92. številka.
V Trstu, v soboto 17. novembra 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhaja dvaknit na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. H,— ; izven Avst. !♦.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.0O „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ POH« mirne Htevilk© se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v TrBtU po «■ nov.,
v Goriei in v Ajdovščini pe « nov. Na naročbe torez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi ho poiilja jo uredniAtvu v ti lici farintia 2s. Vsako pismo roora biti trmikovano, ker nefrankovana se m *pre-jenajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila ne rakune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor ivi i?a
obseglo navadnih vrstio. Poslana, javne :ahvale. osmrtnice itd.
so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-je m a upravništvo v ulici larintin Odprto reklamacije ho proste poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primprsko.
• V edinost j« n o?«,
Iz državnega zbora.
Važni predmeti razpravljajo se sedaj v državnem zboru, stvari, katere dirajo uprav v najožje kroge socijalnega živenja : zakon o dednem pravu in o promeni doslej obstoječih določb glede enoletnikov v našoj vojaki.
Sprevidela je vlada, da propada kmetijstvo in sveta njena dolžnost bila je iskati vzrokov propadanju blagostanja, ter misliti na to, kako bi se moglo pomagati lomim kmetovalcem. Misel je lepa, ali žalibog — vlada jo je vkljub svojega dobrega menenja slabo izvedla. Govorili smo uže o tem zakonu, tudi danes poročamo o njegovoj razpravi na drugem mestu, vendar pa moramo dodati, — ne ozirajoč se na prestolni govor ob odprtju deželnega zbora, — da je vlada o predlogi te zakonske osnove resno spoznala svojo nalogo. Minister za poljedeljatvo sicer pravi, da je ta zakonska osnova utemeljena, kakor je bila redko kedaj katera koli, vendar pa moramo omeniti v razjašnjenje njegove izjave, da ho izrečeni še-le z postavo 27. junija 1808. posebni predpisi o dednem pravu in da deželni zbori vedno morejo omejevati deljenje kmetij. Jedini deželni zbor tirolski odbil je o tej dobi zakon o prostovoljnej delitvi, pozivajoČ se na stare naredbe, po katerih preide posestvo — n e r a z d e I j i v o — na najstarejšega sina, odnosno hčer. Načrte dednega zakona smo bistveno objavili; da vlada z njimi ni zadela pravo, priznal nam bode slehern kmetovalec. Obsojajo jo celo translitavski linti, izmed katerih omenja v prvoj vrsti „Obzor", da je zakonska osnova fakultativna in ne imperativna, ter da se z njo izraža samo načelo in daljno provedenje po-veruje se deželnim zborom, katerim je s tem poverjen neomejen delokrog s tem, ker deželni zbori določujo večino posestva in odredijo inesto sodne katastralne pro-cenitbo itd. Tudi mi smo tega menenja, da je ta osnova neliberalna, kajti res ne bode imela druzoga vspeha nego prepire v raznih rodbinah. Levica državnega zbora sicer povdarja, da je to promena ustave, kajti po ustanovnem državnem zakonu more razpolagati sleherni državljan po svojoj dragej volji z svojim zemljiščem. Desnica t. j. večina pa se poziva na „precedens", kajti uže leta 1868. je določila tedanja
PODLISTEK.
Rendez-vous.
(Humoreska,- spisal Ivo Tro št) (Konac.)
Tone je gojil za to cvetko od nekdaj osobite simpatije ; tudi Katica ga je neki rada videla
Ono nedeljo dala mu je ličen šopek pestrih cvetlic; ko gre Tone mimo Zagar-jevega okna, pogleda na cesto krasen obrazek ter reče na to materi: slabo vreme, oblačno, lepo, jasno, kakor baš pratika „laže".
Toda glej je, neizprosne usode ! Ravno je mislil, kako pojde kmalu nek dan k Žagarjevirn povedati to in ono ter prosit tega, kar bi mu najraje samo priteklo v naročje. Uže kratki so se mu zdeli dnevi, ki so še do onega blaženega v njegovem koledarji, ko spleza k svoji ljubljeni Katici na gospodarski stol pri Žagarjevih, kar izve, da misli iti Katica služit h „gospodu" Marku v grad.
To doznavši, bije Tonetu srce skoro kakor bat kake male fužine, nekaj ga šegeta pod rebri in lasje mu se dvigajo, kakdr da bi mu oživeli na glavi. Kakor bi mu neka višja moč diktovala besede, izusti grozničavo: „To ne sme biti !tt Misli in najde — lek.
levica — denašnja manjšina — da imajo Važnejše vprašanje v tej zadevi pa je za v letnem, z gozdom v zimskem č a*u, da določevati deželni zbori delenje zemljišč, ( nas j e z i k o v n o. O tej zadevi je sprego- I treba tora j brez koristi plačevati dva ču-kakor želi isto dandanes desnica. Lo-' voril poslanec dr. V i tezi č v tajnoj seji vaja in je sekveater za gozdnega čuvaja gika levičarjev je zatorej nekako čudna | brambenega odbora dno 13. t. m. Povdarjal- usilil nezanesljivo in nesposobno osobo; in komentarja njenem postopanju menda je, daje prostovoljcem slovanske narod- da sta bila na 6 in Tdnevni zapor niti ne treba. Gospodje imajo svoje nazore j nosti jako težavno polagati častniški izpit obsojena dva zadružnika, ker je z odobra-ter se ravnajo baje po načelu: »Aut t nemškem jeziku in da bi morali po vanjem zadruge eden in sicer soseski caesar, aut nihil !" — Ako pa jim je na novem zakonu, ako ne polože ta izpit z župan, po stari navadi faktični zastopnik srcu blagor državljanov, vedeli bodo, kako povoljnim vspohom, služiti še drugo leto. zadruge prodal in drugi kupil travo iz ispolnjevati svoje poslanake dolžnosti — |To bi naravno našoj vseučiliščnej mladini jodne pogozdono parcele, iz katere jo rao-brez obzira na stranke. Splošno bi a- neizmerno škodovalo. Minister deželne Vala zadruga travo odstraniti po nalogu
gostanje mora biti na srcu vestnim zastopnikom naroda, osebnosti o takih važnih zadevah stopijo povse v skrajno zakotje.
Kar se je nadalje razpravljalo ob odpravi kolkov in drugih pristojbin, pod katerimi trpe v prvej vrsti časopisi, o temu, žal ne moremo spregovoriti obširnejše. Želimo le dotičnim poslancem, da prodni v daljnej | „v kolikor je je treba za vršenje vojaške bodočnosti z svojimi predlogi, akopra^ na- I službe ?" Skoraj bi rekli: „Ilic haeret merava baš sedaj vlada v Nemčiji zopet uvesti iste pristojbine, katere so odpravljeno uže mnogo let. Pri nas so so tno-njali razni kabineti, odkar se razpravlja o tem vprašanji, rešeno pa do danes še ni. Splavala nam jo tudi za sedaj po vodi vsa nadeja, da bi se rešilo povoljno, — kajti o takih vprašanjih je prvotni faktor denar, denar, kjer se ga more dobiti. Ekscelenca finančni minister pa ne bi niti zaslužil svojega portfelja, ako bi si dal iztrgati par sigurnih miljonov kar meni nič tebi nič iz rok. Drži se načela slavnega Montecuculija, kateri je poznal le tri predmete v prospoh in blagor državne uprave in ti so, kakor znano: denar, denar in zopet denar. — Kakor o njegovoj dobi, velja tudi dan-
obrambo odgovoril jo poslancu dru. Vite-J c. kr. okrajnega glavarstva, katero prodajo ziču v istem smislu, kakor nedavno mini-Je c. kr. namestništvo kasneje odobrilo, a stor baron Fejervary deputaciji poštanskih kazen vendar potrdilo ; V8eučiliščnikov. Rekel jo, da so zahteva da je bila velika večina zadružnikov od enoletnikov le toliko znanja nemščine, klicana na odgovor, ker je soseski vkupni kolikor je potrebno za vršenje vojaške pastir ali deloma pastir posameznika po
službe. Odgovor je diplomatičen, kajti kdo nam more natanko omejiti znanje nemščine,
aequa", kajti naša modrost ne sega tako daleč. — In „dedno pravo ?" Zadovoljni smo, da vidimo vsaj — dobro voljo. V ostalem pomozi nam Bog !
