujeta... Rdeči križ (RK) in FAU sta prišla na to ozemlje še preden je bila vojaška vlada imenovana... Ni dvoma, da so se v tem času vsi neizkušeni delavci v teh organizacijah dobro uvedli v svoje delo... V zvezi s tem je treba omeniti, kako je poseg RK/FAU uspešno preprečil zelo resno uradno napako in veliko krivico. Pearson in Miss Cooper (vodji RK in FAU) sta naglo zbrala vsa pričevanja in jih predstavila Selby-Biggeju. Selby-Bigge in Pearson sta potem takoj šla na poveljstvo 8. armade, kjer sta poročala šefu vojaške vlade in šefu armadnega štaba. Generala so dej- Marija Stuart znanje vloge (kar večkrat pri nas ni običajno), tako da so nekateri govorili celo prehitro. Tako režija kot posamezne izdelave vlog in prizorov so delo prikazali zelo dinamično, nepretrgano, razgibano in napeto, tako da je srčika drame prišla do izraza v zavest in srce gledalcev. Poglavje zase je scena Toneta Oblaka. Prav mojstrsko je izdelal tri mogočne scene, ki so popolnoma odgovarjale delu, in kar je bolj padlo v oči, jih tudi pri odprtem zatemnjenem odru v nekaj minutah zamenjal, tako da potek ni trpel. Mojstrsko. K odlični osvetljavi in ozvočenju sta kot vedno pripomogla Pavel Malovrh in Janez Jereb s precizno in moderno aparaturo. Poudariti moram, da že dolgo vrsto let nismo videli na kakem naših odrov tako dobro izdelanega in igranega dela, ki bi seglo publiki do srca, obenem pa doseglo tako perfektnost. Hvala režiserju, scenografu, glavnim in stranskim igralcem ter Našemu donu za ta užitek. TD stva pretresla in prepričala in je takoj izdal povelje, da noben DP ne sme biti vrnjen proti svoji volji. Očitno je, da mora ta zgodba ostati zelo zaupna, je pa odličen primer, kako prostovoljne organizacije (kot RK in FAU) morejo uspešno poseči in doseči zelo zaželene rezultate v uradni politiki. Največja zasluga pripada Pearsonu za način, kako se je lotil te zadeve." Drugi dokument pa so spomini, ki jih je napisal sam Selby-Bigge. V uvodu opisuje svoj prihod v Avstrijo s svojimi sodelavci. Med temi je bilo 25 članov FAU: „Velik vtis so naredili name zaradi svoje skromnosti, inteligence in pripravljenosti za delo. Na nekem polju je takrat živelo kakih 6500 Slovencev z družinami v kolibah, narejenih iz drevesne skorje in vej, s konji, privezanimi zadaj. Oskrbeti jim prehrano in pregnati uši je bilo vse, kar je bilo ob tem času mogoče narediti zanje. Kmalu je prišlo do resnih zapletov v taboriščih petega korpusa in tudi v onih, ki jih je vodila vojaška vlada. LJUDJE SO BILI VRAČANI S SILO NA NAJBOLJ NEKOMPETENTEN NAČIN. Slovenski četniki (sic!) in civilisti, ki so bežali pred Titom, so bili transportirani prek meje; veliko jih je bilo vzetih iz taborišč pod pretvezo, da bodo prestavljeni v neko drugo taborišče, in naloženih na vlake, ki so šli v Jugoslavijo. Nekaj teh ljudi je ušlo in so se vrnili v taborišče s strašnimi pripovedmi o pokolih in nasilju. V Vetrinju je pričelo žalovati vse taborišče s strašnimi pripovedi o pokolih in nasilju. V drugih taboriščih, kjer je bilo nastanjenih več narodnosti, se je strah širil, kadar so vojaki s palicami v rokah začeli zbirati ljudi za transporte. Moji sodelavci so postajali čedalje bolj nemirni; eden od nadzornikov je grozil, da bo odpovedal; vodja skupine FAU je izjavil, da njegovo moštvo ne bo delalo v teh razmerah; kamor sem šel, sem videl razočaranje na obrazih svojih sodelavcev. Gledano z našega stališča smo bili v nemogočem položaju; vojaški častniki in njihovo moštvo prav tako niso bili zadovoljni. Zbral sem nekaj podatkov in napisal poročilo svojemu predstojniku v Rimu z zaključkom, da »angleška cona v Avstriji ni primerna za delovanje RK.