ANNALES · Ser. hist. sociol. · 23 · 2013 · 2 522 OCENE RECENSIONI REVIEWS Dragana Antonijević: stranaC oVDe, stranaC tamo. antropološko istraživanje kulturnog identiteta gastarbajtera. srpski genealoški centar Beograd, ode- ljenje za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulte- ta Univerze v Beogradu, Beograd 2013, 355 strani. Knjiga Tujec tukaj, tujec tam. Antropološko raziskova- nje kulturne identitete gastarbajterjev Dragane antonije- vić podaja celovit prikaz sodobnega multi-metodološkega pristopa na področju antropologije migracij. V uvodnih poglavjih Dragana antonijević poda prve antropološke študije migracijskih procesov. le-te datirajo v šestdeseta leta 20. stoletja, v osemdesetih indevetdesetih pa posta- jajo osrednja tema antropoloških raziskav. antropologijo zanimajo ljudje in proces, zato avtorica poudarja pomen etnografije izkušnje: kdo, kako in zakaj emigrira. osredotoča se na kulturno-kognitivne okvirje zno- traj katerih gastarbajterji – srbski migranti v zahodno- -evropskih državah, predvsem avstriji in nemčiji delu- jejo zadnjih 50 let. analizira socio-ekonomski prestiž, ki se manifestira v matičnih okoljih in njihovo potencialno vlogo v procesih modernizacije. Proces gastarbajterstva postavi v kontekst v zadnjem času zelo popularne in tudi polemične transnacionalnosti. avtorica izpostavi dilemo: ali so gastarbajterji transmigranti? transnaciona- lizem kot nova paradigma od konca 90-ih let prejšnjega stoletja pod vplivom pospešenih globalizacijskih proce- sov odpira nove možnosti v antropološkem kontekstu. V raziskavah migracij se odpirata dva nova pogleda na vprašanja identitete in kulturne difuzije: na eni strani je ‚način bivanja‘ (ways of being) na drugi strani je ‚način pripadanja‘ (ways of belonging). sposobnost živeti raz- lična življenja, dvojezičnost, ohranjanje vsaj dveh kul- turnih krogov, življenje tukaj in tam. Čeprav se sklicuje na vodilne avtoritete na področju antropologije transna- cionalnosti in migracija (stevena Vertovca, alejandra Portesa), avtorica podaja svoje specifične postopke in- terpretacije in opozarja, da uporaba prefiksa‘trans‘ ne bo razrešila marginalnost in liminalnost njihove dejan- ske življenjske pozicije. Zato posebej konceptualizira pojem ‚gastarbajter‘ skozi naslednje postavke: • ekonomska: revščina, nezaposlenost • družbena: nekvalificiranost, nizka izobrazba • ideološka: kapitalizem nasproti komunizmu/so- cializmu • temporalna: začasnost • teritorialna: tujina. V poglavju Igre prestiža: Ekonomsko obnašanje ga- starbajterjev kot dejavnik kulturne identitete je posebno zanimiva predstavitev tekmovalne ekonomije migran- tov, pre/velike hiše in grobnice, vpadljiv videz fasad, veličina in neobičajna, pogosto kičasta dekoracija, raz- košne poroke in krstitve. Vse to avtorica pojasni skozi neposredne primere, ki jih imenuje gastarbajterski po- tlač – etnografija prekomerne porabe. ali so gastarbar- terji tudi modernizatorji izvornega okolja, se sprašuje, glede na to, da je njihov vpliv prisoten ne samo v ma- terialni kulturi, ampak tudi masovni, turbo-folk kulturi. Relativnost začasnosti: različne dimenzije migrant- skega časa je poglavje, ki bralcu ponazori različne per- cepcije in modele migrantskega časa. avtorica izhaja iz teorije saula Cwernerja in delitvi na: tuji čas, zakonski čas in asihroni čas. slednji čas/časovna