Interpelacija
poslanca Slavoja Jenka in d r u g o v na c kr. vlado v VIII. seji deželnega zbora isterskega dno 4. okt. 1888. (Konec.)
A toliko ostreje obsoditi moramo postopanje sekvestra, ob enem c. kr. uradnika, katero je zadružnikom, kolikor posameznikom, kolikor celoti, občutljivo škodo [danes še prvotno načelo, da mora spreten ' provzročilo.
I finančni minister pobrati denar kjer ga I Preobširno narastla bi ta interpelacija, ter se bode težko pokrilo polovico gotovih i najde, odnosno, kjer ga more dobiti. S tem ' ako bi hoteli vse hrabre čine sekvestra I vrši svojo službo vestno in nikdor mu ne j navajati. Omenjamo samo, da se je pustila bode očital, da so poteguje za svojo sto- j živina giniti v mrazu in gnjilobi, kor se lico, kor je Dčividno, da skrbi le za vse-. jo zabranilo pobiranje stelje in so so uže
starem običaji in v sporazumi jonji zadruge pasel živino v zadružnem gozdu, v katerem paša ni bila zabranjena, in so so pregrešili baje s tem, da za pašo niso vzeli posebnega dovoljenja od sekvestra in se niso zavezali mu, plačevati noke letno vsote ;
da so so pri obravnavi strogo knzno-vali vsi, kateri s*- niso hoteli zavezati za plačevanje dotične svoto, v zapor do 14 dni in v plačanjo odškodnino — pasli so po svojem ! — do preko 20 gld., a bo so oprostili oni, ki so so zbali take drakoničke obsodbe in — udali;
da so je podvzelo, apnenico delati navzlic odločnemu protivljenju zadružnikov — in menda bas za to — v zelo oddaljenem in neprimernem kraju gozda in bode za to troška v gotovem denarji kacili 500 gld., a so pri vsem velikem trudu sedanjega gozdnega asistenta ne bode moglo apno razprodati, nogo jo nevarnost velika, da bode pokvarjeno obležalo na mostu,
občni blagor države.
Druga zadeva splošne važnosti 8o zakonske določbe o vojaškej službi enoletnikov. Da zadenejo te določbe jako strogo dotične mladeniče, dokazali smo nedavno, ko smo objavili brez daljno opazke bistveni načrt novega zakona. Med tem so uložile razne zveze vseučiliščnikov
pokazala bila znemenja kužne bolezni parkljih, kar je bilo uradno konstatirano ;
da je mnogo njih v hudi zimi trpelo zarad pomanjkanja drv, dokler se ni posrečilo županu, doseči neki kompromis, kateri se pa tudi ni popolnem izvedel;
da jo sekvester užo drugič dosegel pri politični oblasti, da ne odpravlja več
po državnih poslancih utoke proti določbam i službo poljskega in gozdnega čuvaja jedna novega zakona — ako jim bode pomagalo, J oseba, kakor je tam povsod in od vselej
troškov, no računajoč drva, ki so so brez koristi požgala itd.
Proti raznim naredbam, odlokom in obsodbam ulagali 80 zadružniki pritožbe in rekurzo na višja mesta, a vselej brez vspeha. Z direktno ulogo na c. kr. mini-sterst.vo poljedelstva prosili so tudi, da bi se odposlala posebna, nepristranska komisije na lico mesta, da so izreče, je-li je sekvester delal na korist, ali na škodo zadrugo in so so zavezali plačati troške v slučaju, ako bi komisija našla, da njegovo delovanje ni bilo škodljivo. Namesto pa, da bi bila prišla komisija, o kateri so jo
to ve le naš vojni minister in Bog sam. | navada, ker ima čuvaj opravila s poljem uže od uradnih ljudi govorilo, da bodo
Mrači se uže. Na zahodu se žari nebo. Lahen vetrič pihlja in orumenelo listje pada z lahkim šumenjem in škrganjem z drevja. Pek, pek. resk, resk, šrk! sliši se prav „piano pianissimo" pod orehi za skednjem kraj vasi S. Ko je rastlina dozorela, mora usahniti; ko je listje opravilo svoj posel, popada na tla. Orehove veje so skoro gole na odsojni strani skednja, vendar je tema pod orehi. Vsaj je pa tudi uže noč. Če bi pa pogledali bolj natanko, videli bi prav pod kapom ob zidu nekaj črnega, še bolj ko noč. Glejmo le bliže, bliže: človek jo in sicer — za Boga — „gospod* Marko. Kaj neki želi, čaka tukaj ? Bog ti ga vedi. Morda premišlja minljivost na sveti, ko čuje padati suho listje z drevja. Težko. Pomakne so ob zidu do vogla ter vzdihne: „Ni je še; ura je že polu osme. Pred pol ure morala bi biti uže tu.u V roki tišči nekaj belega kakor list. Nemirno čaka, strah ga je skoro in groza. V glavi mu roji še vedno misel: kaj, da je ni. Stopa sem in tja, toda ni je. Pač, kaj je to? Ni-li ona? Morebiti — Čop! kaj je zopet to? — Na oreh je priletelo poleno čez skedenj, za tem drugo, tretje . . . šesto, . . . deseto. To je pa kamen. „Gospod" se stisne pod kap. Vse ne pomaga. Zopet kamen, drugi, tretji, četvrti . . . cola toća. Marko so zboji, steče, beži, boži ... a, polena, kamenje in druga sodrga za njim. Sreča, da ga ni nič zadelo. Vrag pa le noče nehati. No utegne se ozirati. Le nekoliko je o neki
priliki pogledal, videl množico črnih polasti, kakor oblak hudourni za njim bo v temi valečih in šepajočih. Vendar so bile vae brezglasno, kakor neme. Najtišjega ljudskega jeka ni bilo slišati, le padanje kamenja in polen, slično topovim kroglam v vojski. To je hudo, zelo hudo. Čudno, da duhovi le no jenjajo, človeška koža je pa vendar, barem vlastnikom, zelo draga. Zato jo Marko varuje. Četvrt ure je od doma in od vasi. To ni šala! — Zdaj nekoliko ponehuje nevaren pojav in „gospod" se oddahne, četudi še vedno teče . . .
Čez nekaj minut šele nehala je po-gubonosna toča povsem in prouzročujoče jo pošasti izginile so brez sledu, Kam? To ve Bog sam.
Drugi dan zgodaj stopal je mimo Za-garjeve hiše „gospod" v zamazani obleki, z razmršenimi lasmi. Kdor ga ni dobro poznal, misliti si je moral, da jo „njega visokorodje" (kar jo Marko rad slišal) hodilo po noči okoli, vsled luninih ukazov. Na oknu je stala lepa Katica in vragoljato pogledovala po nesrečniku. Vsaj ji je bilo vse znano. Ta so ozre na okno:
„Katica, kje si pa bila sinoči?"
Doma, „gospod". — Okoli usten se ji kroži hudoben smeh, česar pa ni opazil Marko.
„Kaj si delala?"
S fanti sem se pogovarjala, „gospod". Potem so pa nekam odšli, ne vem kam, ker mi niso hoteli povedati.
„Zakaj nisi došla tja?"
Kam, „gospod"?
„Vsaj si pisala."
Jaz — — jaz — — pisala, ha. ha, ha, zdaj še-le umom zagonetko. — In z glasnim smehom, ki ji je vidno prihajal od srca, izgine v hišo ter se smeje še tam.
Prokleta polena kmetska! Kako je še vrag zvit.
Tone me je posadil na osla z onim pismom.