« Vzel sem s seboj Daveja Pearsona in sva se v hudem dežju odpeljala v Udine; prispela sva tja vsa mokra in nerazpoložena. Šef vojaške vlade (letalski admiral Benson, po naključju tudi osebni prijatelj Harolda Macmillana, političnega svetovalca maršala Alexandra) in njegov pomočnik sta bivakirala v bližini armadnega glavnega štaba. Moje poročilo o položaju ju je močno razburilo, a sta me dovolj dobro poznala, da sta mi zaupala. Prosila sta me, naj zadržim pismo, dokler ne ugotovita, kaj bi bilo mogoče ukreniti. Pomočnik je poklical pomočnika šefa upravnega oddelka (DAAC) in ga prosil, naj pride na pogovor; hkrati pa mi je svetoval, naj govorim popolnoma odkrito. DAAG je vzel zadevo resno in rekel, da bo o tem še isti večer obvestil štabnega šefa (štabni šef je bil generalni major sir Henry Floyd, ki je imel pred nedavnim kot poveljnik »Floydforce« nekaj slabih izkušenj s partizani v Jugoslaviji). Prosil me je, naj sc vrnem naslednje jutro. Zjutraj nama je DA AG povedal, da se želi štabni šef z nama osebno pogovoriti, in naju je peljal do njegovega karavana na vrhu griča. Po njegovem mnenju je šlo za zelo resen problem in me je prosil, da sme pokazati dokument armadnemu poveljniku generalu Mc-Crecryu z razumevanjem, da to ni uraden postopek. Potem sva se z Davcjem vrnila v Celo- vec. Za Daveja je bila to prva priložnost, kjer je videl, kako RK sodeluje z višjimi funkcionarji, in je bil zelo presenečen nad hitrostjo in neuradnim postopkom. Isti večer je nekaj pozneje potrkal na moja vrata neki častnik in mi sporočil, da me armadni poveljnik želi videti ob 11 dopoldne. Dufour je poškilil čez svoj kozarec in rekel: »Za božjo voljo! Kakšen človek! Ti se podajaš naravnost v volčji brlog!« Vprašal sem ga, ali ne bi on prav tako ravnal na mojem mestu? Zgodaj zjutraj sem se napotil v Udine. Armadni poveljnik se je takoj lotil jedra problema in sva 40 minut razpravljala o zadevi. K eni točki nisem imel kaj pripomniti in sem moral sprejeti njegov ukor. Vprašal me je, zakaj nisem o problemu govoril s komandantom korpusa generalom Keightlyjem? Odgovoril sem samo, da sem se držal lestvice pristojnosti vojaške vlade. Nato mi je na široko razlagal vojaški položaj in nujnost, da se določeni prostori brez odloga izpraznijo. V takih okoliščinah je nujno, da pride do prenagljenih odločitev in da se zgodijo krivice. Toda mojo glavno tezo je sprejel. Zagotovil mi je, da ne bo nobenega nasilnega vračanja več, in sploh nobenega vračanja brez primernega vpogleda vojaške vlade. Moji sodelavci so bili navdušeni nad uspehom mojega posega. Mene je pa še vedno skrbelo, kako bo reagiralo poveljstvo petega korpusa. Dva dni kasneje pa me je poveljnik korpusa povabil na kosilo v svoj urad in me zelo prijazno sprejel. S kozarcem v roki sva se pogovorila. Svetoval mi je le, naj v prihodnje o vsakem problemu razpravljam naravnost z njim ali z njegovimi pomočniki. Ker je bilo tam zbrano vse osebje, sem vedel, da bodo RK odslej vrata odprta; res so nam poslej pomagali pri vsem našem delu." Vse to nam pomaga razumeti dogodke. Toda Selby-Bigge je o sestanku, ki naj bi ga bil imel s poveljnikom korpusa, povedal sodelavki Lady Falmouth, katero