LJUBLJANA, 10. OKTOBRA 1025.
^ETRnETN^C#!
i
, .«'*. s	i	v
/ 4\
mHPO/t
dlAMižNA
DIN l'5&
POŠT. (EK. RA*. 13.188
STEV. 43,
Všž£DNI{TVO-IN‘VPRAVAv VV<ITEL^KhTlSKARNl/ ROKOPISI SE- NE VRA-) “C4lO / ANONIMNIDO-
VCAN&V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Orjunaši!
Pozivamo Vas, da se polnoštevilno udeležite vsek prireditev ob peti obletnici koroškega plebiscita! Posebno pa se škoda pred Univerzo v nedeljo, dne 11. t. m, ob 11» im. Udeležba v civiln z znakom.
OBLASTNI ODBOR.
Korotan,
Pet let je minulo odkar so nam nespretni diplomati in pa brezvestni izkoriščevalci naroda postavili mejnike na Karavanke in tako oddelili del našega naroda tujemu gospodstvu. Pet let Je kratita doba, toda že teh pet let ie pokazalo, kako malo zanimanja kažemo mi v svobodi za brate v suženjstvu.
Polagoma so potihnile žalostne, pa tako lepe koroške narodne pesmi med našim narodom, kai kmalu so bile pozabljene prisege, zrahljale so se vezi med tu in tam in tolikokrat povdarjena provizerua meja se vzdiguje vedno čvrstejše, kakor težka brana iz karavanških vrhov. Politični špekulanti — ala Smodej in drugi so zapustili trnjevo domačo grudo, trgovci so s plebiscitnim blagom opravili svoje posle, narod pa je ostal sam, zaouščen v Svoji žalosti.
Ta narod ni pozna! svobode, kajti daleč v pozabni prošlosti so dnevi, ko si jje sam volil vero in postave. On nima svoie Kosovske tragedije, on pamti samo Gospo sveto, kjer so mu tujci polagoma kovali suženjske verige. Le trenutno mu je šinil žarek svobode v temno spž-nost, toda tisti, ki so ga o plebiscitu pripravljali za osvobojenje, tisti ki so se izdajali za njegove brate, bili so mu tuji. Oni so se obnašali tako ogabno, da so mu zakrili luč svobode in ga ostavill v njegovi tisočletni brezčutnosti.
Sramotno so se pred petimi leti vrnili oznanjevalci svobode, ko so zapravili zibelko lastnega naroda. Sami sužnji, so hoteli drugim oznanjevati svobodo! Mesto, da bi jim strašna izguba odprla oči, so začeli lahkomiselno zapravljati svojo lastno svobodo, ki io ceniti ne znajo, ker so jim io drugi podarili.
Pet leti Nenadomestljive izgube smo pretrpeli tekom kratke dobe. Zgubljenemu plebiscitu je sledil udarec za udarcem. Tamišgrad, Baranja, Skadar, Reka, Zadar, Rappalo,
S.	Margherita... Oj narode! Ali te ne bo vse to spametovalo? Ali ni dovolj bratske nesloge? Ali ni že čas, da začnemo s prerojenjein? Ali je treba še hujših preizkušenj, ali je treba zopetnega suženjstva, da se nam odpro zaslepljene oči. Ali naj to zopet plen bratske nesloge tudi ta država, kakor že toliko prejšnjih držav na Slovenskem Jugu? Mar je vse ono kar je sanjalo nekdaj o zlati svobodi, kar se je zanilo borilo s srčno krvjo, mar je vse poleglo po širnih bojnih poljanah, da se ne zgane zopet za obrambo in osvoboditev naših zemelj? Kje ste vi borci, kje vi silni kladi-varji?
Kako drugačno sliko nam kaže zgodovina srbskega dela našega naroda ! S krvjo je bila zgubljena vsled bratske nesloge zlata svoboda na Kosovem. Toda Kosovo ie rodilo guslarja in hajduka. Ni miroval narod po strašni tragediji, dokler si ni izvojeval zopet svobode. Kri ie tekla na Kosovu, kri do Kumanova. Ko ie bila leta 1908., kakor ob našem plebiscitu, z aneksije Bosne in Hercegovine, za ostali Svet zapečatena usoda teh dveh srbskih zemelj, ie ta čin še čvrstejše združil ves narod In ob bojni uri je zapel bojni rog. Silna volja no njedinje-niu in končnem osvobojen ju zasužnjenih bratov ie prerodila malo Srbijo, da se ni strašila nobenih zaprek. Od mesta do mesta, od sela do sela so hiteli apostoli svobode. Krepkejšo ie udaril sivi guslar ob struno, čvrstejše fe zgrabil hajduk za puško. Zaorila ^ z vrh LovČena tja v banatske ravnine divja bojna pesem po zlati svobodi; »01 kralju Petre, povedi kolo krvavo!«
Kie so danes naši gusiarii oznanjevalci svobode, kje hajduki branitelji tlačenega naroda? Oj Korotan! Kdo občuti tvojo bol, kdo Čujc tvoje vzdihe?...
Orjuna.
Dr. J. D.:
Petletnica.
Pet let mineva, odkar je na zadnji seji koroške medzavezne komisije jugoslovenski polnomočni delegat patetično vzkliknil: Kraljevina SHS ne bo nikdar pozabila, da živi na oni strani Karavank toliko tisoč njenih bratov po jeziku in krvi, ki so glasovali za njo. Pet let mineva, kar jugoslovenski nacionalisti čakajo, da bi ta beseda, izgovorjena v. trenotku ene največjih narodovih nesreč, meso postala in se oživotvo-rua. Zaman. Mi vemo danes, da je
ta beseda, ki je bila od gospoda Jovanoviča mogoče res iskreno mišljena, danes od gospodov, ki vodijo našo zunanjo politiko, že davno pozabljena, kakor so žal pozabljeni oni junaki, katerih kosti leže razmetane po Labudski dolini, okrog Podrož-čice, Velikovca in Drave...
Pet let težkih spominov na vso nesrečo, ki zasleduje naš narod od ujedinjenja, pet let sramote in gnje-va nad onimi, ki so se urinili za voditelje tega naroda, pet let gnusnega
barantanja in politične nesramežljivosti, pet težkih in brezupnih let za naš narod preko Karavank...!
Nesmiselno bi bilo danes obširno pisati in govoriti o vzrokih koroške katastrofe. Presenečena in užaljena naša slovenska politična gospoda najbolj ekstremnih političnih strank je takrat hotela prekričati srd in gnjev užaljenega naroda in je v neki čudni vzajemnosti in vztrajnosti pričela iskati vzrokov za to nesrečo. Sklicevali so se med drugim na politično nezavednost našega koroškega ljudstva, na nenaklonjenost velikih narodov, na Italijane, ki so nudili pomoč Nemcem v tem boju itd. Jugoslovenski nacionalisti in narod z nami pa smo vedeli, da so vzroki popolnoma nekje drugje in vemo to tembolj danes ob petletnici. V nemorali politične borbe so si odlični voditelji našega naroda v zadnjih petih letih mnogokaj javno dopovedali, iz česar smo uvideli, da se naše Koroške ni reševalo z nesebičnim nacijonalizmom, ampak z različnimi nečednimi aferami.
Ponovno smo povzdignili glas in kazali na absurdnost in nemožnost načinov ter znamenj, v katerih se pri nas vrši politično udejstvovanje. Ne iz zavisti; le edino raditega, ker sta nam bila na srcu ugled in sreča Nacije in ker smo morali gledati, kako narod plačuje s svojo kožo politične sebičnosti, koristoljubje in ekstravagance njegovih voditeljev. Ta užaljena politična gospoda pa je planila na nas in čudo, da koroške nesreče niso pripisali nam nacionalistom. Tudi narod sam je zaznal za njihovo temno devizo, ki so jo imeli vedno na jeziku: »Država je dovolj močna«. Kakor pa je bil ta narod res močan, je vseeno moral kloniti pred drugimi narodi pod težo greha teh nezvestih hlapccv in odprle so se sveže rane na Koroškem, Primorskem in vsepovsod drugod in se še vedno nove odpirajo. Tiste dneve in tedne pred plebiscitom, ki so jih vsi Nemci od Celovca pa do Dunaja preživeli v znamenju enega srca, ene misli in enega hotenja, so se v našem političnem boju in prerivanju za oblastjo odigravale najhujše orgije. Raditega je moralo priti tako...
Kako majhni smo v nesebičnosti, poštenosti in domoljubju napram našim prednikom! Prišli smo tako daleč, da je eni ali drugi naših političnih strank pridobitev enega mandata sigurno mnogo bolj na srcu, kakor celo koroško vprašanje. Naša zunanja politika se vodi že 7 let v znamenju radikalne stranke, notranja politika pa v znamenju ostudnega boja za dnevnicami in osebnimi koristmi. Nikjer drugje na svetu ni mogoča taka apoteoza kot pri nas: iz ječe poberejo aboliranega veleizdaje osumljenega in ga pošljejo zastopat državo... .V takem obilježju naj pri nas dozoreva koroško in primorsko vprašanje!