Ti — — —! vzdihuje revež, pa posle smrti je za maščevanje in pokoro prepozno. Z zobmi škripajo, lačen in zaspan, jezen in truden stopa v grad. —
Bilo jo pozno v jeseni istoga lota. Vaški fantje so v krčmi zapijali „kolač* mladoženje Toneta Črmaževega t« r bili široke volje. Besoda da besedo, in joli so se pogovarjati tudi o današnjem slavljencu in ženinu.
„Pravo je pogodil," de nekdo, „glavico ima; to jo res." Drugi se oglasi, rekoč: „Ne bi je bil dobil, da ni napisal in oddal onega lista."
„In če ne bi nas bilo," trde vsi. Drugi dan pokajo topiči, da bo stresajo šipe v oknih. Svatovski sprevod gre od Zagarjove hiše proti cerkvi. Sprevodu na čelu nateza godec zaprašeno harmoniko ter škriplje nekaj podobnega polki, kar bi on trdil, da jo „marš".
dovoljena, dobili ao odlok, s katerim so jim naznanja, da je ces. kr. ministerstvo poljedeljstva vzelo na znanje poročilo ces. kr. namestniStva, katero slove, da trditve zadružnikov niso utemeljene !
Razumljivo je, da ima občinski urad težavno stališče pri tacih razmerah. Ljudstvo je navajeno, iskati tam pomoči, ker so se gozdi v prejšnjih Časih smatrali za občinske. A navajena je tudi politična oblast, občini nalagati razne posle v zadevi zadrug in sicer večinom take, katere izvrševati občinski urad po nobenem zakonu ni vezan.
Vse to nikakor ne opravičeno postopanje v gozdnih zadevah v podgradskem okraju hoče se zdaj pokriti s tem, da se kot namenom državnih oblastnij protivne in ljudstvo hujskajoče črni ravno tiste osebe, katere so ob vsakej priliki ljudstvo nagovarjale na potrpežljivost i na iskanje sprememb samo po zakonitej poti in ki so edine delovale na to, da se razmere točno razvidijo in nepristransko za ljudstvo koristni odloki store.
Več se veruje poročilom podložnih organov, kateri so v zadevi interesirani, nego pritožbam ljudstva in izjavam nepristranskih oseb in zastopnikov naroda.
Naša dolžnost je zopet in upamo, da zadnjikrat, opozoriti vis. c. kr. vlado na grozne, nenaravne razmere v administraciji gozdov vse gorenje Istre. A to nenaravno postopanje je toliko bolj očevidno, ker se nekod postopa z skrajno strogostjo, a drugod se nič ne stori. Resultat pa je v obeh slučajih nepovoljcn.
Tako stanje ne more dalje trajati, ker ono je tudi v očitnem nasprotji z obstoječimi privatno-pravnimi ustanovami. In ker državna oblast, kakor v drugih vejah privatne lastnine, tako tudi v razmerah gozdnega gospodarstva privatnim osebam, občinam i zadrugam ne more proti njihovoj volji omejiti uživanje, ako jih na drugi način ne odškoduje, vprašamo :
1.	Misli-li vis. c. kr. vlada in kedaj odpraviti sekvestracijo podgradskega zadružnega gozda ?
2.	Misli-li vis. ccs. kr. vlada naložiti svojim organom, da blažje postopajo v gozdnih zadevah gornje Istre sploh, posebno pa v zadevi gozda podgradske zadruge ?
3.	Misli-li pospešiti sestavo in delovanje enkete, da se uže enkrat urede one nezdrave razmere ?
Poreč, 5. oktobra 1888.
Jenko, Zamlič, dr. Laginja, Spinčić, dr. Volarić, Flego.
Iz deželnih zborov.
Deželni /bor kranjski.
VII. seja dne 29. septembra 1888.
(Konec.)
Posl. Kersnik poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona zaradi lovskih kart, kateri se ima sedaj glasiti: Člen I. § 6. zakona z dne 17. aprila 1884. leta, dež. zak. št. 0, jo v svoji dosedanji besedi razvel javljen in so mora odslej glasiti tako: 8 0. Oproščeni so, da no plačujejo pristojbine za lovsko karto: za varstvo lova neizogibno potrebno zapriseženo nadzorno osobje, učenci nižjih gozdarskih šol in gozdarski vajenci (praktikantje) mej dobo
Katica stopa sramežljivo kraj svojega spremljevalca; Tone pa vodi s prirojeno in pri „gospodu" opiljeno uglajenostjo svojo »družico". Niso še kreniti s ceste proti cerkvi, ko jim pridrdra nasproti „gospod" Marko na lahkem vozu. Marko se ozira po svatih, koji so pa danes tako možki in ponosni, da se jako malo zmenijo zanj in njegove poglede.
Ustno sporočilo še dostavlja: Najbolj čudno pa jc, da ga ni danes pozdravil nikdo.
„Prokleta polena kmetska, godrnjal jo gospod, kako so še danes ponosni. He-raška ošabnost!" Slišal ga ni nikdo, ker je voz drdral brzo mimo, a tudi poguma ni imel, da bi še kedaj zahajal tija, kjer nima „jusa".
Svatje so odšli svojim potom, „gospod" pa tudi. Ko so zvečer sedeli pri mizi ter je bil sleherni gostobeseden in mnogoveden, obrne se Katica k Tonetu ttrr mu zašepeta na uho: „Ali si res Ti pisal P"
„Kaj pa misliš. V ti zadevi, kakor v vsaki drugi, smo vsi jednaki. Sraka naj so ne meša mej pave in ne jastreb mej golobe".
svojega šolanja, oziramo učenja. Politično okrajno oblastvo določi z ozirom na razsežnost in na talne razmere lovskega ozemlja, kakor tudi z ozirom na večjo ali manjšo nevarnost poškode dotičnega lova po dogovoru z deželnim odborom za vsako lovsko ozemlje občine, kakor tudi za vsako samosvoje lovsko ozemlje zemljiškega posestnika največje število lovskega nadzornega osobja, ki je oproščeno, da ne plačujejo pristojbine za lovsko karto. Ako se v tem oziru ne doseže dogovor mej političnim okrajnim oblastvom in mej dež. odborom, pristaja konečno veljavna razsodba političnemu deželnemu oblastvu. Prenaredba se odobri.
Posl. Kersnik poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona o prepovedanem lovskem času. V glavnej razpravi oglasi se poslanec Kavčič in pravi, da naj bi se take postave sklepale v korist deželi, posebno kmetijstva, in naj bi delovala v to smer v zvezi z občinami posebno politična oblastva, okrajna glavarstva. Govornik potem pripoveduje, kako se je lov postojinske občine in še dveh druzih občin oddal po okrajnem glavarstvu za 100 gl. knezu Windischgrlitzu, da si se je izjavil zoper to oddajo Postojinski zastop in je jeden takoj ponudil 200 gold. za lov na javni dražbi, pa bi se bilo dobilo tudi 300 gld. A vse zaman, pri okrajnem glavarstvu Poitojinskem ne dosežejo občine, da se daje lov javno po dražbi v najem. Poročevalec Kersnik pravi, da oddaja lova gre v prvi vrsti okrajnim glavarstvom, a upati bi bilo, da dotične merodajne osobe postopajo taktno. Potem se je pričela podrobna razprava postavnega načrta. Čital jo baron TaufFerer na dvanajstih listkih spisani „govor" in oglasil so je č. g. kanonik Klun „ auch ein grossor Jiiger vor dein Ilerrn" in konečno poročevalec posl. Kersnik, katerega dovtipni odgovor povrnil nam je zopet dobri humor.