je opisal „živahno osebnost s prijetno prebrisanostjo in mladostnim smislom za humor". To njegovo pripoved pa je težavno, če že ne kar nemogoče, uskladiti z opisom, ki ga je zapustil v svojih spominih. Štirideset let kasneje je Lady Falmouth — takrat že vdova — povedala to zgodbo Tolstoyu. Selby-Bigge ji je pričel pripovedovati zgodbo o nasilnih vrnitvah in takole nadaljeval: „Kmalu za tem ko so jih odpeljali, se je eden od njih vrnil in povedal, kako so jih postavili pred zid in postrelili — na vsak način so bili likvidirani. Človek, ki je ušel, je svetoval svojim prijateljem: Naredite karkoli, samo ne pojdite tja! Ko je prišel čas za naslednji transport, so se uprli. Postalo je zelo nerodno v taborišču. Nihče več ni šel. A oni (najbrž poveljnik taborišča) so poročali na poveljstvo korpusa Keight-lyju, da ljudje nočejo več na transporte. Keightly je poklical Sclby-Biggeja, ki je bil tam predstavnik RK in se je prav dobro razumel s temi ljudmi (begunci, katere so vračali) in so poslušali njegove nasvete. Keightly mu je rekel, naj beguncem svetuje, da gredo nazaj. Selby-Bigge je odgovoril, da tega ne more storiti, kajti od tam dobljena poročila kažejo, da so iz prve roke, in RK ne bi mogel kaj takega storiti. Ne morejo svetovati ljudem, naj naredijo nekaj, česar nočejo storiti, nekaj, kar je očitno zelo hudo. Keightly pa je vztrajal, rekoč, da je to višje povelje, in ko je Selby-Bigge odklonil, je rekel: »To je ukaz!« Selby-Bigge pa je odgovoril: »Mi je zelo žal, a vi niste moj predstojnik. Jaz sem sodelavec RK in tega ne morem storiti.« Nato je Keightly izjavil: »No, prav, boste morali biti pa odstranjeni'1/ in ga je poslal nazaj v Anglijo. Selby-Bigg£ je odgovoril: »Prav, razumem. Šel bom v Anglijo in vse povedal našim ljudem. Tega (zahtevati od beguncev, da se vrnejo) vseeno ne morem storiti.« S tem je bil po-govor končan, a ko je Selby-Bigge stopal j skozi vrata, je Keightly rekel: »No, prav, pa . ne bodo šli.« In jih niso več vračali." Selby-Bigge je to povedal svoji kolegici Lady Falmuuth kmalu po dogodkih, kajti a njo je mogel govoriti odkrito in zaupno. Drugo, bolj nedolžno verzijo je napisal za svoje spomine v upanju, da bo objavljena in ni želel povzročiti zamer. 16. junija je šef štaba 8. armade poslal Selby-Biggeju pismo s potrdilom McCreeryjevega ukaza. Kopije tega pisma so bile razdeljene vsem sodelavcem RK in FAU v vednost. Ta uspešni i//iv beguncev, častnika vojaške vlade in civilnih sodelavcev človekoljubnih organizacij nasproti na videz vsemogočnemu vojaškemu poveljstvu ni rešil življenja samo šestim tisočem beguncev v Vetrinju, temveč — kakor že omenjeno — še mnogim tisočem več. Mednarodna komisija SKD je 26. oktobra razpravljala o aktualnem zunanjepolitičnem položaju Slovenije, potem ko je minister Thaler parlamentarnemu odboru za mednarodne odnose predstavil t. i. non-paper o ureditvi vprašanja nepremičnin esulov. Komisija negativno ocenjuje zlasti način delovanja izvrišilne oblasti, ki pred poslance ni prišla z jasnimi predlogi. Komisija zavrača prelaganje odgovornosti na državni zbor, še posebej, ker iz ministrovega nastopa pred Odborom za mednarodne odnose ni bilo razvidno, kakšno je uradno stališče vlade. Mednarodna komisija SKD izraža svojo zaskrbljenost in se sprašuje o odgovornosti nosilcev zunanje politike, saj leto dr» po Ogleju in leto dni, odkar je na čelu ministrstva za zunanje zadeve novi minister, kljub