obdobja migran- tom omogočajo ‚biti v stiku‘, ali povezani z novim in izhodiščnim okoljem. Drugi sklop časovnih modelov pa zajema čas spomina, kolažni in liminalni čas. tretji sklop diasporičen in nomadski čas pride kot posledica dolgotrajnega bivanja v tujini. Poglavje Boljše življenje – kje? Miti o uspehu in miti o povratku kot obrazec kulturnega modela gastarbajterja popestri z inserti iz življenjskih izpovedi prve generacije migrantov, ki so si ustvarili ‚paralelna življenja‘, obliko- vali ‚translokalne družbene prostore‘, ustvarili družine in življenja v novem prostoru, gradili hiše v rojstnem kraju. Kot ilustrira eden od informantov: ‚Zdi se kot da so mislili, da bodo celo življenje imeli 30 let‘. Zadnje poglavje Migrantski narativi je v celoti po- svečeno gastarbajterskim življenjskim zgodbam srbskih oCene / reCensioni / reViews, 490–492 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 23 · 2013 · 2 523 emigrantov v različnih evropskih državah, njihovim izkušnjam, vključevanju v novo okolje in istočasno navezanosti na rojstni kraj. eno od izkušenj je starejši emigrant v nemčiji predstavil takole: ‚Če želiš uspeti v Nemčiji, moraš biti robot z duracell baterijami, ne z na- vadnimi‘. Vrednost in inovativnost knjige je v pregledni pred- stavitvi teorij, terminoloških in metodoloških konceptov o sodobnih migracijah, izvirnih in avtentičnih biograf- skih zgodbah, predvsem v razmišljanjih o dvoumnosti zelo popularnega koncepta transnacionalnosti. avtorica opozori na dejstvo, da omejevanje transnacionalnsoti zgolj na izkušnjo migrantov v diaspori postaja nezado- stno. tukaj nastopi največja težava in sicer, da ne an- tropologija, ne druge družboslovne discipline še nimajo metodologije, ki bi povsem zajele in pojasnile pestrost in vse večjo razširjenost tega, kar opredeljujemo kot transnacionalne migracije. sploh ob upoštevanju dej- stva, da sodobna migracijska izkušnja ni omejena zgolj na migrante in je koncept diaspore vse manj uporaben. Kot dodatno vrednost knjige bi opredelila številne bi- ografske zgodbe gastarbajterjev, izseke iz življenja tukaj in tam, ali prej ne tukaj ne tam, ki vendarle opozarjajo na razširitev koncepta krajevne poligamije kot posledice vse bolj globaliziranega vsakdanjega življenja. Knjiga je rezultat dela na projektih: Antropološko raziskovanje Srbije – od kulturne dediščine do moderne dobe in Ne tam na tukaj – Kulturna dediščina in identi- teta gastarbajterske populacije. Kritična sinteza prebra- nega omogoča kreiranje lastnih pogledov in stališč do obstoječega in tudi morebitnih alternativnih predlogov za strategije razumevanje sodobnih migracijskih proce- sov na globalni in tudi lokalni ravni. Vsekakor gre za študijo, ki utegne zaradi trajno aktu- alne problematike, ki jo obravnava pritegniti sorazmer- no širok krog bralcev: v prvi vrsti seveda strokovnjake za migracijske študije in strokovnjake z različnih področij humanistike in družbenih ved, predvsem antropologe. nenazadnje je antropološko raziskovanje kulturne iden- titete migrantov področje, ki bi ga kazalo v prihodnje celovito raziskovati tudi pri nas. Karmen Medica Dimitrij Rupel: neGotoVo ŽiVlJenJe 176. ČlaniCe oZn. negotovo življenje slovencev od avstrijskega cesarja, srbskega kralja in jugoslovanskega maršala do Demosa in stricev iz ozadja; od narodnega vprašanja do nacionalne države, evropskega