Kogar zanima, temu povemo, da se je sklenila bistvena določba postavnega načrta tako: Pri zvrševanji lova se je držati naslednjih prepovedanih lovskih časov : I. Za dlakasto divjačino. Za jelene samce in dani jake (lanjce) od 1. novembra do 30. junija ; za košute jelenov in damjakov in za njih jolenčke in košutice od 1. februvarija do 30. septembra; za divje kozle od 1. januvarja do 31. julija; za divje kozle, divju kozličke in divje kozice od 1. dec. do 15. avgusta; za srnjake od 1. febru-varja do 31. maja; za srne, srnačke in srnico od 1. januvarja do 15. septembra: za poljske in planinske zajce od 16. jan. do 31. avgusta. II. Za divjo perutnino. Za divje peteline od 1. jun. do 31. marcija; za ruševce (škarjevce) od 15. junija do 31. marcija; za divje kokoši in ruševke (škar-jevke) vse leto; za fazane od 1. feb. do 31. avgusta; za gozdne, bele (snežne) in planinske jerebice od 1. feb. do 15. avg.; za poljske jerebico in prepelice od 1. doc. do 15. avgusta; za sluke (kljunače) od 1. aprila do 15. avgusta; za velike divje race od 1. marcija do 31. julija; za divje race razven velike divje race, za divje gosi, za močvirnike in povodne ptice od 10. aprila do 30, junija. Pri jelenih, potem pri srnah in divjih kozah velja mlada divjačina za jelenčka ali košutice, za srnčka ali srnico, za kozlička ali kozico do 1. julija tistega leta po porodu.
Potem se seja sklene.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V državnem zboru je bila ta teden generalna debata o vladnem predlogu novega dednega zakona za sredne kmetije. Razprava je bila vrlo živahna, govorilo so je mnogo za in proti temu zakonu. V prilog vladnemu predlogu je govoril tudi klerikaleo knez Lieehtenstein. Priznal je, da je tudi liberalizem mnogo koristil kmetskomu stanu, priborivši mu svobodo. Z druge strani je pa ta liberalizem našim kmetom mnogo škodil, ker ga je izdal kapitalistom v pest, ter ga s tem ukoval v li u j ho spono, nego mu jih jo bilo nositi pred. Konservativcem pripada naloga rešiti kmeta teh vezi, v katere ga je uklenil liberalizem. Proti zakonu je govoril poslanec Adametz. On je proti zakonu sploh, kajti vlada hoče z njim postaviti kmeta pod svoje nadzorstvo in oskrbništvo. Tega bi si ne dovolil noben stan, niti čevljarji in krojači ne. Ce vlada priznaje kmetu sposobnost sedeti v občinskem, deželnem, da, tudi v državnem zboru, ter so udeleževati zakouodajstva, mora pritrditi, da jo tudi dovolj pameten, oskrbovati si sam svojo imovino. Z novim zakonom vlada nikakor ne zboljša položaj kmetskega stanu,
da, še pohujša ga, ker ustvari ali pomnoži bogata, da bi jo mogla Nemčija in naj si
nitir<i a L-mo^alrA a	C« I.!__l__J	» ..	l	__;____3_____ __. _ a • • t	. * %
nekako kmetsko aristokracijo, ki ne bode gledala na drugo, nego na svoj dobiček. In zakaj jemlje neki vlada samo večje posestnike pod svoje varstvo, zakaj ne tudi manjša ? Večji ali manjši čisti dohodek ali unos ne odvisi od velikosti imovine, ampak od obdelovanja zemljišč. Cim bolje je zemlja obdelana, tem več donaša. S takimi zakoni kmetom ni mogoče pomagati. Pomisliti treba, da je kmet silno obložen z raznovrstnimi davki. Od vsega čistega dohodka majhnega premoženja mora kmet potrošiti štiri petine za občinske, deželne in državne davke, kakor tudi za pristojbine; ena sama petina mu ostane, da ž njo preživi sebe in družino ter da šola otroke. Ni čuda torej, ako zabrede v dolgove, ki čedalje rastejo. Ako hoče vlada kmetu res pomagati, zniža naj davke ter naj skrbi, da bodo sodišča ceneje in hitreje delovala, da kmetu ne bode treba toliko trositi na kolke v vsaki, še tako majhni tožbi. Vlada naj pa tudi skrbi, da zniža prenosne pristojbine, kajti ako kmet kupi zemljišče, mora plačati vse, kar mu nese pridobljena zemlja v onem letu, za prepis posestva na svoje ime. Prav tako in še hujše tlačijo dedne takse ali pristojbine. Vlada naj zniža davke in pristojbine, naj skrbi za ceno pravosodje, naj pomaga kmetu dobiti v ceno denar na posodo, potem mu bode pomagano, drugače ne. — Glavni govornik desnice je bil vitez Ma-dejski; on je zagovarjal predlog ter pre-poročal, da se preide na podrobno raz-' pravo, v katerej se lahko sklenejo kake premeno. Ta se je začela včeraj.
Proti Taffejevi vladi so začeli zopet ostro pisati vsi opozicijonalni listi, posebno
še tako prizadeva, materijalno oškodovati.
Volilna borba na Srbskem je jako huda. Kralj Milan, ki se je nedavno še delal, kakor bi hotel svojemu narodu, da se je z njiin pomiri zaradi storjenih mu kri vic in sramot, dati popolno svobodo, se je volitev vstrašil ter dela na vso moč, da bi zmagali naprednjaki. Kakor javljajo poročila, nagi bije se zmaga radikalcem. Kralj je zaradi tega v velikih skrbeh in ne ve kaj bi storil. Kakor pišejo z Dunaja, hoče se pomiriti z Rusijo ter odposlati tja Rističa ali Gruiča, da izvede to nalogo. Radovedni smo res, kako se reši iz te krize. Pomirenje z Rusijo se mu težko posreči. Rusija je popolnoma na strani kraljice Natalije, katero sprejme ruski dvor z vso častjo ter jej da v carskem dvoru stanovanje.
Na Bolgarskem niso stvari v najlepšem redu, kajti raznesla se je vest, da so poskušali Koburga umoriti. Madjar-ski list „Nemzet" je vprašal v Sofiji, kako je raadjarskemu ljubljencu, ter dobil odgovor, da jo princ Ferdinand popolnoma zdrav in vesel. Mej Koburgom in Stam-bulovom je pa navstal razpor in knez bi se ga rad znebil ter nadomestil ga s kom drugim, ki bi mu bil bolj poslušen.
R u m u n s k i državni zbor je odprt. Kralj v svojej poslanici pravi, da so od-nošaji Rumunije z vsemi državami zelo povoljni, za kar se ima dežela zahvaliti modri vnanji politiki, ki se je priklopila „/vezi miru" ter tako postala močen faktor za ohranitev miru v Evropi. — No, kakor kaže, bode imel kralj v kratkem povod drugače govoriti, kajti večina zbornice je konservativna, sedanji vladi, zvezi miru in
oni, ki so z železnim kancelarjem nem-, kralju nasprotna, Rusiji pa prijazna, škim v ožji zvezi. Boj mej Taaffejem in ! T U r š !- a v 1 a d a je prepovedala na ministrom vnanjih poslov Kalnokyjem se j Turškem naslednje liste: „ftalio", .Neue j« vnel ter mora nehati po mneji omenje- freie Presse", „Correspondence do 1'Est* nih listov z odstopom enega ali druzega in „Independence Belge" ker so pisale, ministra.	j da treba sedanjega sultana odstaviti ter
Za izprazneno mesto Moravskoga na- posad ti na prestol njegovega mlajšega mestnika je bilo v zadnji čas mnogo kan- brata. —
didatov. Cehi so se čedalje bolj udajali1 Nemcev se je polastila obupnost, nadi, da Taaffe pošljo v Brno njim prijaz- odkar je skleneno rusko posojilo. Bismar-nega moža. Tudi Nemci so mislili, da dobe kovi organi si hlade jezo nad Francijo, svojega pristaša za namestnika, a kakor Pišejo, da je Francija uže do sedaj pla-„Narodni Listy" poročajo, so so prevarili čevala pol miljarda frankov na leto za oboji; bodoči Moravski namestnik ne bode vojsko. Letos je pa pomnožiila to svoto ne Ceh ne Nemec, ampak v prvi vrsti — še za pol milijarde. Enako breme bode klerikalec.	; morala nositi Še nadalje, dokler se razmere
Srbski patrijarh v Karlovcih, nadškof ne premene, tega so pa ni z lepa nadejati. Angjelic je izjavil zboru škofov, da je za Nemce posebno peče zbliževanje Rusijo s trdno odločil odpovedati se svoji službi Francijo, kakor tudi dogovori Rusijo z ter stopiti v pokoj. Škofi so ga prosili naj Vatikanom, ki bodo kmalo povoljno rešeni, ostane, no Angjelic se ni dal pregovoriti, j Francoska zbornica je sklenila, Kupil si je uže hišo v Mitrovici, kamor da ostane še nadalje v običajni diplomat-se misli umakniti, kakor hitro dobi de- ski zvezi s papežem, kar more Franciji kret o umirovi jen (i. Madjarako vlado je v nje orijentalni politiki posebno v Afriki to silno neljubo zadelo, da je patrijarh, ka- mnogo koristiti.
terega je sama proti volji naroda imeno- i Mej Anglijo, Francijo, vala, izjavil škofovom, da gre v pokoj, Portugalskem in Nemčijo
predno je vlado o tem izvestil.