529 let je bedel v srcu vsakega Srba spomin na kosovski Vidov dan. Ni ugasnil nikdar, ampak se vedno mogočnejše razžareval, dokler ni prišlo v septemberskih dneh 1. 1918. do velikega uresničenja. Tudi to je moralo priti tako po tolikih žrtvah nacionalnega samozatajevanja. Pri nas se pa kamenja, strelja in zapira one, ki prepovedujejo našo nacionalno bol, one, ki s svojo nesebičnostjo in poštenim nacijonalnim delom prilivajo upanja v razbolelo srce naših koroških in primorskih bratov. Kaj naj nudimo našim Korošcem ob petletnici njihovega suženjstva v
njih uteho? Nemci jim obljubljajo baš za te mesece priključitev k Veliki Nemčiji, napovedujejo nov, mogočen naval germanstva, ki naj že v prihodnjih letih za vedno zamori lepo slovensko - koroško govorico. In mi? Ali smo jim sposobni podariti v protiutež tega novega malodušja en sam iskren, enoten utrip našega nacijonalnega srca in močne volje, ki bi vsaj za kratek trenotek objela v znamenju nacijonalizma nas vse od Triglava do Vardarja? Težko nam je pri tem vprašanju, ker se zavedamo, da ne moremo odgovoriti ...
Dovolj brezplodnega razglabljanja! Dobro se zavedamo že dolgo, zakaj ta obupen boj proti poštenemu, brezkompromisnemu nacijonalizmu. Napoti smo onim, ki se smatrajo za od Boga poklicane voditelje tega naroda in ki mislijo, da mora njihovo »politično« delo služiti le njihovim osebnim in materijelnim ambicijam, onim, ki so nas denuncirali in hoteli šiloma izzvati mednarodne konflikte, če smo si drznili na svoji_ zemlji prijeti za ušesa italijanskega fantiča, ki je blatil to državo, onim, katerih človekoljubno delo za slovenski narod kulminira v Suhem bajerju in ne v zadnji vrsti onim, ki vzgajajo čut pravičnosti in domovinoljubja s tem, da izpuščajo zločince in jim v svrho svojih osebnih konjunktur delijo nagrade za njih protidržavno delo, ki pa so nam prepovedali pokloniti se svojemu Kralju. Ne maramo jim očitati preteklih grehov, ker so preštevilni. In vendar baš oni lahko našim zasužnjenim bratom ponudijo ob petletnici najlepše darilo:	Naj se
narodu in našim Korošcem ter Primorcem na ljubo umaknejo za vedno, naj se umaknejo kolikor mogoče daleč, kajti že sam spomin na nje bo dovolj vzbujal misli na najbolj nečastno dobo naše narodne zgodovine, naj vrnejo narodu vero v boljše in srečnejše čase, da bo ta lahko po toliko letih sam pristopil k najplemenitejšemu cilju — k osvoboditvi naših zasužnjenih bratov.
Vemo, da ne bodo šli in da se ne bodo umaknili. Danes se ne zahteva več toga candida in zato Hm je eksistenca omogočena. Vemo celo, da se bodo tudi v teh dneh rinili v ospredje in celo govorili hinavske fraze o naši Koroški. Pripravljeni bodo tudi vedno slaviti 10, 50 ali 100 letnico plebiscita. Nas to vznemirja. V teh dneh žalosti, boli in sramote bo narod spoznaval; šel bo vase in njegovim utripom srca bodo odgovarjali utripi tisočerih src tam preko Karavank in Soče. In ko bo v tem narodu preko njegovih voditeljev vzklila Vidovdanska misel, nam bo lahko, ker bomo vedeli, da prihaja uresničenje. Mogočno bodo za-vihrali naši prapori in napisi na njih nam bodo kazali smer do Celovca, Gospe Svete, Gorice in Trsta; in za njimi vsi v svojem nacionalnem srcu ponižani in razžaljeni. Ko bodo okrog vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju klonili naši bariaki pred svojim jugoslovenskim knezom, tedaj bo utelešeno naše nacijonalno hotenje in ostal bo le temen spomin na prestane težke dni...
Mi ne žalujemo ob petletnici, ampak preizkušamo sebe iil svojo mlado moč. Eno samo moško in obenem tolažilno besedo imamo današnji dan za svoje brate tam preko Karavank in Soče: »Bratje! Jugoslovenski nacionalisti ne bomo čakali, da bi se kdaj obnovila 10 letnica Vašega zasužnjen ja.«
V" ,	JT-	■»	'
"; .
Pesem novih otrok.
Na 10. oktober.
Mi vsi, ki smo prišli nenadoma od
tam,
kjer kradejo otroke dobrim
materam,
zaslišali smo pesem novo radostno, ki zmagala je misel našo žalostno; da vsaka gruda zemlje matere je grob in zibelka, ki v nji življenje novo se rodi.
Zdaj čujte, vi, ki ste iztrgali nam sveto last
in nas od prsi matere odtrgali;
Priš i sle krast!
In bojte se blaga krivičnega in bojte se Boga pravičnega iti bojte se te pesmi naše radostne, ki zmagala ie misli naše žalostne: ker vsaka gruda zemlje matere je grob in zibelka, ki v nji življenje novo se rodi.
Zato prišli smo mi preganjani, iz krajev žalostnih, ki vi zdaj gospodarite po njih, ker novi časi so naznanjeni — in v pesmi naši novi radostni, ponavljani v stotisočih —
zapisana je sodba vaših dni; ker vsaka gruda zemlje matere je grob in zibelka, ki v nji svoboda nova se rodi.
To pesem ie novih otroki
In peli io bomo. da zmagamo jok —
od Soče pekoče
do Gospe svete, otete —1
da v nji premladi se zemeljski
krog:
In bogat bo ta, ki je danes ubog, in dober bo ta, kt je danes nam
strog,
in stopil bo Bog iz nebeških višav na kraj, ki je danes solzan in krvav in blagoslovil bo nas za ta novi čas,
ves v mavrici svetil se bo mu obraz in zemlja in gora in polje in log pozdravlali bodo nebesni oblok, in srca naša — pri cvetu cvet polnila bodo naš novi svet žarela, gorela do svetlih nebes, in takrat vi vsi boste peli na glas to pesem veselo ljubezni — In res to pesem bo božjih otrok.
Junij Brat.
Od Vladivostoka do Trsta!
Korotan in naša dfplomacila.
Koroško vprašanje stopa vedno ooli v akutno stanje in zahteva od nas, da ga v ce'oti preštudiramo in da bomo v odločilnem trenutku temeljito pripravljeni. Nekateri, ki hočejo biti dobri poznavalci svetovno-politične konstelacije sicer še vedno zatrjujejo, da smo od hipa, ko bo vprašanje zopetne združitve našega dela Koroške z Jugoslavijo aktualno, še zelo daleč iu da danes še ni čas na to misliti. Med temi je žalibog tudi pretežni del onih, ki dajejo smernico naši zunanji politiki. Za nas ne obstoja sploh kako pomišljanje, da li je koroško vprašanje danes aktuelno ali ne. S tem se samo z lepim izgovorom krije brezdelje in lenobo vseh onih, kateri imajo sicer polna usta ljubezni in navdušenja za brate onstran Karavank, ki pa vneto tišče svoje roke v žepih in čakajo menda kralja Matjaža, da bi osvobodil neodrešeno Koroško. Koroško vprašanje je aktualno že od njegovega početka, 10. X. 1920 pa do danes. Bogu bodi potoženo, da tega niso uvideli oni, ki bi morali neprestano opozarjati svet na to dejstvo.
Dočim naši sosedje z one strani Caribroda nikdar ne zamude niti najmanjše prilike, najsi je to že potem zasedanje Zveze narodov, Kongres miru, ali pa proces proti plačanim parabelumskim vitezom; opozoriti svet na stanje »v zasužnjeni MakedouijD, kjer trpe Bolgari silne muke pod srbsko tiranijo«; molče naši oficiieini krogi na vse zločiue in krivice prizadejane našim zvestim onkraj Karavank. Bolgari pri tem nikdar ne vprašujejo, da ii je makedonsko vprašanje aktuelno ali
ne. Zanje je dovolj, da čuje Evropa njih glas. ,V ta namen se poslužuje-?
io	vseh sredstev. Izdajajo za vsako še tako malo konferenco, kjer pride le par delegatov različnih držav skupaj, d osebne brošure v katerih z izrabljanjem statističnih podatkov in znanstvenih raziskavam, vrše propagando za »ugrabljeno Makedonijo«. V vseh komisijah, kjer sede njihovi zastopniki izneso ob vsaki priliki predloge, ki ustvarjajo dojme, da je treba s posebnimi do-ločili urediti razmere v Makedoniji.
To sistematično delo podprto še z delovanjem makedonskega komi-teta ima že tudi svoje posledice, kar se je videlo posebno Dri zadnjem zasedanju »Kongresa miru«. Na njem so namreč bolgarski delegati predložili posebne predloge za zaščito njihovih manjšin v Makedoniji za katerega sta se zelo zavzemala tudi dva francoska delegata. Le z največjirri naporom se je posrečilo šefu našega dopisnega urada v Parizu, gospodu Dušanu Tomiču, da je z vso silo argumentov prepričal ostale francoske delegate o absurdnosti tega predloga.
Bolgarski delegat je srdeč se, radi tega ves besen skočil pokoncu in na glas zaklical g. Tomiču:
»Vi ste pobili vse našo vladarje!« Razburjenega bolgarskega delegata je pomiril Šele predsednik komisije.
Tako Bolgari! In mi? Naši delegati molče vsepovsodi, kjer zastopajo interese našega naroda. In to brez izjeme, če že potem pripadajo poklicni diplomaciji ali pa tudi raznim parlamentarskim diplomatom Lazicinega kora. Z nimi
LISTEK.
Janez Trpin:
Misli.
( Pismo domov.)
»Brat, ki k bratov robstvu molči, ni vreden, da živi!«
Veliki tekst naše zgodovine je tako strašen. Vsepovsod samo rob-stvo in hlapčevstvo prežeto globoke in pasje ponižne uslužnosti na-pram gospodarju, ki tako vešče vihti svoj meč. Tisoč let sužnosti, tri sto in šestdesetpetisoč umazanih dni, odkar se je Črtomir zaril v Izemljo in prepustil svoje mejnike črnemu Rimu in krvavemu Nemcu.
