Vijolica.
Spis.il  AE. Gangl
fisto  pozabljena in  neopažena je  rasla  vijolica  pod   grmom. Mirao so  hodili  Ijudje in nosili cvetke v rokah in na prsih. Vijolici je  bilo  težko in žalostno: ,,Nihče se ne zmeni zame. Nikogar ni, da bi me utrgal in se me radoval.   Ko bi "    imela tudi jaz kaj takega, kar bi prijalo Ijudem!" Žalostna zaspi.   Rano zjutraj se prebudi.  Vsa se zavzame, ko začuti, kako se širi okolo nje lep, sladak vonj. Toliko, da se je izpoznala. Veselo se spne v čisti jutranji  zrak,  vabtjivo zavonja naokrog: ,Pridite,  pridite!" Otroci so dospeli na tratino,  da  se poigrajo.   In začutili so vijoličin vonj in dospeli so do nje in ji potrgali cvetove z mehkimi rokami.
In šli so cvetovi iz rok v roke, od noska do noska, in kmalu je vedel ves svet: nVijolica vonja tako lepo!"