Koj začetkom zasedanja hrvat-
sklenena jo pogodba vzajemnega postopanja proti arabskim trgovcem z sužnji na
s k e g a sebora stavili so trije opozicijo- vshodnem afriškem bregu. Od Mozambiqua nalci tri interpelacije, v katerej vprašujejo j do Suakima napravijo vojne ladije kordon vlado, ali še velja nagodba mej Ogersko vsaka vdeleženih velevlasti ima pravico in Hrvatsko sklenena 1868 I. ter ali Se pregledati vsako sumno ladijo, plujočo pod veže obe stranki, ali morda samo Hrvatsko, zastavo katerekoli zavezne države. Pre-I Madjari so čedalje bolj drzoviti. Sedaj gledovanje ladij se bodo izvajalo od go-, uže nastavljajo svojo ljudi po hrvatskih renjega dela Rudečega morja do otoka uradih, v katere hočejo upeljati tudi ma- ' Madagaskarja. V tem ozemlji stikajo se dj ti rs k i jezik. Upletajo se v hrvatsko pra- j interesi vseli evropskih velesil, vosodje in v upravo Hrvatske, do česar i Italijanski državni zbor zvrši nimajo nobene pravice.	prihodnji mesec sedanje zasedanje. Nova
j parlamentarna doba prične se januvarja Vnanje dežele.	meseca s preatolnim govorom kraljevim.
Ruska vlada je sklenila v Parizu pogodbo o posojilu. Prve francozke banke posodijo Rusiji pod jako ugodnimi pogoji 500 miljonov frankov. Te finančne operacijo se po pogodbi smejo vdeležiti tudi ruske banke. Proti temu posojilu so Nemci
DOPISI.
Sv. Ivan pri Trstu. 10. nov. 1888.
napeli vse žile; vsi nemški oficijozni in	| Izv. dop.j Po vsih krajih naše dežele na-
neoficijozni listi so si prizadevali oplašiti	pravljajo veselice v proslavo 40iotnega
Francijo, da bi Rusiji no dale denarja. V	vladanja našega cesarja Frana Josipa. To
Berolinu so bili začeli uže boj proti rublju,	je lep dokaz, da mi Slovenci nismo toliko
Hvalili so se ti nemški listi, da so je	zaostali, kakor nam očitajo naši nasprotniki,
Nemčija rešila ruskih papirjev ter tudi letos	kajti s tem so no dokaže satno zvestoba
ponavljajo svarilo, da naj Nemci nikar ne	do našega najvišega vladarja, ampak tudi
kupujejo ruskih vredno.itnie. Iz vse njih	lep napredek omike narodnega čuta. Ali pisave se vidi jasno, da se silno togote,1 za naš sv. Ivan ne misli se kaj enacega.
da je Rusija dobila denar in to pod tako	Pardon, ne misli, ampak reči moramo
ugodnimi pogoji, kakor bi ga sami ne	no briga, kajti mislilo se jo, pa ostala
mogli dobiti. Kar se pa tiče nemške agi-	je le samo misel. Čakali smo, da bode
tacijo proti ruskemu rublju, se jej mora	naše „Pobožno pogrebno družtvo" kaj na-
človek le sožaljno nasmehniti; kajti, ko	pravilo o svojem letnem občnem zboru,
so bili lansko leto Neinci zagnali tak krik	kakor so nam obečali naši poglavarji. Zali-proti rublju ter trobili v svet, da mora bog jo nasprotno, namesto male domače za-
Rusija v kratkem bankrotirati, pala je bila res za nekoliko časa cena rublja. Nemci so na to kar zastonj prodajali ruske papirje, da se jih znebe ; komaj so je pa popro-dali, narastla je cena rublju tako visoko,
bave, vladala bo nezadovoljnost med večino udov. To nam dokazuje vabilo na občni zbor, ne samo ker pogrešamo v njem v uvodu omenjene točko, ampak tudi prostor ni sposoben za zborovan je. Marsikdo naših
kakor nikdar poprej in škodo so imeli J udov, ako ne vsi, se dobro spomina, ko-Neroci sami, ker so rusko papirje pod ceno j liko ao nam obečali naši novoizvoljeni po-prodajali, da so jih „rešijo". Rusija je pre- glavarji lansko leto, ne samo po občnim
zboru, ampak še celo pred, tako nam tudi pričajo lanski dopisi in poslana v „Edinost". No, kar je bilo jo bilo, in s tem nočemo izreči popolno nezadovoljnost z njimi, ampak hočemo jih s tem le opominati,da gledajo bolj na to, kako bi mogli vstreči željam večine udov.
Ako bi zatorej naši prvaki preskrbeli drug prostor za zborovanje, bi se mnogo prikupili vsem članom družtva, da mu ostanejo verni kakor do sedaj, in tako bi prihodnje leto, ako letos pogrešamo veselice, slavili 201etnico društvenega obstanka z lepo slavnostjo, kajti gospodarska družtva, obstoječa toliko let, so v naši okolici bele vrane.	Več udov.
Domače vest.
Imenovanja. Poročnik Ferdinand pl. Weyerthal in carinski vežbenik Anton Panzera imenovana sta carinskim asistentom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Nov notar. Sodno ministerstvo imenovalo je notarjem v Trstu g. dra. barona Lichtensterna. Novi notar je užo zaprisežen ter pooblaščen nastopiti svoje službovanje.
Promene v učiteljstvu. V sled predloga šolskega odbora izročila je mestna delegacija vodstvo ljudske šole v Barkovljah učitelju Antonu Soviču ter imenovala ob enem začasnim učiteljem na istej šoli Antona Germeka. Namesto učiteljice Marijo Lozer, katera je nadomestovala odsotno učiteljico Pavlino Conciur, ima se nastaviti pomočna učiteljica.
Božićnica. K našej vesti, katero smo prinesli v zadnjej številki našega lista pod tem naslovom, dodajemo še, da sprejema blagovoljne darove v korist naše šolske dece tudi blagajnica žensko podružnice sv. Cirila in Metoda, gena. Ivanka Kali-ster v Trstu, ulica Coroneo, h. št. 17, I. nastropje. O tej priliki prosimo še enkrat naše rodoljubkinje, da tudi letos ne zabijo uboge dece. Vsaka, tudi najmanjša stva-rica sprejme se z iskrono zahvalnostjo.
Občinski svet tržaški ima dne 18. t. m. izredno „sejo". Vsi svetniki morajo priti v črnej obleki. Čemu P Ker jo edina točka dnevnega reda sprejem de* utacije družtva „Propatria". atero ima isti dan v Trstu svoj občni zbor. —
Razpisana služba. Občina Plominj razpisuje mesto prvega občinskega zdravnika. Plača 800 for. na leto in dotična vozarina. Prošnje do 30. t. m. občinskemu načel-ništvu. —
V Spomin 40letnice vladanja Nj. Veličanstva nabral jo dotični odbor v Barkovljah za deeo, obiskujočo slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote : Giov. do Albori gl. 5. Maria ved. Covacich gl. 5. Josip Pertot gl. 2. Anton Ščuka gl. 2. Josip Gerlanc gl. 1. Sorafino Goriup gl. 2. Franc Pertot gl. 1. M. Naschitz gl. 15. V zadnjej številki izkazanih gld. 253*60. skupaj gold. 280-60. (Konec prih.)