Svoboda! Velika nedelja je našla prazno cerkev in polne krčme. Iz umazanosti usedline tisoč let rob-stva se je dvignilo blato in pokrilo vso zemljo, kar je še niso zasedli Italijani. Vstali so iz naroda možje velikih ust, praznih glav in globokih žepov. Zavladali so ljudstvu v naroda imenu. Brez besede so prodajali tujcem našo kri. Pravijo, da ne za denar; nego samo za lepo besedo. Narod pa jih je zato še z lovorom kronal.
Tegobe prepolni so spomini na tiste dni. Pet let in vendar je že tako dolgo, odkar, so odcvetele. vse.
naše rože. Zdai ie nebo nad Jepo in Vrbo tako žalostno, da me peče globoko v srce. Pod oknom pada listje in poje smrtno pesem. Pri sosedu pleto vence za proslavo pete obletnice, odkar je »K&mten un-getellt geblieben.«
Ležal sem na Golici in se oziral mal čez izaro, mal čez gmajnico, tja kjer so me zibali mamica moja in bilo mi je čudno težko pri srcu. Tako blizu in tako daleč. Kje je ostal do danes med nami slovenski literat, ki bi opisal vso globino hrepenenja človeka, stoječega na pragu svoje domovine, ki pa je zanj, kakor izgubljeni raj. Kje je slikar, ki bi verno podal vso neizmerno tugo pogleda iz meje na kočo očetno in grudo domačo.
Kakor vdova tožna, zapuščena je lepote prepolni Rož. V solncu se koplje Podjuna in Zadnjica je vsa kakor nevesta okinčana. Tja do Dobrača so bele steze in okna poK
na grenkobe zelenega pelina. Od Ledine preko Loč gre bridkosti prepolni klic Žalik žen, znaneč hude in težke dneve. Otožno poje zvonček pri Mariji na Zili in brez besede domače umirajo starčki bolehni. V Zi!ski dolini so goste megle in čuje se le zadnje molitve umirajočih.
- Domovina beseda sladkaj ustih .otroka, polnega vere in globoke
vred molči tudi ves uradni aparat, ki mu je, kakor je lahko razvidetl Siploh močno neprijetno Vsako omenjanje zasužnjenih bratov.
Temu molku velikemu petku primernemu pa Že mora biti tudi enkrat konec! Izgovarjanje n^ načelno stališče Francozov po leitu 1878, ki so dejali »molčimo o Akaciji, toda mislimo in delajmo zanjo« ne drži v našem slučaju, ker pri nas ža-libože danes oficielni krogi niti ne mislijo, niti ne delajo za zapravljeno Koroško, izgubljeno zemljo oko-
li	Banata, Skadra, Soluna in na oropano Primorsko.
čas je že, da se Izvrši temeljita remedura tudi v tej smeri, ki je za
nadaljni razvoj in uspešni obstoj Hiaše države, neobhodno potrebna. Diplomacija le za to tukaj, da re-prezentlra narodno voljo in njegove neizbežne težnje po popolnem in ne-ogranlčenem razvoju. In narodna yolja je, da svet že tudi vendar en-. Ikrat Izpregleda kulturno sramoto, ki se danes vrši skoro ob celi naši državni meji, najbolj pa v Korotanu in Primorju. Opravičevanja na ovire in težave ne drže, ker so za to tukaj, da se jih premaga! Ako tega ne bodo zmožni tisti, ki so v ta namen poklicani, pa bo moral narod to sam izvršiti preko njih in brez njih, Četudi to še ne danes, ali Jutri. . i!	a.	V.
Ob obletnici apostolove smrti!
„Vi vsi, ki ste senco izkrvavelega naroda, mislite le enot kako boste združeni posvečali vee svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce naši jugcslovec&ki državi za njen procvit, kulturo in blagostanje 1“
Dr. Janez Ev. Krek.
Koroško pismo.
L
Novi časi, stari ljudje. V Že-; nevi je padla ob priliki zadnjega 6. zasedanja Društva narodov tudi beseda, da so z novimi časi prišli na površje v Avstriji tudi novi ljudje. Ne vemo v kakem smislu je vrgel ta izrek med svet delegat Nemške Avstrije; iz zadržanja delegatov ostalih narodov pa je razvidno, da so besede padle na rodovitna tla. 2e itak stari simpatizerji zapadne diplomacije, za Avstrijo, so ob tem izreku dali čustva svojemu mišljenju in pritrjevali oduševljeno temu izreku.
In resnica? Ni je menda v Evropi dežele, ki bi ostala navzlic vsem izpremembam povojne dobe bolj po duhu konservativna kakor naša preljuba Avstrija. Satno en pogled v nemško-avstrijska mesta nas pouči dovolj. Vsepovsod še ostanki Habsburžanov. Spomeniki cesarja Franca Josipa, Marije Terezije, Karla IV. itd., kakor pred vojno. Malo še manjka, da ne postavljajo še novih. Saj je bilo že govora med monarhisti o Karlovem spomeniku.
In naš položaj? Kakor pred 50 leti in ki je nedostojen vsakega na-, roda v kulturni državi. Postave so za nas na papirju, pravica se deli samo Heimatsdienstovcem in raznim drugim »treudeutsch« izvržčkom našega naroda. Vlada vlada in skrbi za Nemce, nas pa prepušča usodi in mili volji raznih Šumijev in Arnejcev. Sodniki dele pravico Nemcem, nas sodijo ie za v zapor in ogromne globe, s katerimi hočejo zlomiti odpor našega ljudstva.
Šole so ponemčevalnice in kakor pod Avstrijo so tudi danes zato primerna vsa sredstva. Kdor pa tleče zlepa pustiti ponemčevati svoje dece, ta je izpostavljen najhujšim šikanain. V nevarnosti je celo njegovo življenje in imetje. Može, ki imajo pogum ustavljati se temu ponemčevanju pobijajo in
neizmerne ljubezni. Na paši sem sanjal o tebi, v šoli sem mislil v najtežjih urah med zadnjimi v klopeh (ker sem bil slovensko govoril) nate in polna mi je bila duša, ko sem se boril v dnevih naše sramote za te.	s
Izgnali so me. Za menoj je g°" rda hiša. Majko, očeta in sestro so skoro do mrtvega zbili celovški nemški gospodje. In romal sem po zemlji svobodni od Poncija pa do Pilata. Nisem prosil, le želel sem dela. Siti in s svobodo preobdarje-ni zadovoljni Kranjci pa so me psovali z »beguncem«. Grenak kruh je bil med svobodnimi brati, o, domovina. Prerekli so ml vsak grižljaj in z zavistjo so mi sledili na vsakem koraku. Težka so bila leta in vendar, danes bolj, kakor še kdaj doslei verujem v to, ti zemlja naša s solzami blagoslovljena in v trpljenju tolikanj poveličana.
t'K ,	*
Ne boj se zemja domača, zemlja teptana in zasužnjena! Noč. ki se je zajedla v tvoja mirna sela, v tvoje zamišljeno resne cestice in otožnosti prepolna jezera In v vso to našo grudo od Šmohorja pa do Labuda izginja. Za Karavankami se dviga odsvit, komaj slutene nove zarje. Mirna bodi gruda mola, ki si vsa prepojena z našimi solzami, j.orosena z šini potom, oškropLjer.
pretepavajo. Kaznovan za to ni nihče, nego uživa še posebne privilegije deželne vlade.
Nemščina je danes pri nas uradni in državni jezik. Slovenščina jo jezik hlapcev in robov. Gorje temu, kdor bi se z njo izpozabil v državnem uradu. Z nasiljem in za vsako ceno hočejo ustvariti fikcijo, da je Koroška nemška. Nekateri, kot Wuthe celo trdijo, da so koroški Slovenci del »posebnega koroškega naroda«, ki ni slovenski.
Ponarejajo v ta namen ljudsko štetje, ki je ostalo tako v novi republiki, kakor v stari monarhiji navadna sleparija. Razkril jo je žp dovelj Seaton Watson, kakor tudi
drugi, ki so pokazali vso to goljufijo, kateri ni para na svetu. Morda jo bo dosegla Italija, ki se na polju ponarejanja ljudskih štetij tudi zelo odlikuje. Tako so našteli Nemci pri zadnjem ljudskem štetju le 39.000 Slovencev. Prepričani pa naj bodo, da bo navzlic temu ob našem času vstala, kot en mož vsa zatajena množica desettisočev našega naroda in pokazala svetu, kje so naše meje.
Zatočišče slovenskega jezika, cerkev in svečeništvo, prehajata vedno bolj v nemške roke. Naša beseda izginja iz naših cerkva. Namesto nje se šopiri in gospoduje nemščina, koje oznanjevalec — nemški duhovniki, ne marajo čuti niti slovenske besedice. Nekatere župnije danes prbgiašajo za nemške, najsi je morda več kakor polovica župljanov, ki ne zna žebrati niti Očenaša nemški.
K vsemu temu pa še vstajajo v Nemcih ljudje, ki imajo dovolj drzkosti trditi, da uživamo koroški Slovenci posebno svobodo.
Rob Koroški.
g Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
NAjU<SOD?JEJŠ9 NAKUP
OBLEKE
VAM NUD9
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
To ie veselje, taka pena!
Kdor uporablja „GAZELA“-milo, ime prijetno delo in je hitro golov. laz ne perem nikdar z drugim kakor z „GAZELA“- milom.