obljubam in napovedim ni prišlo do napredka v ureditvi odnosov z Italijo i° Hrvaško. Slovenska zunanja politika se je znašla v slepi ulici in očitno ne zna urediti odnosov s svojimi sosedi. Nekateri nastopi zunanjega ministra v javnosti niso v skladu z uveljavljenimi navadami v diplomaciji in ustvarja slabo podobo državi. Takšna politika vzbuja upravičen sum, da ne gre lo za dejansko nelahko vprašanje odnosov z Italijo, ampak, da pridobivajo na moči tiste politične sile, ki si ne želijo v EZ. Komisija opozarja, da je prizadeto izvajanje koalicijske pogodbe v njenem zunanjepolitičnem delu, ki pravi, da mora Slovenija napredovati proti Evropski zvezi vsaj s hitrostjo držav višegrajske skupine. Komisija bo zato predlagala predsedniku SKD in Izvršilnemu odboru SKD, da razmislita o ukrepih, ki bi privedli k uresničitvi tega dela koalicijske pogodbe. Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da... — da so lani na Češkem izdali okrog 400 pesniških zbirk, kar kaže, da se Čehi prav tako mahnjeni na pesnikovanje ko* Slovenci... — da so vsi vidci v Mcdjugorju razefl Vicke poročeni... john Corsellis pozdravlja Slovence na Slovenskem dnevu. NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Skupku knjig, ki preučujejo izvor slovenskega naroda, sta se pridružili še dve. Prva je knjiga Ivana Tomažiča z Dunaja z naslovom Etruščani in Veneti, Jožko Savli pa je pripravil knjigo Slovenija, podoba evropskega naroda. — Avtorja zagovarjata tezo, da predniki slovenskega naroda ne izhajajo iz slovenskega Zakarpatja, ampak da so že mnogo prej prebivali na slovenskem ozemlju. PORTOROŽ — Flavtistka Irena Grafenauer je imela svoj prvi mednarodni mojstrski festival. Na njem je vežbala čez trideset mladih falvtistov iz Slovenije in drugih evropskih držav. Zaključili so seminar s koncertom, na katerem so nastopili vsi flavtisti, koncert pa je posnel Radio Koper. BLED — Turistična zveza Slovenije druži danes 363 turističnih društev, so povedali na prireditvi ob 90-lctnici ustanovitve. Takrat se je imenovala Deželna zveza za povzdig ptujskega prometa in je v svojem prvem letu združevala 22 turističnih ali olepševalnih društev. KOPER — Tovarna mopedov pošilja razstavljene mopede v zabojnikih na Kitaj-sko. Tam jih sestavijo, polakirajo, dodajo 10 do 15 odstotkov lastnega materiala in hitro Prodajo. Letos jih bo Tomos na ogromni Kitajski trg oddal 15.000, za prihodnje leto računajo okoli 40.000, kasneje pa še več. Na Kitajskem moped ne sme imeti motorja, ki bi imel več kot 36 cm. Tomos ga je hitro razvil in bil dobro sprejet med kitajskimi kupci. BORI HA PRI ROSAL1NCAH — V tej metliški vasi so pred leti Romi zasedli njivo, dva vinograda in si prilastili del gozda. Lastniki niso mogli nič, država jim ni stopila na prste. Zdaj skušajo to urediti. Zemlja, kjer stoji naselje, bo postala občinska fast, kjer bodo uredili vodovod in sanitarije. Vinograda bosta lastnika prodala občini, saj Vesta, da ju tako in tako ne bosta dobila rtazaj. Del gozda, ki je last metliške župni-)e- bodo razparcelirali in podarili vsaki r°mski družini, župnija pa zahteva, da °bčina postavi ograjo med ciganskim nabijem in njenim gozdom, ga očisti in prepreči sekanje v njem. NOVA GORICA — Mestna občina bfova Gorica in Inštitut Jožef Štefan sta Ustanovila prvo slovensko privatno fakulteto: Fakulteta za znanosti o okolju. Na njej b° najprvo samo podiplomski študij in sicer v