Razpis dražbe. Dne 1. decembra t. 1. o poludne oddaje se potem javne dražbe pri predstojniku dež. okraja Opčine 1. in 2. dobava ledu iz občinskih kaluž v oko-Jici Bazovice. Pobližje pogoje more se izvedeti pri nazvanemu predstojniku. — Pismene ponudbo do 1. decembra.
Mesečni izkaz tržaške bolnice. Dne 31. oktobra bilo je v bolnici 958 oseb (524 možkih in 434 ženskih) in sicer v javnej bolnici 820 oseb, v rodilnici 12 ženskih, v sirotnici 9 otrok in v blaznici 117 oseb (64 možkih in 53 ženskih). Poprečno je umrlo v teku meseca oktobra vsak dan 11-96% bolnikov.
Mestni proračun za leto 1889. Mestni magistrat naznanja, da je proračun mestno uprave za leto 1889. javno izložen do 29. t. m. od 9. ure d. p. do 3 p. p. v malej dvorani mestne palače.
Konfiskacija. Št. 262. „Slov. Naroda" zaplenilo je državno pravdnistvo zaradi dopisa iz Drage.
Učiteljski Tovariš ima v 22. številki nastopno vsebino: Trmoglavost. Spisal Ivo Trošt. — Knjiga Slovenska, — Dr. Ivan Anton Scopoli. Spisal Fran Kocbek. — Ogovor učencem o slavnosti cesarjeve štiri-desetletnice. Spisal Jakob Dimnik. — Učiteljska zborovanja v Ljubljani. — Književnost. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — Razpis učiteljskih služeb.
Nemška šolska eskadra. Akoprav imamo zadnjih dnij v Trstu jako nestalno vreme, vršili so se obedi, plesi itd. na čast nemškim gostom po določenem vspo-redu. O banketu v gradu Miramare izrazil je nemški kontre-admiral Ilollmann svojo in svojih podložnih najiskrenejšo zahvalo na prijaznem vsprejemu na avstrijskih tleh. Tudi divoti postojinske jamo se niso mogli
ptuji gostje dosti načuditi. — Brodovi »o.katerega ih.be 4% obresti. Ti imajo pra-
odpluli iz Trsta v Pulj, kjer je bilo slovesno vsprejeto. Iz Pulja odplovi na Reko. potem obišče, kakor smo uže javili, kotorsko pristanišče in zatem odpotuje v daljno Afriko.
Iz Žminja v Istri poroča se „ Slovencu" : Čudite se kulturi puljskih italijanašev, ki so po noči napadli urednika Jakića. Naši Krnjeli jih še prekose v junaštvu. Kame-nali so v mraku samega davkarskegu nadzornika iz Pazina, ko je prišel dne 5, t.
po svojih opravilih v Žminj. Lopov ta ni bil drugi, nego petnajstletni nadepolni sinček naše učiteljice, naščuvan od svojih roditeljev. To je lepa kultura !
Vabilo k veselici, katero priredi „slovenski jez v Brdih" v Kozani dne 18. t. m. v dvorani g. Jožefa pl. Reja. Spored: I. Beseda: 1. „Kdo je mar?" (odlomek) — možki zbor; Dr. B. Ipavee. 2. Govor 3. „Slovenska dekleta" — valček za so-pian in alt s klavirjem ; Volarič. 4. Deklamacija „Rabeljsko jezero" ; S. Gregorčič. 5. „Venec Vodnikovih pesmi" — samospevi in izbori s klavirjem; A. Foerater. 6. „Poštena deklica" — šaloigra v enem dejanji; M. Vilhar. 7. „Petelinčkova že-
vico do posojil in so deležni zadružnega dobička.
Priporočujemo Vam torej naš domači denarni zavod, katerega izvolite podpirati zlasti s tem, da bi nagovarjali hranilni-čarje v Vaši okolici zastran pošiljanja novcev na navedeni način, in ostajamo z osobitim spoštovanjem :
Načelništvo okrajne posojilnice v Krškem, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo.
Statistika umrlih. Od 4. do 10. t. m. umrlo je v Trstu 84 oseb in sicer 48 možkih in 36 ženskih. Po starosti jih je bilo: 19 do 1., 16 do 5., 6 do 20., 2 do 30., 6 do 40., 13 do 60., 15 do 80. leta, 6 preko 80 let, 1 neznane starosti. Lani jo umrla v istej dobi 1 oseba več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 27 99.
Najden utonenec. V novem pristanišču našli so truplo 2Sletnega Avgusta Cerina, bivšega agenta tvrdke Antona (ratidusio. Nesrečni, lehkomišeljni mladenič okradel jo svojega gospodarja za izdatno svote in iskal smrt v morju vsled straliu pred kaznijo.
Železnica k 8V. Sabi. Mestni magistrat j avlja, da se snide dne 28. t, m. ob nitev" — šaljivi možki zbor ; A. Hujdrih. j 8. uri zjutraj pred Uovdovim arsenalom II. Prosta zabava, med kojo se vrši „sree- ( posebna komisija, katera ima izvesti eks-kanje" treh dobitkov. Začetek točno ob proprijacijo za zgradbo posebne žoleznične 5. uri popoldne. Tstopnina 20 kr., - se- proge od kolodvora hrpeljske železnice dež 10 kr., — srečka 10 kr. Cisti dobo-i pri sv. Andreji preko Skednja do skladišča dek namenjen je „Briški Ciril-Metodovej petroleja pri sv. Sabi. Komisijo vodi svet-podružnici." K obilni udeležbi vabi uljudno j nik g. A. pl. Krekič. — Kdor ima v ka-„Slovenskega jeza" odbor. Op. Ako bo vreme preslabo, odloži
se veselica na 25. t. m.
Simon Gregorčič, naš pesnik, dobil jo od vzvišenega gospoda dijakovskega vlailttcc »T. J. Strossmayerja na poslani
g. A. pl
terejkoli zadevi opravila z to komisijo, more se ji osebno predstaviti. Na kasneje pritožbo se ne bode obziralo.
Požar. Dne 15. t. m. nastal jo ogenj v II. nadstropju hiše št. 8 v ulici Fon-tanone. Pogorelo je dokaj pohištvu. Škoda
„Slovanski Svet/'
polumestčnik, obsozajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseli slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna di*la in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovansko zemlje. Cena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. ")0 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr.
Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani.
Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in npruvništvo
Slovanske^« Sv^ta.
Gorsko maslo, 1 kg. . . .	85 kr.
„ . 5 „ franko .	4 f. 25 kr.