EUI
•MM©
na s krvjo tvojih najzvestejših sinov; noč, ki te davi s tisočerimi rokami, ti ne bo v škodo, nego samo v počitek. Bratje, ki ste do danes brezupno strmeli v neme stene Karavank vedite, da za njimi bije tisoč src, pripravljenih vsak hip na vse! Omrtvelost, ki je ležala, kakor mora nad svobodnimi izginja. Vstaja že narod, prerojen ves nov, poln borbenega duha in volje do velikega dela osvobojenja zasužnjenih bratov. Ta zarod bo opral Gosposvetski prestol s svojo krvjo in dal utehe sedaj brez počitka begajočim sencam padlih za svobodo Koroške v letih 1918 in 1919.
Naša bol.
Pet let, a zdi se mi, da Je bilo včeraj. Mladiči nezreli tedaj še za borce — zbrali smo se na večer 10. X. 1920 na ljubljanskem polju nestrpni čakajoč, kdaj se pojavi na Stolu kres naznanjajoč narodu zmago. Pozno je že bilo, a Stol ie ostal tam v daljavi teman, le nejasen, krvavo rdeč svit je trepetal v daljavi za Karavankami. In obšla me je zla slutnja, nekaj kot kamen težkega mi je leglo na dušo in mi vso noč ni dalo spati, kriknil bi bil, da ču-jem svoj glas, pa nisem mogel. Zjutraj sem vstal pobit In izmučen, kot aa ž.e teden dni ne spim — in slut-
nja ie istina postala, izpremenila se je v strašno resnico — naš rod tam preko ie podlegel. Zbodlo me je v, duši, kot da me je nekdo zabodel z nožem v prsa, pred očmi se mi je stemnilo, v glavi mi brnelo — in tedaj so se oči, od defcinskih let nevajene solz, orosile — velika solza je kanila na časopis, solza jeze, obupa, žalosti. Jokal sem — jokal kot otrok, saj so nam bl*e ugrabljene in izročene tujcu — prelepe belo vasice, zeleni holmci, prijazna jezera in naše ubogo — nezavedno ljudstvo; nič več se ne bo svobodno glasila vesela slovenska popevka, le na samem bo pastirček otožno zapel na planini:	O tam čez
Izaro...!
O,	da je bila tedaj Orjuna, izbrisala bi krivico, vsiljeno nam od sovragov in nesposobnih naših politikov. O da so obstojale tedaj ak-clone Orjune — ne bi se v teh dne narodne tuge šopirile bahato raz hiš poturic in Pangermanov v Korotanu črno-zlato-rdeče zastave sramote, ne bi se razlegale odurne pesmi Heimatsdienstlerjev in Or-geschovcev proslavljajočih obletnico zmage — ampak modro-belo-rdeči barjak bi plapolal veselo, oznanjajoč obletnico svobode.
Toda usoda je hote:a drugače, veliki trenutek, kakor često v zgodovini Slovenov, tudi to pot ni na-
»O R J U N AV
Stran 3.
0] Sloveni, kje so naše meje!
Obče znana je krilatica, s katero so pričele centralne države svetovno vojno: »Nemčija nad vse.« = tem vzklikom so pričeli klanje, po-gazili vse pogodbe in varu Pielco nevtralne Belgije v Francijo. Nepozabni nam ostanejo stihi: »Germa-iipn Tatr und Sla\ven Nacht, Fran-"osen'Tod Mr immer!,
Kateri narod si je drznil do zadnjih let kaj takega povedati? Izzivali so dolgo in iskali povoda. Zaletavali so se v naše brate Srbe, ki so se dolgo umikali, ali končno le niso mogli več prenašati^ perfid-ncga germanskega poniževanja. Odločili so se prijeti za orožje in pričeli protiborbo, ali ne z roparsko kri atico kakor izzivalci. »Osvoboditev zasužnjenih bratov, ki morajo že stoletja prenašati nemško suženjstvo, in združitev vseh Jugo-slovenov«, to je bil njihov bojni klic.
In pravična usoda je odločila, da so Nemci podleg-i. Logično bi bilo
sklepati, da bo ukazoval zmagovalec.
Brez umazanih človeka nevrednih čustev, brez klica po maščevanju, samo človeških pravic za svoje, toliko let zasužnjene brate, so zahteva'i Srbi. Zahtevali so, da se končno vendar enkrat izbriše iz slovanskega čela pečat sužnjih, ki so ga nam pritisnili na lice Nemci že pred več stoletji. Zahtevali so, da se nam vrne zemlja, kjer je tekla nekoč naša zibelka. Naše zgodovinsko narodne pravice bi sega!e še dalje, ali vsled poznane slovanske imehkočutnosti, smo bili popustljivi in hoteli !e one naše najsvetejše kraje, kjer še danes bivajo teptani ostanki našega naroda.
Toda prišlo je bridko razočaranje. Vse države zmagovaike, ki še polovico toliko niso trpele kakor naši bratje, so znatno povečale svoj teritorij in zagospodovale nad velikim številom tujih narodov. Zavladala so nad zemljani, kjer niso imele najmanjših narodno zgodovinskih pravic. Pri tem se je dogodil kulturni škandal, kakor ga drugače ne Pozna do danes svetovna zgodovina. Manjvreden sobojevnik je oropal svojega soborilca in sicer tistega, ki je največ trpel in ga mogoče spasll, na njegovem lastnem telesu. Najprej ga je izkoristil in potem se zavratno oropal.
Tista Italija, ki je dve leti gledala krvavo borbo in izkorišSevala borce, je konečno iz umazanih egoističnih namenov posegla v boj. Pridružila se je tistim o katerih je mislila, da bodo zmagali in kjer bo imela priliko več pograbiti. Italijani so zasužnili brate zmagovalcev. In ne samo to. pomagali so celo premagancem Nemcem, da lahko naprej gospodarijo nad Slovenci. Italijani so bili tisti, ki so z vso svojo močjo izposlovali, da smo bili mi prisiljeni zapustiti Koroško. Italijani so bili tisti, ki so nema;o pomagali Nemccm, da smo propad-
Koroški dan v Ljubljani.
li pri lažnivem plebiscitu. Kaj vse se je lagalo in grozilo?. Kako so va-: rali in kakih sredstev so se poslu--ževali Nemci za dosego svojih ciljev? Naši zavezniki, pa so nas pri-, silili, da smo zapustili tiste kraje, ki so po vseh pravicah naši. Ali varali so se, napravili so slabo kupčijo. Na naš račun so privabili na vrh Karavank premagane Nemce, ki kličejo po osveti in hočejo na Jadran, kjer bi imeli priliko prodirati tudi v tolikanj zaželjeno Italijo. Vojni zavezniki, ki ste pripomogli, da smo bili oropani, kaj porečete k temu? Ali še ne uvidite, da spletate sebi bič, s katerim boste prejeli zasluženo kazen?
Govoričili ste o strategičnih mejah in trgali dele našega telesa. Kakšne meje pa ste v resnici dosegli? Namesto, da bi nam prepustili to, kar je naše in imeli odkrite prijatelje, ste vsejali v naša srca sovraštvo do vas, do vašega naroda; vrh Karavank pa postavili meje 70 milijonskega, na osveto se pripravljajočega naroda, ki se hoče maščevati radi nekdanjega be sedoiomstva. Mi vas ne bomo branili in vas pri takih mejah tudi ne moremo!
Kdo je danes še tako naiven, da veruje, da nista Nemčija in Avstrija duševno že združeni? Kdor to ne veruje je političen otrok. Avstrija igra danes ulogo namišljenega bolnika. Kadar jo zasačijo pri delu za združenje, postane takoj bolna in Ententa ji odrine zopet par milijonov za medikamente. Za hrbtom pa se bolnik smeje, češ, zopet smo jih. Pride že dan, ko bo sablja Entente obtičala v nožnici. Takrat potegnemo mi očitno meje, ki jih imamo danes še tajno.
Pa tudi naši domači političari jugoslovenski narod podobno varajo. Sramujejo se pripoznati pogreške, ki so jih zakrivili. Boje se narodovega maščevanja za vnebovpi-joče narodne grehe, ki so jih zakrivili. Kako ste postopali z nami, ko smo šli in ko smo bili 19. leta na Koroškem? Imenovali ste nas zapeljivce in morilce mladine, pso-vaii ste nas s postopači in blatili ste naše ideale. Zavrgli ste nas borce, poslali ste diplomate v boj za staro pravdo itd. Z niimi pa pisano družbo konkvistadorjev, ki so prodali naš narod avstrijskim valpetom.
Zato danes tudi ne verujemo solzam očetov domovine. Naša vera je le vera delu!
Kdo od vas li danes stopi na Plan šn zakliče: Bratje onstran Karavank, za Vas sem pripravljen žrtvovati vse, tudi življenje!
Vatn, ki zdihujete in javkate ne verujemo! Verujemo ca onim, ki so že bili na mestu in ki bodo v času potrebe zopet prav gotovo na svojem mestu, da s svojo krvjo zacementirajo za večno mejnike naše prave po božjih in človeških pravicah potegnjene meje. V. K.
Dne 10. in 11. oktobra obhajamo peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita. Po celi Sloveniji, da po celi državi se bodo v teh dneh vršile manifestacije za koroške Slovence. .
.Vsako nemško zahtevanje po »An-schlussu« mora podvojit^ našo zahtevo, da se združi koroška Slovenija z Jugoslavijo in da zgine naša državna meja s Karavank.