angleščini, predvsem v naravoslovju, biotehniki, farmaciji in medicini. KRANJ — Kantavtor Andrej Šifrer je ‘zdal svojo drugo letošnjo ploščo oziroma Laseto. Osemnajst pesmi pod skupnim Uaslovom Življenje je drag šport je nastajalo Ua počitnicah v Kaliforniji. Drugi naslovi Pesmi so še: Moja čebela, Ko bom umrl in blihče ne trdi. LJUBLJANA — Dots Record, podjetje ? Ploščami in kasetami kantavtorja Tomaža 0rniclja, si je omislilo potujočo prodajalno Pj°šč. Z njo bo obiskovalo kraje po Slovc-U'ji, kjer bodo množične prireditve, kot so s°jmi, žegnanja, veselice in podobno. V Prikolici bo več kot 5.000 kompaktnih plošč, •500 kaset ter še nekaj starih vinilčnih plošč (Lp). 1 LJUBLJANA — Pred dvema letoma je . ustanovljen INKO, društvo za pomoč Jukontincntnim osebam (ki imajo težave z ^drž.evanjem urina in blata). Pred mese-£°ru so imeli prvi občni zbor in predlagali, aJ vse so naredili v pomoč tem osebam. V Juštvu je že okoli petsto članov med bol-jVKi, zdravniki, negovalkami in sestrami. 1'hovi pregledi pravijo, da ima skoraj vsak vajseti Slovenec težave z uhajanjem seča 9 ' z zadrževanjem blata. LJUBLJANA — Ministrstvo za okolje in stor je poročilu o stanju okolja v Slove- niji dodalo seznam največjih industrijskih onesnaževalcev. Tako naj bi z žveplovim dioksidom najbolj onesnaževali v kršem Videm Papir, kidričevem Talamu (tovarna aluminja), Topilnica svinca Mežica, Komunalna energetika iz Ljubljane in Cinkarna Celje. V kategoriji termoelektrarn pa prednjačijo Šoštanj, Trbovlje in Ljubljana. — Kar se tiče voda pa parvijo, da so v zadnjih letih tekoče vode čistejše, pri podtalnicah in izvirih pa ni bilo zaznati kakih sprememb na boljše. LJUBLJANA — Pred tremi leti je bila ustanovljena nekonvencionalna komorna skupina, ki jo sestavljajo violina, viola in čelo, ki igrajo znane skladbe v priredbah njihovega producenta Gregorja Strniša. Naslov skupine je All Capone štrajh trio. CELJE — Na plesnem tekmovanju Alpe-Jadran v italijanskem Vidmu so sodelovale gojenke srednjih baletnih šol in plesalk sodobnega plesa v starosti med 14. in 21. letom. Žirija je dodelila posebno pohvalo za koreografijo plesalki celjske skupine Akt-Harlekin in za koreografijo in dramaturgijo koreografu celjskega Studia za ples. LJUBLJANA — Muzejski vlaki so praznovali deset let voženj. Prva vožnja je bila od Jesenic do Mosta na Soči z lokomotivo iz leta 1917 in sedmimi vagoni. Sčasoma so popravili in spravili v tek vsega skupaj pet lokomotiv in dvajset vagonov, ki so razporejeni v pet vlakov. Za desetletnico sta visoke goste popeljala dva vlaka: eden iz Ljubljane do Kanala, drugi iz Maribora v Prevalje. LJUBLJANA — Pet novih priložnostnih znamk je izdala slovenska pošta. Posvečena so: slovenskim skavtom in tabornikom, dve slikarju Francetu Kralju (s slikami Smrt genija in Konjska družina), petdesetletnici Združenih narodov in Svetovni organizaciji za kmetijstvo in prehrano — FAO. Do konca leta bo pošta pripravila še eno izdajo priložnostnih znamk. MARIBOR — Število zasvojenih s trdimi mamili naj bi bilo v Mariboru okoli tristo, starih med trinajst in trideset let. Zdravljenje v domačem mestu je nezadostno, zato skušajo bolnike pošiljati v francosko terapevtsko skupnost le Patriar-che, kar pa ni vsem dosegljivo; ob vstopu je treba plačati 1.500 mark, mesečno pa še 600 mark (zdravljenje lahko traja več kot dve leti). Zato je v začetku oktobra pričel delovati mariborski Center za