Namizno „ 1 „ ...	95 „
Ovčji sir . 1 „ ...	60 „
„ „ . 5 „ franko .	3 f. 10 „
Radgorski sir od piva 50 kom.	90 „ Pošilja po poštarskem povzetju trgovina
F. B. HEUftiiT
Fmištat pod Kmlliostein Moravska.
drugi zvezek svojih poezij jako laskavo je izdatna. Lastnica bila je zavarovana
pismo, katero se tako le glasi: Velesto-
Nastopki pijančevanja. Sinoć je zadel
Oglas.
vani gospodine i ljubezni brate u Isusu! dobro oblečen človek, opotekujoe se polivala Vam liepa na novoj knjižici Vaših pulnoina pijan v. ulici Chiozza, ob voz, krasnih poezija. Sve što iz Vašega pora udaril z vso silo z glavo na kolo in obležal poiztiče (pride), čisto je, rajsko je, Bogu ' brez zavesti na tleh. Odnesli so ga oblije ugodno, narodu častno i utiešno (to- tega z krvjo v bolnico, lažno). Nedajte se nipošto (nikakor) pri-1 Nezgoda. 2(iletni težak Anton Klun govori (po ugovorih) ustrašiti. Cesto put padel je uiej delom na krovu lloydovoga upravo ono, što je najbolje i najplemeni- patnika v takozvanej „Sacchetti" v doljni tije, nailazi na suprotivštine (najde nasprot- prostor ter se tako močno pobil, da bo ga stva), koje cienu čoviku dižu (dvignejo), i morali odnesti v bolnico, put dobrim i obilnim plodovom otvaraju j Policijsko. Mehanik Josip \Verth in (odpirajo). Sve što je od Vas, nije samo kruhar Valentin Buzig napadla sta tesarja za danas i sutra, nego je vječito (večno), Ivana Maldinija v ulici sv. Justa ter mu što će i budućim koljenom biti (kar bo razbila glavo z težkim ključem. Povod na-tudi bodočim rodovom hrana itd.) hranom, padu je bil bajo ta, da Maldini no da nasladom, pobudom i utjehom. Radimo 8Voje hčeri Buzigu za ženo. Nevarnega (delajmo) dakle pomnjivo i odkupujmo ženina so spravili z njeguvim prijateljem vrieme (čas), koje je prekratko. Ostajte I vred v varno zavetje. — 161etnega urar-pako uvjereni o mojoj bratskoj ljubavi iskega učenca Tomaža Zelota so zaprli, o momu iskrenomu štovanju. Ljubite,1 ker je pokradel svojemu gospodarju preko molim Vas, i Vi mene i molite se za me 300 gl. gotovega denarja. Ne vemo, kaj je Bogu. Vas do vieka brat u Isusu. U Di- 1 nadepolno dete spočelo z tolikim denarjem, jakovu 2. novembra 1888. Strossmayer m. I Sodnijeko. Bivši agent Evgen Zamero p. vladika. — Vemo, da tega pisma ni dobil je zaradi goljufije 8 mesecev težko bil vesel samo pesnik, ampak da ga bodo ječe. Oslopaiil jo svojega bivšega gospo-veseli tudi prijatelji njegovi in spoštovalci, darja, ker je z ponarejenim računom na-njegovih del.	„Soča."	'	'
Katoliški zbor, kateri bi imel biti na Dunaji koncem tega meseca, odložen je, kakor javlja „Vaterland" do meseca maja prihodnjega leta.
Načelniitvo okr. posojilnice v Krškem
poslalo nam je nastopno objavo :
Posojilnice, katerih je uže več po
ročil pri tvrdki Ploner & Hberle blaga v vrednosti 43 gl. ter je razprodal.
RAZNE VESTI.
,	. .	j j , ,	Maks vojvoda bavarski, oče Nj. Vel.
Slovenskem, imajo ta namen da dobć nafti | na4e ce8flriceJ umrl je dno 15. t. m. ljudje, kedar so v zadreg,, denar na po- Monakovenii Pok ni vojvodli 8,avi, j(J sodo pri domačem, narodnem zavodu, da t m • 8Q rojiTeniJ dan. n. t.
9.
... ....... ....... .......1V0J 8U. rojstveni dan. 11. t. m.
i torej jim ni treba iskat, pri tujih bla-j aade, je moj obedom mrtyoud in ,ežft|
gajnicah in da ne pridejo v pest oderu-; . d)je ča8a brez zavosti _ Rodi, ge .
horn. Ob enem ao pa posojilnice tudi hra- Jdn6 4 deccmbrft 1808. v Ramhpri,„ knt.
nilmce, ki dajejo večje obresti od sicer
hvalevrednih c. kr. poštnih hranilnic. Pod-
dne 4. decembra 1808. v Bambergu kot edini sin vojvodo Pija Avgusta. Oženjeu je bil z princeso Ludoviko, najmlajšo
pisana posojilnica, na katero si dovolju- Jh6erjo kralja Maksi railjana Josipa. Imel jemo Vas, danes s tem dopisom opozoriti, je tri fiinove jn ^to Mep . FLjudevit
daje za h ran dne vlogo 4%, od posojil pa JKaro, Božid Maksimiljan, Helena, Eli-
l)a bi so število hranilničarjev pri g0fjja
inv nI/on In M II Ki n n ^ 11 /1 I 1	**
zabeta (naša cesarica), Marija, Matilda in
našem zavodu povekšalo, da bi se tudi
.. ,. . , ............... i „Militar-Verordnungsblatt" je objavil
oddaljeni hranilmearji pri nas s prihranje-! Najvi&ji od|ok dft flo J M trdJnjavoJ Jo.
nimi svotami mofh vdeleževati, vpeljalo je > zef„v Terezin in Olomuc in bodo v pri-podpisano načelnistvo sledečo olajšavo: ' hodnje ()d mesta Jozofov jn Ter/7jn
Ono pošilja na vse stran, svoje pre- bi|e 8fce jtak a,ftbi trd ■ vj 0lomuška trd-jemne in položne" hstke c. kr. postno- njavft j(J n )trebnaJ( odkai. 80 di|i
hranilnega urada brezplačno S temi l»«tki | mJ0Ćni Gnjavi v Krakovu in Premišlu pošlje lehko sleheru hranilničarjev brez	J
vseh poštnih stroškov denarja v shrambo naši posojilnici. Ona naredi hranilno knjižico in mu jo pošlje ; ali jo pa hrani, ako namerava dotični večkrat vlagati. (Za potrdilo mu služijo vselej od dotične pošte podpisani prejemi listi.) Kedar pa želi kdo denar dvigniti, zadostuje, da piše posojilnici karto, in ta mu pošlje zopet na svoje Btroške novce na zaželjeno pošto. —
O tej priliki vabimo še domoljube v bližni krški, da se pridružijo kot udje našemu zavodu.
Družabniki plačajo 1 gld. pristopnine in šo 12 gld. deleža (tudi v obrokih), od
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim Čajem, angleškimi biskoti, pravim jumajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vulugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Takoj delujoče.	Uspeti zajumčen.
1NJ eizogibljivo !
Vs»k dobi svoto uh eh j, pri katerem bi moj sigurno dnlujoSi
ROBORANTIUM
(sredstvo za bradorast)
breuzpeSen ostid. Tako tudi sigurno deluje proti pleSivosti, izpadu n ju laseh, miiholjioim in usedanji Vs ob vtčkrntnim nvrijeni zajamčen. Origimiliie steklenice po 1 1 nO Steklenice zu pur.k u h pu pld. i — prodaju
J. Grolich v Brnu,
v TRSTU pa mnnn A Prnxmarer iti P. Pren-dinl - v LJUBLJANI E.iv. Mohr - v GORIC I ekarnifiarja UriKtofoletti in Pontoni, A. Her manuk. drogar - na REKI .1 Gmeiner, lekar - v CELJU peiift - v MARIBORU J Martin*
— v GRADCU K Kotli, MurplaU 1 i/C Tam hh tudi dobi £au de Kelie, iztočno sredntvo lepote, katero izdrži svežost in be I ost kože.
ST TVI NLEPARIJA!
!!!Za domačo porabo!!!
tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevljarje in sedlarje, plavo platno, fino sivo platno, jako dvostroko platno za gasilce, belo platno za rjuhe, damast in cvilili, platneni Gradi, Laneno in volneno Cunevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotovo vreče, žepno ruto iz oksforda in shirting-platna, ročniki iz cvilha in damasta, bri-salke in namizne garniture iz damasta, j prodaja po najnižjih cenah
družtvo tkalcev v W a I l-u
pri Dobruscliki, Češka.
Ceniki na zahtevanje Iranko in zastonj.
: Našu platno ju popolnoma sposobno za cerkveno in »barsko perilo p.> Katoliških ntuc-lnil> propisib.
Listnica uredništva.