poslanstva in morebitnega novega koncepta. ljubljana, trst, Dobrava, ljubljana 2013, nova obzorja, d.o.o., 318 strani. Dimitrij rupel (1946) je ob svojih političnih oziro- ma diplomatskih funkcijah avtor mnogih leposlovnih in družboslovnih del ter knjig o mednarodnih vprašanjih. osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi skrivnost države (1992), kot slovenski zunanji minister je zaslužen za pripravo in izdajo publikacije slovensko- -italijanski odnosi 1880-1956 / Poročilo slovensko-ita- lijanske zgodovinsko-kulturne komisije (Koper-Capodi- stria, julij 2000) in Bele knjige o meji med republiko slovenijo in republiko hrvaško (ljubljana, 2006). V novejšem času pa je poleg podrobnega poročila o slo- venskem predsedovanju evropski uniji (slovensko pred- sedovanje v ognju lastnih sil, 2009) objavil tudi obsežen prikaz slovenske diplomacije (slovenija na svetovnem prizorišču, 2011). njegovo zadnje delo z nekoliko pomenljivim naslo- vom »negotovo življenje 176. Članice oZn«, ki je izšlo pri Založbi nova obzorja (2013), naj bi bilo, kot sam navaja, namenjeno osvetlitvi in kronološkemu prikazu prelomnih dejanj na poti do slovenske osamosvojitve. svoje obsežno delo je po tematsko-kronološkem principu razvrstil v tri vsebinske sklope oziroma deset poglavij z dokaj širokim izborom slikovnih prilog in dokumentov, zemljevidov in imenskim kazalom. Že v drugem delu oziroma iV. poglavju, ko govori o med- narodnem priznanju slovenije, hkrati nastopa že tudi kot eden najpomembnejših protagonistov slovenske po- mladi in mnogokrat bralca nagovarja v prvi osebi, zato njegovo tokratno delo uvrščamo v tisto kategorijo ozi- roma literarno zvrst, ki je lahko za bralca zanimiva in privlačna, mestoma pa dokaj zahtevna ali celo neprije- tna. ob konglomeratu historičnega in avtobiografskega podajanja snovi je namreč težko zavzeti objektivno dis- tanco, zlasti ko gre za avtorjevo ocenjevanje novejšega oziroma aktualnega političnega dogajanja, ki je zlasti razvidno iz poglavij tretjega sklopa njegove knjige. V tem kontekstu je morda smiselno povzeti misel, ki jo je na okrogli mizi o slovenskem zgodovinopisju po drugi svetovni vojni v zrcalu Zgodovinskega časopisa (lju- bljana, 8. Xii. 2012) izrekel dr. e. Pelikan, »da po zgledu politike tudi v zgodovinopisju ostajamo v ideološkem spopadu za interpretacije in revizije, ki so sčasoma tudi aktualne teme slovenskih medijev; interpretacije in re- vizije torej, ki niso zastavljene kot vprašanje kakega »pluralizma diskurzov«, temveč so ideološko ali celo aktualno politično ter ekskluzivistično pogojene » (ZČ, 2013, 505). Povsem razumljivo je, da je fenomen osamosvojitve leta 1991 oziroma formiranje slovenske države, spodbu- dil mnoge slovenske zgodovinarje srednje pa tudi starej- še generacije, da so pristopili k pripravi preglednejših del o genezi slovenske države ; naj kot primer navedemo dela P. Vodopivca : od Pohlinove slovnice do samostoj- ne države / slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja (modrijan, 2007), J. Pleterskega : Pravica in moč za samoodločbo. med meternichom in Badinterjem / študije, razgledi, preudarki iz petnajstletja po tretji od- ločitvi slovencev (modrijan, 2008) in s. Grande: mala zgodovina slovenije (Celjska mohorjeva družba, 2008). Gre seveda za zgodovinska dela z utečeno zgodovinsko oCene / reCensioni / reViews, 490–492