pomoč odvisnim od droge. Osebne novice Rojstvi: 20. oktobra je bil rojen v Case-rosu Martin Aleksander Žagar, sin Danijela in Marjete roj. Gerkman. Družini inž. Marka Gaserja in ge. Ane Marije roj. Rant se je 26. oktobra rodila hčerka Valerija Sabina. Staršem najlepše čestitke! Nekako na sredi svoje glasbene turneje po Argentini je v nedeljo, 15. oktobra imel Logaški oktet svoj slavnostni koncert v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Razkošno okrašen oder (Tone Oblak, Andrejka Hrovat, Ivan Smole, Damjan Ahlin in Bogdan Magister), že v nadihu prihajajoče pomladi, je bil pravšen okvir pričakovanju in raz-ploženju slavnostnega programa, čigar drugi del je Logaški oktet posvetil mamicam za njihov praznik. To nedeljo je namreč vsa Argentina slavila materinski dan. Pavči Maček-Eiletz je v imenu Pripravljalnega odbora uvodoma naslovila na oktetovce in vse navzoče topel pozdrav: „Lepo pozdravljam diplomatske predstavnike Republike Slovenije, predstavnike dušnega pastirstva in vseh ustanov slovenske skupnosti v Argentini, ter še topel objem vsem našim mamicam. Prisrčen pozdrav našim logaškim fantom, ki so nam s svojo pesmijo želeli pričarati delček naše domovine onkraj oceana. Spomin se mi izgublja v domačo vas, „dolgo vas", kot so jo takrat imenovali: dišeč lipov drevored, zasajen še v času Ilirije, ki je trudnemu popotniku dobrohotno ponujal svojo razkošno senco v vročih dneh, bleščeča žitna polja na obeh straneh ceste, poljska znamenja in „bohki" na križiščih, ubrano potrkovanje zvonov. Skrivnostno je potopljena v svoje kraške globine in skalovje z izginanjajočimi potoki, a grozeče razburkanimi ob deževnem času. Vidim jo obdano s ponižnimi griči in mogočnimi smrekovimi gozdovi, ki nesebično podarjajo svoje bogastvo; od divjačine do gob in jagod, lešnikov in malin, od božičnih drevesc in mahu za jaslice, do krhkih zvončkov in podleskov in čudovitega petja ptic. A le prisluhnimo petju logaških „ko- Poroka: V petek, 27. oktobra sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj France Rozman in Aleksandra Mugerli. Za priči sta bila ženinova sestra Ana Marija Rozman in nevestin brat Franci Mugerli; poročil pa ju je Franc Cukjati. Novoporočencema najlepše čestitamo! Nova diplomantka: V kolegiju Santo Domingo je končala študije Ina Urbančič roj. Durič in postala učiteljica. Čestitamo! sov" tu na tem slovenskem otoku pod Južnim križem in sanjajmo o čarobni deželici tam pod Triglavom, ki je tudi naša, čeprav oddaljena, a toliko bolj hrepenena in ljubljena." Velja pripomniti, da se je koncerta udeležilo številno glasbeno zahtevnejše občinstvo, ki je po aplavzu in pritrjevanju sodeč hvaležno sprejelo podajanje koncertnega programa Logaškega okteta. Koncert so počastili s svojim obiskom: predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda z gospo, delegat dušnih pastirjev Jože Škerbec, častni konzul Republike Slovenije v Argentini Herman Zupan z gospo in predsednik Slovenske kulturne akcije arh. Marjan Eiletz v spremstvu vseuč. prof. dr. Helge Glušič iz Ljubljane. Po glasbenem pozdravu Okteta z Ubal-da Vrabca Prešernovo Zdravljico, je v imenu krovne organizacije Zedinjena Slovenija spregovoril njen predsednik Marjan Loboda. V svojem pozdravu je naglasil pomembnost in željo po takih obiskih iz Slovenije, saj nam prinašajo plemenitost in najlepše iz slovenske kulturne zakladnice: našo pesem. Po zaključenem koncertu, ko je