at  82  vst
Dogodki iz svetniškega življenja.
—Tgš;—T-----1            Sv. Blandina. (2. jun.) To veste,
JM^/ I da je glavno mesto francoske dežele JM$L Pariz. Za njim pa je Lijon najvcčje mesto. Vffl^^^ To mesto je pa tudi zato zelo hnenitno, J '<^8a ker se je v njcm prav zgodaj utrdilo M jiJ^HL krščanstvo, in ga je ogromno šievilo ¦B^' !^P1 svelnikov posvetilo s svojo mučeniško llOT*?ii*Jj krvjo. Med najslavnejše se priSleva sveta Blandina, ki je biia mučena 2. junija 177. I. z 48 dru-gimi mučenci. Da bi poganski sodntki pokazali vsaj na videz nekaj pravičnosli, so kristjane ložili, da pci-Cenjajo skrivaj velike hudobije ter mori oiroke in uživajo človeško meso — tako neumno so tolmačili skrtvnost presv. Rešnjega Telesa. Od jutra do večcra so Blandino raznovrslno mučiii in zahtevali, naj izda skrivno hudodelstvo. Svetnica pa je krolko trpela in v enomer klicala: ,Jaz sem kristjana ; pri nas se ne dela nič hudega." Slednjič si izmislijo še lo-le strašno reč. Svctnico zavijejo v mrcžo in nadražijo nanjo raz-divjanega vola. Ta jo z rogmi nabada in meče na kvišku in naokrog Ker je pa tudi to ne umori, jo slednjiC obglavijo.
.'IBia^"   sgCT            Sv. Medard (8. jun.) je bil v 6. sto-
.H^^PSTpl lctju zelo pobožen in imeniten škof na !¦' ¦©'"V ! Francoskem. Bog je poveličal njegovo 1 '^Kk svelos! z mnogimi čudeži. Naj omenim \/'CS\"i    le nekaterih.
BfW '             Neko noč se je priplazil tat v nje-
\^Ufm%^-\ Sov vinograd in si nabral mnogo grozdja MRf^i"*^'"•' in sadja. A ko hoče z bogatim plenom zopel odili, ne more nikjer najli izhoda, pa ludi na-hrancga sadja ne more odložili. V taki stiski ga naj-dejo zjutraj škoiovi služabniki. Hudo bi se mu bilo godllo, ko bi gt ne bil škof rešil iz njihovih rok. Spomni se 5. prošnje v očenaSu: ^Odpusti nam naše
&f  83  ra
dolge, kakor ludi tni odpuščamo svojim dolžnikom," posvari drznega tatu ter mu še celo podari nakradeno blago.
Neki druff |at mu je ukradel panj čebel iz ulnjaka. Toda roj čebel se spusti nanj in ga neusmiljeno ob-dsluje ter ga ne popusti poprej, dokler lat vcs skesan ne prihiti k svetnrku in ga k\eče prosi odpuščanja. Blagobolni Jkof rau odpusti in ukaie razdraieriim le-belicam, naj ga puste! Takoj mu prizaneso ludi onel
be v večjo zadrego je prišel neki trctji fat. Ukradel je na škofovem paSniku kravo, ki je iraela zvonec na vralu. Da bi jo mogcl skrivaj odpeljali, ji s travo zamaši zvonec. Do doma mu gre še vse po sreči. A ko spravi žival v hlev, začne nesrcčni zvonec sam zvončkati. Tat ga odveže in spravi v omaro; pa čudo! zvonček zvoneka dalje, še čimdalje glasneje ter ne ncha zvončkali, kamorkoli ga nese. Sosedje so preplaleni in mislijo, da utegne priti kaka nesreča. Hudobnežu se zbudi vest. da pelje kravo nazaj in prosi škofa, naj mu odpusti. Blagodušni škof mu od-pusti ter ga ie potolaži z daiom.
O sv. MedanJu se bere tudi le ta-le legenda. Nekega polelnega dne je bil z vet drugimi Ijudmi na polju. Nenadno se ulije gosl dcž, ki spremljevalce premoei do kožc; sveii škoi pa ostanc suh in, zatopljen v premišljevanie, Se ne opazi, da je začelo dežiti. Silno velik orel je razprostiral nad njegovo glavo svoje široke peruti in varoval kol dcžnik svelega moža ter ga tako spremijal do doma. Zato so si dežnikarji odbrali sve-lega Medarda za svojega priproSnjika.
]       (S\/f    I           ^v> Julita (16. jun.) je bila mlada
'«L         pobožna vdova v Mali  Aziji lakrat,  ko
'     jQK        !e cesar Dioklecijan krulo preganjal kri-
inD     '   sijane po vsem   rimskem cesarstvu.   Ni
i ^^^B        se ^a'a zase, saj je koprnela po muče-
Jp*l'|B__i. ništvu; bala se je za svojega trilctnega
lltjllj^tei sinCka Kvirika, ki ga jc presrčno Ijubila. |SXH^^B   Pretresljivo je mučenstvo  te   krščanske
6*
S3    84    EB
junakinje. Najprej ukaže sodnik iz rok |i iztrgati otroka, mater pa neusrniljeno pretepati. Malega Kvirika izroče medtem cesarskemu namestniku, ki si ga dene na kolena, ga objemlje, se mu dobrika in ga izkuša raz-novrstno premotiti, da bi se ne jokal. Pa nedolžnega otroka s solzami napolnjene oči se obračajo vedno le k materi, dasi mali sirotek le toliko razume o strašnih bolečinah, da se Ijubi mami sploh godi kaj žalega. In ko ga hoče namestnik poljubiti, se brani na vso moč, mu z malimi nohtki razpraska obraz, se z rokami in nogami upira proti njemu in ga peha od sebe rckoč: ,Jaz sem kristjanl jaz sem krisijanl" Trinog se tako razsrdi, da trtletno dete trešči z vso močjo na trda tla. Glava nežnega mučenika se razdrobi ob kamenju   in   tlak je  daleč   okrog  poškropljen  z   ne-
I    dolžno krvjo.
I              Ko trpeča tnati vidi tako smrl svojega sinčka, se
razveseli v rajski radosti in vzklikne: , Hvala ti, o Gospod, da si dovolil mojemu sinčku prej kol meni doseči nev«nljivo krono zmage.1* Junaško mater pa še dalje trpinčijo. Denejo jo na tezavnico, z železnimi kremplji ji trgajo meso z života, noge ji polivajo z vrclo stnolo in slednjič jo obglavijo z mcčem, I. 305.