V Ljubljani se bo obhajal »Koroški dan« sledeče: v soboto ob 8. uri zvečer bo v veliki dvorani Uniona akademija, na kateri govori naš pesnik-prvak Oton Župančič. Sodelujejo še operni tenor Banovec, kons. prof. Janko Ravnik, Zora Zarnik in pevski zbori Glasbene Matice, »Ljubljane« in »Ljubljanskega zvona«. V nedeljo 11* oktobra se vrši ob 11. dopoldne, zborovanje pred univerzo in nato obhod po mestu. Popoldne ob treh pa se vpri-zori V dramskem gledališču izvirna mladinska igra: M. Grošelj »Prav-
ljica bodočnosti«, pri kateri sodeluje tudi mešan zbor državnih učiteljišč v Ljubljani pod vodstvom skladatelja E. Adamiča. Dne 10. in 11. oktobra pa se otvori »Koroška razstava«, na kateri bodo razstavljeni razni predmeti, ki se nanašajo na Koroško Slovenijo in na plebiscitno delovanje. Razstavljene bodo narodne noše, slike s Koroškp, razni plakati, časopisi, oklici, skratka celoten naš propagandni material. Razni diagrami pa bodo nazorno pojasnjevali naše nekdanje in sedanje stanje na Koroškem. Dolžnost nas vseh je, da se v največjem številu udeležimo teh prireditev in tako pokažemo vsemu svetu, da sočustvujemo s koroškimi Slovenci in da je naša odločna zahteva, da se združi koroška Slovenija z Jugoslavijo. Vsaka zahteva za Koroško, naj bo obenem zahteva za Primorje. Manifestacija za naše zasužnjene brate naj bo sveta dolžnost za vsakega pripadnika naše narodnosti! — Jugoslovenska Matica. ... , ...;
Srečni v svobodi« ne pohabite stotisočev Vaših bratov, Id v sužnjih, okovih ječe j
Pojasnilo o Ekonomski Orjuni.
Zadnje čase širijo meni sovražni individui z ozirom na »Ekonomsko Orjuno« lažnive vesti med naše pristaše z očitnim namenom, da bi uničili zaupanje v mojo osebo in izpodkopali mojo osebno čast. na drugi strani po oprali ž njimi svojo lastno sramoto. Med drugim pripoveduje eden teh častikradcev, da sem jaz kriv neuspeha gornjega zavoda, da sem potolkel njenega blagajnika in ob tei priliki udrl v blagajno ter odnesel denar, ki sem ga lahkomiselno zapravil! Še mnogo sličnih obrekovani mi je prišlo do ušes, ne da bi do danes zamogel krivce Izvzemšl enega slučaja privleči pred sodnijo. Z ozirom na dolgotrajnost sodnega postopanja sem primoran v takojšnjo obrambo svoje časti in pa v pomirjanje naših somišljenikov podati javnosti nekoli-
ko pojasnil z ozirom na neuspeh »Ekonomske Orjune«.
»Ekonomska Orjuna« se je osnovala z dovoljenjem oblastnega odbora in pristankom direktorija Orjune. V prvo načelstvo tega našega gospodarskega zavoda so bili dne 29. aprila 1924 protokolirani sledeči gospodje: laž. Matej Kosmač, načelnik zadruge, dr. Dimitrije Kosiša, Artur Jakše in Božo Borštnik, člani načelstva. Ugotavljam, da je načelstvo meni in oblastnemu odboru, ki sem mu takrat že jaz predsedoval, takoj po protokoiaciji odreklo vsako ingerenco na zavod. Mene prvo načelstvo sploh ni hotelo sprer jeti kot člana, dasi je bila edino mo-ja zasluga pridobitev potrebnega kredita.
Prvo načelstvo je takoi ob ustanovitvi v svoji neizkušenosti in
Kri padlih za svobodo Korotaisa klice do neba na osveto S Ali si pripravljen jo izvesti?
Kdor fotografira
vr.ora Smeti
naše tri novosti:
ltaš Ilosltovaai mik
.Moderna fotografija* Broiplatno
šel velikih mož, ampak pritlikavce, duševno nemočne sirote in za udarcem 10. X. je sledil še hujši 20. XI. 1920. v Rapallu.
Narod je vil roke, proklinjal svojo usodo — jadikoval — a čudovito hitro je pozabil na svoje rane. — Saj ni bilo časa misliti lia zasužnjene brate in pomagati jim, ko pa so njihovi voditelji imeli toliko posla z medsebojno borbo za politične cilje in korita, ko so njegovi apostoli ščuvali brata na brata, cepili sile — in slabili državo — mesto da io v složnem in plemenitem tekmovanju grade. Kako globoko je bila padla v teh letih narodna zavest našega ljudstva, kako daleč smo zaostajali za velikimi kulturnimi narodi, ki vse dru-R£*če kažejo ljubezen do svojih ne-osvobojenih bratov, kot mi.
Toda to, kar tvori pri velikih narodih del njih kulture, nacionalizem. ki ie te narode povzdignil do njih veličine — je med nami mnogim trn v peti, greh pred Bogom in ljudmi!
Toda tudi pri nas ie morala slediti dobi narodove zaslepljenosti — doba iztreznjenja. Mala četica idealistov — nacionalistov — je rastla, drvela kot potok preko ovir hi narasla kljub preganjanju in trpljenju — v danes že močno armado, ki še narašča.
In kp bo dosegla svoj cilj doijia
— pohitela bo ramo ob rami v ugodnem trenutku z našo junaško vojsko tja na zeleno polje Gosposvetsko in v solnčno Goriško prinašajoč trpečemu bratu — novo .življenje — svobode. Da pa to dosežemo, zato treba sloge, dela za narod in državo v kar nam in državi: »Pomozi Bog i sreča junačka.«
Poharc Ivan, cand. jur.
Wl. St. Reyniont:*
¥ pruski šoli.
Ura je odbila, učitelj je končal pouk, mehanično je odložil knjige in gledal s hladnim premišljenim pogledom oo otroških obrazih.
Nastalo je tesnobno In tiho pričakovanje. Otroci se niso niti zganili in so kakor hipnotizirani gledali z boječimi napetimi očmi na učitelja.
Zunaj ie deževalo in dež je curljal v bisernih kapljah po šipah na oknih, brezlistna drevesa pred okni so se tresia od mraza in nasproti
* Reymont je eden največjih sodobnih poljskih pisateljev in je dobil lansko leto Nobelovo nagrado. Njegovo največje delo je »Chlopi« (kmetje), v katerih popisuje življenje poljskega naroda. Prinašamo to sliko iz pruske šole, da vidimo trpljenje S1.ovanc::"i otrok v nemških
šoli je stala v blatu in dežju gruča žensk.
»Stili!« je zavpil učitelj na otroke. Bii je strašen; ostre brke so kakor plamen obdaja!© njegovo debelo napihnjeno lice, okrogle ja-strebske oči, rdeče obrobljene, so pomežikovaje gledaie na preplašene obraze, prekrižal se je površno in je začel počasi, autoniatično:
»Vater unasr, der da bist...« Naenkrat je obstal, kajti niti en glas se ni oglasil za njim. Obrazi otrok so bili kakor politi z voskom, počasi so postajali Popolnoma trdi. le trepalnice oči so trepetale kakor preplašeni metulji m oči so se ble-sketale v čudni skrivnostni sili. Gledali so nanj broz strahu, nepopustljivo. Sklonil se je k otrokom in začel znova:
»Vater unser, der du bist... « Zopet mrtva tišina, ki jg bii0 v nj} slišati le padanje dežja in tiktakanje ure. Otroci se niso zganili, sedeli so s pritajenim dihom in gledali na učitelja s nemirnim trmastim izrazom protesta. Učitelj je zardel kakor rak, skočil je med klopi in zgrabil z belo roko, ki je bila poraščena z rdečimi dlakami, prvega dečka na kraju ter zakričal nestrpno:
»Začni vendar!«
Deček ie zatrepetal in prebledel kot stena, toda zavedel se jc in zamrmral;
»Kako se naučim
fotografirati*
Šemo Bin 9f—
Hgft^iekosljivsiazviMo
»Pravosvet*
- Samo Din 4*—
ija JIIITir
Cc-lje.
»Ne bomo molili očenaša po nemško.«
»Was? Was?.. je zarjovel učitelj razjarjen; sklonil se je in udaril dečka z vso silo po licu, zgrabil ga je za lase, privlekel ga pred kateder, tolkel ga s pestmi in kričal besno:
»Du \virst sprechen, du solist sprechenl Du polnisches Sclrvvein!«
»Ne bomo, ne bomo«, je ponavljal deček z zamrkim glasom in se zvalil nezavesten na tla. Učitelj ga je pahnil za vrata.
Otroci so se tresli od strahu kakor okameneli, le tu in tam so zadrhtela pobledeia ustna in začul se je tih vzdihljaj.
Učitelj .ie -položil na kateder dolgo palico, napil se ie vode, zasopel je težko, in ne da bi dvignil oči, je začel klicati po vrsti:
»Marija Kluska!«
Njegov glas je bil hrapav in nekoliko milejši.
Slabotna suha deklica z vidno bolnimi lički je vstala iz klopi, prekrižala se je in držeča v rokah ma-daljonček, ki ji je visel na vratu, je stopala s trepetajočimi koraki proti katedru. Pred učiteljem se ie ustavila, pogledala nanj z jasnimi očesci in rekla glasno in odločno: »Ne bomo moliii očeeaša po nemško.«
Švrknil io je s palico, da se je stisnila od bolečin in se prijela za obraz. Kri ji Je tekla med prsti, z
lahkomiselnosti napravilo toliko in tako velikih pogrešit, da bi iste sa-. me na sebi uničile že dobro fundi-ran zavod, kamoli »Ekonomsko Orjuno«, ki takrat ni imela niti dinarja svojega denarja. Prvo načelstvo je plačalo namreč šele 13. maja, po glavi, brez razlike, reci in piši, 100 (ensto) Din. Med glavne napake tega načelstva, ki bodo vsakemu la-jiku razvidne, pa štejem sledeče:
1. Najelo ie z dveletno obvezo predrage lokale v Gledališki ulici za letno z vsemi prispevki skupaj ca 80.000 Din.
2. Je komfortno opremilo te lokale za ca 40.000 Din.
3. Da so. bile pisalne mize zasedene, je namestilo ravnatelja, g. Arthurja Jakše-ta, z mesečno plačo 6000 Din. Dobil je vsega skupaj plače 30.000 Din, plačal pa je en delež 100 Din. Sedaj naknadno zahteva, da mu zavod plača še dohodninski davek. Dalje namestilo knjigovodjo Petra Dcbrilo z mesečno plačo 2000 Din, praktikanta Jana Tonjo, plačalo mesečno 1000 Din, in slugo Vasila Žafrana, z mesečno plačo 1250 Din.