Logaški oktet daroval vodstvu Slovenske hiše grafiko iz Valvazorja: podobo nekdanjega Logatca, je delegat Jože Škerbec izročil pozdrave in zahvalo rojakom v domovini. Napovedovalec in uvajalec koncertnega programa Marcel Štefančič je z izbranimi besedami in bleščeči slovenščini predstavil koncert: J. P. Gallus: Libertas animi in As-cendit Deus, P. I. Čajkovski: Otče naš, L. van Beethoven: Večerna, A. Foerster: Večerni ave, G. Ipavec: O mraku in Planinska roža, A. Foerster: Gorenjci. Drugi del je obsegal naslednje pesmi: J. Kranjec: Lep spomin, Z. Prelovcc: Bela breza, D. Jenko: Na tujih tleh, D. Adam: Prišla bo pomlad in Sem zaljubljen bil, F. Juvenec: Lušno je vigred, J. Gostiša: Če se bom ženil, D. Bučar: Pleničke je prala, J. Jež: Eno pesem peti. Kot dodatek pa še: Caminito del Indio in Čej so tiste stezice. J. T. Nekaj misli ob poslušanju Logaškega okteta Glasbenik in zborovodja Jože Omahna je ob poslušanju koncertnega programa takole strnil svoje misli: „Udeležba koncertnega nastopa v Slovenski hiši ni bila namenjena kritični presoji pevske skupine in zapis v našem tedniku, pač pa spremljanje njihovega napora z vidika današnje pevsko zborovske tehnike in načine njene uporabe pri posameznih pesmih. Lahko trdim, da sem našel iskano. Pevci so me zadovoljili s svojo uporabljajočo pevsko tehniko in so mi nudili priložnost v potrdilo, da sem imel prav, ko sem v preteklih desetletjih skušal isto tehniko uporabljati pri zborih; zlasti z največjim uspehom pri vadenju mladinskega okteta Cankar. (Nad. na 8. str.) irm SLOVENCI V ARGENTINI Slavnostni koncert Logaškega okteta v Slovenski hiši wsttxwmsmismmf ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122-1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194 PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa F6 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo LEGAJO N° 3545-82 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 4764435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dinerla y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319 Barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empape-lado); tel. 651-6622 (po 13. uri). FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tet.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- SLOVENSKE RAZGLEDNICE Živ stik s sorodniki in prihjatolji so pomagale ustvarjati SLOVENSKE RAZGLEDNICE: od POZDRAVOV IZ ARGENTINE do voščilnic za godove, rojstne dneve in praznike. Sedaj so že na razpolago lepe BOŽIČNE RAZGLAEDNICE z božičnim sporočilom. Pestra izbira najlepših motivov rojstva: tudi slovenske in argentinske jaslice. Na voljo v naših Domovih in v SLOGI. Slovenska kulturna akcija Božidar Fink MI IN SLOVENIJA Sobota, 11. novembra ob 20 v Slovenski hiši. VAW&V/AV.W. mm,m CENTRALNA ODBORA SDO in SFZ vabita na 43. MLADINSKI DAN, ki bo 12. novembra v San Justu ob 8.00 sveta maša ob 10.00 začetek odbojke ob 13.00 kosilo ob 19.30 kulturni program nato prosta zabava r/ Slovenija, od pampe do sončne strani Alp" 9. decembra 1995 Folklorna skupina Pristave Slavnostni koncert Logaškega okteta v (Nad. z 7. str.) Nastop okteta je bil prijeten, dobro pripravljen. Premikanje, obleka, obrazni izraz in še, so bili pripravljeni kakor za televizijski program. Godilo se je kakor vodeno po skrivnostnih nitih. Intonacija je bila jasna in prožna, ki jo je moč pridobiti le z marljivim in. pogostim vadenjem. Peti in znati vse