4. Kupilo nepotrebno veliko blagajno za 10200 Din.
5. Kupi!o dva pisalna stroja, ene-, ga za latinico, drugega za cirilico za skupno 12.500 Din.
6. Plačalo g. inž. Kosmaču za potovanje v Prago 5000 Din. O tem potovanju g. Kosmač do danes n! podal niti besedice p is me neg'« poročila.
7. Podarilo direktoriju Orjune 5000 Din. Itd.
Da tako ogromnih izdatkov zavod ne bo mogel prenesti, bi sprevidel gotovo vsak podeželski vajenec. Delalo se je z denarjem, kakor svinja z mehom. Na drugi strani pa se načelstvo ni zadostno brigalo, da bi posvetilo kar največjo pažnjo zbiranju deležev. V dokaz temu navajam, da se ie do izrednega občne-zbora dne 23. jul. 1924 nabralo vsega skupaj ca 15.000 Din zadružnega kapitala. K tej svoti sem jaz sam prispeval 1000 Din, ko me je drugo načelstvo milostno vendarle sprejelo končno v zadrugo.
Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da je jadral zavod v gotov prepad. Vse pa se le delalo brez moje vednosti in brez mole privolitve. Slutil sem pač pogibeij, toda vsi moji sveti, vse moje prošnje in grožnje so bile zaman. Kar sem pričakoval, je prišlo. Prvi se je otresel odgovornosti z izstopom iz načelstva g. inž. Kosmač dne 30. maja 1924, za njim pa g. Jakše, ki pa je seveda še dalje ostal plačaui ravnatelj. Na njuni mesti sta bila kooptirana gg. dr. D. Marušič kot načelnik in Franjo Perič. Prvi je takoj uvidel nevzdržnost zavoda in sklicai za 23. jul. 1924 izvanredni občni zbor.
Na tem občnem zboru novoizvoljeno načelstvo si je stavilo nalogo popraviti zavod in je v to svr-ho seveda takoj odstranilo pogreške prejšnjega vodstva in sicer:
1. Je odpustilo, izvzemši knjigovodje g. Dobrile vse uradništvo.
2. Je s spretno taktiko razbilo dveletno obvezo za predrage lokale.
ur - ir-agrnjj jjUJfrm Q
nadčloveško silo pa je zadržala jok in molče, z obrazom zalitim od krvi in solz, se ie vrnila v klop.
»Martin Pila!« je zagremel učitelj čez trenutek.
Močni deček je prebledel kakor sneg, toda stopil je predenj in odgovoril :
»Po nemško ne bomo molili oče-naša.«
In ko je dobil udarec s palico čez hrbet, niti zakričal ni. Da celo ognil se ni, samo pogledal je sovražno na učitelja in zamrmral izzivajoče :
»Pes, ovca garjeva!«
Učitelj ga menda ni slišal, kajti klical je naprej po vrsti.
In po vrsti, s počasnim in svobodnejšim korakom so prihajali k njemu otroci, po vrsti so dvigali blede mučeniške obraze in junaške, jasne oči, polne zadržanih solz, po vrsti s tragično resignacijo in pobožno udanostjo so hodili po svojo kazen in po vrsti so govorili:
»Ne bomo	molili očenaša	po
nemško.«
Učitelj	je	bil	čimdalje bolj
rdeč in čimdalje bolj jezno in maščevalno je pasel svoje oči po njih. Tepel jih je, vlekel za lase, tolkel je z njimi	ob	stene	in ob klopi,	da
je od jeze	ohropei	— toda niti	ei
otrok se ni zamajal, ni glasno zavzdihnil, ne zaplakal. Hodili so predenj moške; (ekstazi svetega no
i
BI
m
l
m
m
m
m
m
m
m
m
i
m
m
m
mm i
Tvrdka
THE REX Co.
Ljubljana, Gradiš!© št. 10
dobavi
naiboige pisalne stroje In phamiike patrebiMne.
'3
Poravnafte in
obnovite naročnino!
'KIHI
Plana, Basjesvelsia 2
Najboljši Šivalni stroji In pletilni stroji.
/zborna konstrukcija In elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincn. i Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno, i osfiinezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLKR>< in „UKAN1a«. Kolesa Iz prvih tovarn .Dflrkopp*. ,S(yria‘, ,Waffenrad\ ,KayseP.
;
mfmm
O
B
H
Ustanovljeno 1906. Telefon 268.
m
I
I
I
STARA TOVARNA NOGAVIC in PLETENIN
PoStnl predal 44	USTANOVLJENA	LETA	1888	Telefon	štev	425
M. FRANZL & SINOVI
Lastnik FELIKS FRANZL — LJUBLJANA, PRIVOZ 10 nBMBBMHHIHES
I
3. Je preselilo zadrugo v nov lokal za ensto Din mesečne najemnine.
4. Je dvignilo zadružni kapital na sedemkratno višino, itd.
5. Je izposlovalo, da je oblastni odbor direktoriju podarjenih 5000 Din sprejel v svoje breme.
6. Zahteva od g. inž. Kosmača povrnitev 5000 Din potnih stroškov za brezplodno potovanje v Prago.
Vse to se je izvršilo na mojo ini-= cijativo. Osebno sem prepotoval celo Slovenijo, Zagreb', Novi Sad, Split in Beograd. Priredil sem mno-gobrojne sestanke Sirom domovine, za katere se mi niti polovica izdatkov za tretji razred železniške vožnje ni povrnila, ne glede na ostale ogromne moje stroške, ki sem jih iz svoje skromne plače utrpel. Prirejal sem ponoči sestanke, podnevi pa delal v svojem uradu, da sem se preživljal. Vse zaman! Nevidna sila je rušila to, kar sem jaz gradil. Zgubljeno zaupanje se ni dalo več pridobiti in tako smo sklenili likvidacijo, pošteno in odkrito, vsakemu na vpogled.
Vsega tega ne bi iznašal javno, da nisem doznal nečuvenega obrekovanja, ki me dolži tatvine in razsipnosti zadružnega denarja, mene, ki sem Ha skrajnosti skoparil ž njim ta v prid zadrugi. Cela zadeva se bo seveda še pred sodnijo pojasnila, danes pa pozivam vsakogar, naj ml dokaže samo eno neistlnito besedo v tem pojasnilu, potem ra-devoUe, ker nimam premoženja, zastavljam polovico svoie plače, dokler ne bo poravnan ves dolg »Ekonomske Orjune«.
Inž. Marko Kranjec.
vdušenja, šepetaje z drhtečimi ustnicami očenaš, šli so kakor žrtve na grmado in vsak je govoril brez strahu:
»Ne.. ne... ne...« Končno je učitelj, utrujen vsled njihovega junaškega nastopanja in od svoje lastne jeze, zarjul ohropelo;
»Sitzen!«
Komaj je dihal od utrujenosti in oprši se ob kateder je begal s so-. vražnim pogledom po upornih glavah, po obrazih, posejanih z modrimi obronki in zalitimi od krvi — toda s tem se ni mogel zadovoljiti.
Tu se je v zadnji klopi dvignila osemletna deklica z rdečimi ustnicami, modrimi očmi in plavimi kodri, spletkami na čelu in je z veliko resnostjo na licih pristopila k' učitelju, stegovala je boječe zdaj eno zdaj drugo ročico in šepetala jokaje:
»Jaz še nisem dobila.. «
Švrknil io je s palico po ročici, da ji je onemogla omahnila, toda deklica je stegnila drugo in z glasom polnim solz in bolesti ponavljala neugnano:
»Jaz sem tudi Poljankinja. Jaz tudi ne bom molila po nemško.«
Učitelj jo ie začel biti, kakor da je pobesnel, dokler ni deklica pretresljivo vzkliknila in za njo je izbruhnila cela šola. Ihtenje, krčevit jok in krik, prošnje in vzdihi otrok so pretresli zidovje šolskih sten; sto ročic se ie stegovalo proseče proti njemu, otroci so padali predenj na kolena — toda učitelj se ni zmenil — besno je pretepal deklico, ki je brez zavesti stezala ročice proti njemu in neprestano enako, kakor automatično ponavljala;
»Ne borno mo.ili po nemško.«
Orjunaši! Obiščite vsi „Koroško razstavo*1 Orjune in Jug. Matice v Nar. domu. Otvoijeno samo 11. in 12. X.
Naš pokret.
Ljubljanska oblast.
Dvor pri Žužemberku. V nedeljo , 27. m. m. popoldne vršil se je v gostilni br. Urbič informativni sestanek tukajšnjih članov, ki je nadvse lepo uspel in katerega se je udeležijo tudi nekaj bratov iz Žužemberka. Navzočih pa je bilo tudi več kmečkih fantov nečlanov iz Dvora in sosednih vasi. Sestanek je otvoril ob 17. uri br Ciril Dequal, ki Je v svojem nagovoru pozdravil vse navzoče in jih pozval naj pozorno slede izvajanju br. delegata Orjune Žužemberk. Nato je povzel besedo br. delegat, ki je temeljito obdelal program Orjune in ob zaključku pozval navzoče nečlane naj tudi oni pristopijo v naše vrste. V sledeči debati so bile odstranjene še nekatere malenkostne nejasnosti, nakar se je pričelo vpisovanje novih članov. Ker je število članstva precej narastlo se že vrše priprave za ustanovni občni zbor samostojne mestne organizacije in tako bo v najkrajšem času vzrastle nove postojanke Orjune na Dolenjskem.
Orjuna Vrhnika priredi dne 11. t. m. ob 10. uri sporazumno z ostalimi nacionalnimi društvi spominsko proslavo na žalostno 5. obletnico koroškega plebiscita. Govori brat Prosenc.
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo priredi predavanje pri Steinerju na Opekarski cesti 31, da se na ta način spomni »Koroškega dne«. — Zato v nedeHn 11. t. m. ob
6.	uri vsi k Steinerju. Zdravo!
Orjuna Moste! Na inicijativo Orjune Moste se je sestavil medstrankarski odbor — vseh strank, organizacij in društev — ki priredi v soboto 10. t. m. ob 7. uri zvečer v šolski telovadnici pod pokroviteljstvom Jugoslovenske Matice — ma-nifestacijsko zborovanje za'naš Korotan — ob 5 letnici za nas nesrečnega plebiscita. Glavni govornik bo
odbornik Jugoslovenske Matice, katehet tukajšnje šole č. gospod Jalen.
Na sporedu so še deklamacije; zapoje nekaj narodnih himen Slov. pevsko društvo Moste. Za člane Orjune Moste je udeležba brezpogojna dolžnost! — Odbor.
Orjuna Šiška javlja, da se je legitimacija št. 141, Ivan Sedel zgubila in je sedaj neveljavna. Odbor.
Orjuna v Šiški priredi ob priliki petletnice koroškega plebiscita v soboto dne 10. t. m. ob 20. uri v hotelu Bellevue družabni večer. Predavanje o ncodrešeni Koroški, koncert lastnega orkestra, petje koroških narodnih pesmi. Vstopnine ni. Obenem se sprejemajo prijave za obisk plesne šole Orjune, ki se prične 14. t. m. Zavedno občinstvo se vabi k obilni udeležbi, da bo manifestacija za neodrešene koroške brate čim častnejša. Odbor.
Orjuna Trbovlje priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne vinsko trgatev v prostorih »Sokolskega doma«. Člane in sosedne organizacije ter somišljenike nacijo-nalne misli vabimo, da se udeleže prireditve.
Mestna Orjuna v Brežicah priredij v zvezi z drugimi narodnimi društvi ob priliki petletnice koroškega plebiscita v nedeljo dne U-oktobra manifestacijsko zborovanje pred Narodnim domom, za katero je udeležba vsega članstva obvezna. Pred zborovanjem prisostvujejo delegati v župni cerkvi žalnim obredom, ki se bodo opravili v spomin na Koroškem padlih junakov.
Odbor.
Orjuna Vič-Glince naznanja, da je častni sod natančno preiskal vsa namigavanja o br. predsedniku Bogomilu Tavčarju in dognal, da so popolnoma neosnovana.
Mariborska oblast.
Širša seja Savinjskega B. Č. O.
se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri v Narodnem domu v prostorih mestne Orjune Celje. Radi velike važnosti dnevnega reda ie seja za vse prizadete obvezna. Bataljonski. Poharc Ivan:
Občni zbor Orj me Studenci. Dne 24. septembra ob 20. uri se je vršil v Sokolskem domu. v Studencih pri Mariboru občni zbor naše tamkajšnje Orune, ki se ie s tem končno popolnoma osamosvojila in bo sedaj Čisto neodvisna od Orjune Maribor mesto. Poset na občnem zbora je bil dober in se ga je udeležila tudi četa mariborske ak-cijone pod vodstvom bataljonskega komandanta brata Reja. Po občnem zboru, na katerem je bil izvoljen odbor, ki nudi res popolno garancijo za uspešno delovanje, je govoril poslevodeči oblastni podpredsednik brat Radivoj Rehar v skoro enournem govoru o lokalnih In splošnih nalogah Orjune ter o politični situaciji, Njegov, go.vpr. so
sprejeli navzoči z burnim odobravanjem. Organizacija šteje že ob ustanovitvi nad 80 članov; razen par izjem, so vsi ostali delavci.
Sestanek delavske sekcije Maribor. V soboto 19. septembra se je vršil v vestibulu Narodnega doma v Mariboru sestanek čianstva Delavske sekcije, na katerem sta. poročala predsednik D. s. brat Ogrizek in oblastni podpredsednik Ra-divoj Rehar o novem načrtu delavske strokovne organizacije. Sestanek ie bil dobro obiskan in se je na-daljno pripravljalno delo in sklica,-nje delavske skupščine prepustilo odboru D. s.
Občni zbor ta družabni večer Orjune Tezno pri Mariboru. V soboto 3. t. m. ob 19. uri se je vršil v prostorih gostilne Marin na Teznu pri Mariboru občni zbor tamkajšnje Orjune, ki je v nekaj mesecih svojega obstoja postala ena najmočnejših naših postojank v Mariborski oblasti. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in se je na to vršil
zelo animiran družabni večer ob najlepšem obisku. Družabni večer je posetilo tudi več bratov in sester iz Maribora in Studencev, med drugimi tudi oblastni podpredsednik br. Rehar, oblastni čelnik br. dr. Irgo-gič, oblastni blagajnik br. Zorko in bataljonski komandant br. Reja. Naša postojanka na Teznu se vedno bolj krepi.
Ustanovni občni zbor O nune Holmec pri Prevaljah. Dne 20. septembra se je vršil na Holmecu pri Prevaljah ustanovni občni zbor tamkajšnje nove Orjune, ki je naša najbolj obmejna postojanka napratn avstrijski Koroški. Občnemu zboru je v imenu O. O. prisostvoval brat Ante Štromar, predsednik M. O. Dravograd. O priliki občnega zbora je priredila M. O. Dravograd drugi izlet na Holmec, katerega so se udeležili v lepem številu tudi člani M. O. Slovenjgadec, kakor so tudi prvič mnogo pripomogli k uspehu.
Ustanovitev Sreskih Odborov.
Oblastni Odbor je sklenil ustanoviti
v Mariborski oblasti Sreske Odbore,
ki bodo vmesna instanca med O. O. in M. O. Zaenkrat se ustanovi 7 takih .odborov. Prvi se konstituira
S.	O. za srez celjski in gornjegrajski v Celju.
Službene ©fefeve.
Izključitev. Izključen je iz organizacije Josip Kukec, član Orjune Rakek, ker je hotel s tihotapstvom oškodovati državo.
Mi smo tega člana, ki mu nihče ne more odrekati ogromnih zaslug za Nacijo, ki je vedno pripravljen potožiti življenje za našo idejo, izključili iz naših vrst, ker se je enkrat spozabil v svoji siromašnosti proti našim glavnim načelom. Pokazali smo s tem, kako resno imamo pred očmi čistost in poštenost organizacije. Storili srno svojo dolžnost.
Vemo, da s tem izključnem še ne bodo zavezani zlobni jeziki, kličemo pa ob tej priliki vsem tistim, ki vidijo v zadevi Kukca poseben kamen spodtike: »Očistite tudi vaše vrste, ker niste vredni zavezati mu Jermenje na čevljih.«
OSTANKE
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2-50 do 3‘20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer cd 250 Din naprej v razpošiljalnici
IvaračSž, Ljubljana
MlhloMScva 4, nasproti frančiškansko cerkve.
Oglejte si izložbe! Prepričajte se!
Hranite.
Inseratni del našega lista povzroča nekaternikom mnogo preglavic. V veliki ljubezni za njegov obstoj se mu često očita, da krši načelo bojkota napram tujim firmam in da dela zanje s svojimi inserati celo reklamo. Napram tem očitanjem smo dolgo molčali, ter se nam ni zdelo umestno na to odgovarjati. Ker pa ta užaljena nacionalistična duša nekaternikov le ne more preboleti tega izjavljamo sledeče:
Znano je, da se sedaj nahaja tisto bore malo resnične slovenske industrije in trgovine v ne baš najprijetnejšem položaju. Neznosni davki, splošna s v e tov np-g ospo dar ska kon-
f
za
ktfVMf
stelacija in razmere v našem splošnem državnem gospodarstvu ju to-; likanj teže, da sta v opasni krizi." Poleg te domače privrede pa imamo še tujerodno, ki navzlic vsem krizam prav dobro uspeva in izmozgava našo zemljo, kolikor ji je le pač mogoče. Poleg vseh neštetih ugodnosti, ki jih uživa pri nas baš tujerodna industrija in trgovina, razpolaga tudi s tem dobrom, da ji ni potreba plačevati nobenega narodnega davka. Kaj pa se to pravi vedo dovolj povedati vsi naši privredniki, kakor tudi uradniki, kateri morajo plačevati gotovo več narodnega, kakor pa državnega davka. Spoznanje te krivice nas je dovedlo k temu, da smo sklenili obremeniti tudi tujce na primeren način in jih pripraviti do tega, da si bodo sami skovali sekiro, ki bo prej ali slej odbila tujerodnemu polipu v naši zemlji glavo. V ta namen smo sklenili, da priobčujemo oglase tudi tujih, toda takih firm, katerim ni radi lojalnosti mogoče ničesar očitati. Pri tem smo si pridržali absolutno rezerviranost napram tem tujerodnim inserentom in pripravljenost pasti vsak hip po njih, kakor hitro se bo to izkazalo potrebnim. To rezerviranost napram tem tujim firmam lahko razvidi vsak že iz načina objavljanja inseratov samih.	,v	•
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
5® BBnfMBf m
<S. z e. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesSa 25.