na pamet je druga odlika, ki jo je vredno omeniti in celo podčrtati. Le tako je možno podajati pesmi iz sred v srca. Veliko pažnjo so pevci polagali izgovarjavi sičnikov in šumnikov. Ker so omenjeni soglasniki v škodo zvočnosti vokalom in zvenečim soglasnikom, so z njimi z vso natančnostjo na kratko opravili. Z isto zavzetostjo ali morda še večjo, so izgovarjali končne zloge, skoraj s poudarkom; razločno jih je bilo slišati. Da je tehnična stran prednašanja pesmi res dobro izkristalizirana, kaže dejstvo, da so temeljito uporabljali prepono. Celo rebra so vidno sodelovala z njenim delovanjem. Vse to in še več pa je zasluga pevcev in njih popolna podreditev voditelju okteta in njegova sposobnost. Pri koncertnem nastopu v dvorani Slovenske hiše sta mi ostali najbolj vtisnjeni pesmi: Ascendit Deus Gallusa in Otče naš Čajkovskega. Ti dve skladbi, pa čeprav zahtevni, sta zablesteli nad ostalimi. Razlagam si to dejstvo, da se je dirigent zagrizel Slovenski hiši v pesmi težjega kova in z njimi hotel dokazati svojo zmožnost in tudi vsega okteta. Pesmi, morda že naučene v preteklosti, saj zbor slavi že 25 let obstoja, pa so verjetno ostale v interpretaciji kot nekdaj naučene. Oktet je vpet in barvno primerno enovit. Solistov ni zaznati, kar je v določenem oziru dobro. Kadar pa člani okteta nastopajo kot solisti, pa poslušalci pričakujejo, da ti slučajni solisti spravijo ostale člane okteta pod svoj klobuk. Delno se s primerno interpretacijo da uresničiti; vsega, kar bi bilo želeti, pa se tudi z inten- Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre' Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires zivnim vadenjem ne da doseči. Bariton, ki je navadno steber moškega zbora, si človek ved..o želi slišati nekoliko prevladujočega* kar pri Logaškem oktetu ni bilo zaznati." DVE ŽREBANJI V SLOGI, 2. JANUARJA 1996 1. 2 letalski vožnji BUE-LJU-BUE samo za člane, ki bodo do 31-12-95 imeli Kreditno kartico SLOGA-MULTIRED. 2. 7 dni počitnic za 2 osebi v Hanželičevem domu, Cordoba, za člane, z vsaj $ 200.- naložbe v navadni hranilni vlogi 31-12-95. SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! SOBOTA, 4. novembra: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. NEDELJA, 5. novenbra: V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 12.30 malgaški asado. SREDA, 8. novembra: 29. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri. SOBOTA, 11. novembra: Profesorska seja Srednješolskega tečaja. Predavanje SKA: Božidar Fink: Mi in Slovenija. NEDELJA, 12. novembra: 43. skupni mladinski dan v San Justu. SOBOTA, 18. novembra: Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja. NEDELJA, 19. novembra: V Slovenski vasi predstavitev skupine Collegium Humoristicum. SOBOTA, 9. decembra: Nastop Folklorne skupine Pristava. t Vsem članom ter rojakom sporočamo, da je v nedeljo, 29. oktobra, odšel k Gospodu Anton Skubic ustanovni član Društva Slovencev ter njegov prvi tajnilk Spominjajmo se ga v molitvi. ZEDINJENA SLOVENIJA t „On je moja luč. I1 Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 26. oktobra 1995 v Kočevju za vedno zapustila v 50. letu redovniškega poklica naša draga sestra, svakinja in teta V sestra Rozalija Šmalc Žalujoči: brat Ludvik, svakinja Slavka, nečaki Marta, Jože in Janko z družinami. Buenos Aires, Breg pri Ribnici, Zapotok. Maša za pokoj njene duše bo v cerkvi Marije Pomagaj 4. novembra 1995 ob 19. uri-