-iGroschen
KUPIM
ZA 5580.00®
Švicarskih fr. zbirke pisemskih znamk
vendar farno boljše objekte, kakor tudi posamezne raritete in stare znamke na kuvertah po nnjvišjih cenah. Izrabite ugodno priliko, ki se nudi.
Platani takoj v gotovini v poljubni veljavi. Najstrožja diskrecija. Pa dragoceno stvari pridem sam. Izčrpne ponudbe z navedbo cene nasloviti na
Eugon Sckula Vlila „Helm<sli“ Luzern (JvUs)
Pazite na adreso 1 J. H. 5115 Lz. Korespondenca: francosko, angleško, nemško
mmmm
pač pa samo eden, ki sliši na ime Josef, katerega se članek v polnem obsegu tiče.
2.	Ni kupil strgane srečke gosp. Treo, pač pa neki Nemec iz Gradca z izrekom: »Wir mtissen alle Verči n e unterstiitzen«.
Poleg tega pa sedai ponovno polivamo vse naše člane in prijatelje, da nam pošljejo o vseh morebitnih nacionalnim interesom škodljivih ukrepih in delih tujih firm, ki oglašujejo v našem listu točne la zanesljive podatke, ki jih zamoreio potrditi tudi pred sodiščem. V takem slučaju bomo brez prizanašanja napadi! vsako tako firmo, pa najsi bi imela tudi celo leto v naprej plačan mse-rat za celo stran.
Gospodinje upoštevajte! Naše milo znamke »GAZELA« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete z njim brez truda ter dosežete, da je perilo res snežno belo.
K naši zadnji notici o zadevi g. Mikliča izjavljamo, da starejši brat g. Karel Miklič ni bil navzoč pri opisanem incidentu, kar je razvidno iz njegovega potnega lista, ker se je nahajal ta čas na Dunaju. Steni tudi lojalno popravljamo nehote mu zadano krivico.
Popravek k članku »Kočevar-ska predrznost«.
1.	Nista bila dva sinova Miklič,
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograjo i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
Dvokolesa, mali pomožni motorčki, Šivalni stroji, otroški vozički, pneuraa-tika, I. dr. se dobe najceneje v tvornlcl
TRIBUNA F.B.L
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štev. 158.
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4,
Naznanilo
JOSIP REBEK
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
pgvrrpm-j I 'U ni ■ T- L-« ■ mn eg»ryae	tu	|*Y,	—j——g
Britje in striženje po najcenejših cenah se izvršuje v novi higljenično urejeni brivnici v Hrenovi ulici st. 19 (poleg gostilne Ražem na Žabjaku.)
Za obilen obisk se priporoča
Cenj. občinstvu javljam, da sem dno 7. t. m. odprla trgovino z galanterijskim in pletenim blagom. Naznanjam cenj. občinstvu, da imam tudi veliko zalogo moSkili klobukov vseh vrst in si že kupite lahko dober klobuk za 50 Din. Po najnižji csni trikotaža, nogavice, itd.
Za obilen poset se priporoča
M. Bfivse, Poljanska c. št. 27.
splošno ključavničarstvo
Cankarjevo nabrežje št. 9,
F. MEKINC
brivec,
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
Brzojavi:
Papirus, ŠLUJpri Mariboru.
Telefon iatemrb.: MARIBOR BR. 156.
Sladkivrh
Naslov za pisma:
Sladkivrh, pošta St. HJ pri Mariboru.
Vlastnlk:
Josip Rosenberg, Maribor
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
izradjnje sivu Ijepenku i sve vrsti omotnog papira.
Naročajte
„Orjuno“!
SAVA
CABA
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE s
limonova, Jabolčna, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti),
Vanile, Waldmeister.
ESEIICE ZA ALKOHOLNE PIJAČI;
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava, kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropi-
nov, brinjev, drožni i.t.d.
SADNE ETERE:
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
pasi N A iBESTIL ACIIA' ESENC LJUBLJANA METELKOVA 13.
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
onne ocnrypaBajyhe ahohh-«iapcKO flpyuiTBO y 3arpe6y
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov:
Prva hrvatska stedicnica, Hrvatska eskemptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Fodunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja
občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 30 milijonov dinarjey.
deneralno zastopstvo za Siovenilo
v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta it. 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
gasBacararaagag:
aatsm
Upravni svet Prometne banke d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je ustanovitelj zavoda in za predsednik upravnega sveta, gospod
uzm
ŠUŠTERŠIČ
včeraj po težki, mučni bolezni preminul.
Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel nevenljivih zaslug, ohranimo vedno v hvaležnem spominu V Ljubljani, dne 8. oktobra 1925.
Upravni svet Prometne banke d. d. v Ljubljani,
mi. KRISPER
I jjUBLJAMA |
MESTNI TRG Stev. 26
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
danes dne 7. t. m. ob 22. uri po daljšem bolehanju previden s svetimi tolažili mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil v petek dne 9. t. m. iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 6.
Zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1925
BOgUmlBa Šušteršič, soproga.
Sni, Ferdinand! Šuster!!!, sin.
Alke Šušteršič* sinaha.
Dvorni svetnik v p. AhdOft Šušteršič in admiral Alois Šušteršič, brata.
Knilievnost.
Našim malim. F. Ks. Meško. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena Din 15.
Meško spada tudi v vrsto onih
naših pisateljev, ki so doumeli, da leži v besedah izrečenih mladini mnogo več, kakor v delih za zrele in odrasle. Tako je po knjigah, ki so izšle v založbi Mohorjeve družbe podaril našim malim zopet to drobno knji-
žico. Delce je prežeto globoke in ne-utešne ljubezni do grude in staršev. Pisana je v mladini kar najbolj umljivem jeziku. Morda je njena mala hiba v tem, da poda včasih v življenjih za mladino pr e temno sliko. Posebno
»V pričakovanju« dojmi še na od-rastlega človeka deprimirujoče, ko občuti vso to silno bedo. To pogre-ško pa popravlja v tem večji meri visoka pesem naše zemlje »Jaz bom kmet«, ki bi morala priti v šolske či-
tanke. Morda bi vsaj stotemu od onih, ki beže z zemlje odprla oči.
Vodeni papir za vse razmnoževalne aparate. THE REX CQ., Ljubljana.
Dnevni kon&erti s
kaverni c c! 5. do pofi 1. u?e ponoči.
W fcSeSi od 3, do tS. ure ponoči. y rcsJavradjj od! 7. do 12. ure ponoči.
fSžs ssetieljaii! in prašnikih zalutckovalni koncart v iresSavrasiji.
II
IH
Tofaain solidna postrežba Prvovrstno vino, gorka in v	mrzla	Jedila.
RESTAVRACIJI ..ZVEZDA F“„ a<J!»
Je najmodernejše urejena ter Izvršaje vsa tlskarniška dela od najpripro-stejštga do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Uastrirane knjige v eno- ali ycčbarvnem tisku. — Brošure v malih In tudi največjlh nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Okusna opna llistiir. katalogov, Mikov in reklam, listov. Lastna trata šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne žn srednje šole Risanke, duevniki in beležnice.
HIPOTEKARNA BANKA
JUGOSLOVANSKIH HRANILNIC v LJUBLJANI
BRZOJAVI:
HIPOTEKARNA
(PREJ KRANJSKA DEŽELNA BANKA)
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE IN TRANSAKCIJE SPREJEMA VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU TER DAJE VSAKOVRSTNE KREDITE IN PREDUJME NAKUP IN PRODAJA VALUT IN DEVIZ
V modni talon M. SEDEJ * STRNAD, UDfliJflflll Piešernova ulita 3.
bo došle
zadnje novosti v klobudevinastih Rilčastih) in najmodernejših klobukih.
Postrežba foto. Žalni klobuki vedno v zalogi.	[gflG ZDICRIG.
PERILO moško, žensko, dečje, namizno In posteljno, OPREME za neveste In dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno In dobro pri
C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
VELETRGOVINA Z VINOM LJUBLJANA SPODNJA ŠIŠKA
TRŽNA ULICA ŠTEVILKA 256
;■
IK IW«"3I
OTVORITEV
trgovine mesne industrije in mesarije.
(Jljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Kolodvorska ul. 18
trgovino * raznovrstnimi suhomesnatimi Izdelki in mesarijo sveiega govejega, telečjega En praSiijega mesa na drobno in debelo.
Vse blago je vedno sveže in prvovrstno. Ureditev trgovine in hladilnice strogo higijenična. Postrežba solidna, po konkurenčnih cenah. Za cenjeni obisk se priporoča
Novak Tovladijac & Co.
mesna Industrija.
ret® ---*,
BIL
Lastnik in izdajatelj inž. Marko Kranjec.
Zalega galanterijskega blaga
Tovarna irevljev
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
I01ARNI UK
v Zidanem mostu.
PiomelDl zavail za preM d. d.«Ljubljani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov *a doranSo vporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpeSava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški In angleški koks za livarno in domačo vporabo. kovaSki premogi črni premog In brikete.
NASLOV:
Pili ZAVOD PREMOG D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I.
Tel. št. 937.
100 z
ustanovljeno leta 18B8 (Riunione) Tel. št. 937.
.. za Slovenijo; LJUBIM Beethavnova ulica itev. < («lastni palači), za Jugoslavijo: um. Hova ulita Stev. 10 (v lastni palači).
I,.606.009'-. e« M kapital Lil. 11110'-.
SKLEPA:
Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti, razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok
— jamstvena zavarovanja.
Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek.
Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: J o ž e S d a n,