Gcsp, I K Šmarje. Meil spisi p i ranjcem uredniku nisnio našli *li. o.» Hvaležni hi Vam j bili, ako iinm mor^t« poslati pr pin. Sr^ni j pozdrav! — Gosp. J. L. Spr»j-li —" Prosimo i nekoliko potrpljenja O priliki vporabinio Hvala! — Gosp M. K. naPečinah. Evo Vam naslov : Fran 1'egan, krojač v Ipavi. Pogojev n« znamo. —
Dijak
višje gimnazije želi v predmetih normalke ali nižje gimnazije podučevati. — Več pove iz prijaznosti uredništvo „Edinosti".
Pomoč
ne j»xiuja y>ri vseh "boleznih, zlasti on<h. ki izvirajo iz spridene krvi,' nadalje pri p»dici, živčnih 'boleznih, nšesn^h bolečinah, plučnih in želodčnih boleznih. v naduhi, slanostih, rrotinu, trganji In pri Vtf«b ženskih "boleznin. Trakulj • odpravi s« v «)v«li urah z izluV" vred, za kar sh jam?-! Metoda, ki j« liitra in sigurna pospešuje' ne z odličnim sreds vom OliŠirna foroGila pošljejo naj se z naalovom .
„Hygiea-Officin" Breslau \9.
KWIZDE
fluid proti kostobolu
večletno
domaće izkušeno izvrstno sredstvo proti
= Isti e tudi jako dober za okre.i-Sčane po velikem trudu, dolgej
Mio i itd. in tudi v visokoj sta-f ros'i proti o s I a t) I j e n j u.
K W IZ DE <G)
fluid proti kostobolu
dobiva se pristni
V Trstu V lekarnah j™ : C. Zanetti, P Prendini. G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg Josip pl. Leitenburg. A. Praxmarer, M. Ravasinl, I.
Scrravallo. na debelo in izvožnja pri €2. ZancMtiita. lek.; P. l»i-oiacI litiju.
lek-.ju; po inirodilnicali in eksporterjih: Brajdich &. C., H. Hirsch. i. Heimlicher, J. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz; na <Ii-oImio v lekarnah, nn cloljolo po vseh večjih mirodilni-cflli v Postojni. Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu iu Zadru.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Opomiljn l Ako ne kupuju tu preparat, prosimo p. n. občinstvo tlu zahteva vedno KVVI/DF.
fluid proti kostobolu
ter pazi da je na vsakoj steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnona varnorstna znamka
Brnsko sukno
prisiljeni proti gotovem denarji ali pošt-n in povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer
samo dobre vrsti
H.10 metrov dolgo, na zimsko
obleko ..... . . f 3.75 3-lu metrov dolge, na boljšo
zimsko obleko . . . . f 5,20 3'10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko ..... (. ft.— v 10 met ov dolgo, na fino
zimsko obleko ... . f. 8,— .'j 10 metrov dolgo, na lino
zimsko obleko . . . . f 10.— 3" 1(5 metrov dolgo, na jako lino
zimsko obl-ko . . . , t 12,— 3-10 metrov dol|jo, na najfinejšo zimsko sukno . . f. 14 — 310 metrov d"lgo, na najbolj
fino zimsko sukno .	f. 10 —
NajodličnejSe brnsko sukno za suknje
2 10 metrov doluo, na kompletno zimsko suknjo	f 5.— 2.10 rm trov dolgo, na boljšo
zimsko suknjo . .	. f. 5 5t
M0 metrov dolgo, n:i fino
zimsko suknjo . •	f. 6 —
i 10 inetrov dolgo, na najfinejšo
/ rusko snki.jo . . f. 10.—
Štajersko valjano sukno
■i lovsKe s kuje in menčikov
2 10 metrov	.	f 5.20
Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve
Karol Pech.aczek
Briinn. Krautmarkt 13.
— 1'zorei zastonj in franko. —
želodečne kapljice
pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljivo dobroto je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodečnem kataru, gorečiće (rzavci) pri preobilnej produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v žnlodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , vslika stekenica sumo 70 nov Glavni zalog ima lekaruičar .k a n g e 1 j u v a r h uu Kari Brady Kremsir. Morava
Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz kuterib obstoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V '■ i*m(u t Lukama: Autonio Suttina.
—	Lekarna : de Leitenburg, ali' Ercole triofante.
—	Lekarnu ; Eduard de Leitenburg, ullu Saluta.
—	Lekarna A. Praxmayer, al due Mori — Lekarna: Pietro Pren-dM, al a Fontana lmpu-riale. — Lekiirria : Benedett > Saraval, al Amazone Triodjifaiicn. — Lekarna : li-niedeto Vlacb Miniussi; alla C>»rte. — Lekarna : d1-. Viltorio Serravall- h. R detitore (glav skladiš ) -- Lekarna: Biusoleto Hll'orso nero. — Postojna: Lekarn^, h r. Baccarcich. — Sežana: Le-k:.rm» Philipp FliUchel. —
Mvariio! Pristne Marijacoljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo so iiinogo-vrstno. - V znamenje pristnosti moru biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti nu vsakem priloženem, poduku za vporabo ruzun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I. Kremercah (Kremsien,
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Agenti,
ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalnoj plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke.
Ponudbe sprejma: ,,Comptoir der Briinner Bankbeamten, Briinn, Wander-strasse Nr. 4, II. St."
Varnost, znamka
c •• — ~
I i { M •
I o xd =
o
Z
NC
D
Co
t. X t »
* ° > s *
— . r ~ ^ C
o o
r- "2 "3
^ * C«
£> N 4)	T.
rs v Ji .
c "S ? * > ft* L^
£._,5 Si * *
-	T/ -
g « 9 c
-	£ n« s
5 S	t t
O = r «	i rr
s , S
s ® ^,
M W O
S
•■n oi
> S a s
« * * 5 £ E1" ft. >- o — J* u
o
c
O C O 3 O u -1
1 T T ^ ^ ~
i P; M TJ fri cit
js_
<2o
u DE s n
H
© «
a ° 5
o o
bDM m
alub
H ■ ■
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejn« pomoč iri ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova ■ *,, j _ , čudovita mo8 Ce se le rabijo nekoIlKo dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti bolezrinim ns letrth in na vranirt, proti črevesnim boleznim m proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež nontih, zoper beli tok. božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, »mpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	11—12
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na ■vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletU r Gorici, e Trstu, vlekami E. Zanetti i O. B. Rntit, O. B. Farabatcki in M Ravanm. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih ■posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa. dam nlmaio nobene mofii in vrednosti.
Veliko skladišče Vsakovrstnega mineralnega Z'lravtiiln.ga in gumijevega blaga. Zastop za vso pokrajino.
Gospodu G. i^iocoli-j -U., lekarju »pri
Angelu«
V Ljubljani.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila ine j« popolnoma neprenehljiv'e slabot-nosti Čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo-telesnosti. Dolgo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vse drugo zavživanje lečil bil je zaman iti edino le Vašej neprecenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli. za vse "dni življenja /anjo najsrenejo udan in hvaležen.	' *
N a I)n n a »i I8S7
Spiridijon Pokrajac, prof. kandidat.
Pivovarna „Fanrach" pri Gradcu
Pivo Farr«ch, katero je uže od davna priljubjena p-i občinstvu, našlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelja-io v Trst.
Izvrstno to pivo se toči v raznih plvarnah in gostilnah; dobi se v steklenicah in iz soda ter se naročuje pri glavnem zastopn pivovarne «Deposito di Birra di Farrach. v Trstu, Barriera vecchia, ti št. 5, scala d'oro Telefon št. 275.
Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu.
Apotheke
AVien
Siflgfrslrassft Nr. 15,
zimi goldenen
ReihsapfeL
Kriiisitilnerkn„?W	}TVliica /v",e'	^..je ime, kajti n<8kotaj boie>ni
boleznih V t,lih „„ I J J ? JK-like t ,oBkrat ne p kiiiial« svojeffa «u.lotvorne^i uspehu. V nxjhuillh u » l,, Ji r , a mnoiro druxlh sslrarll rab lo. se ,|„ ,,„ t-h km^iicah neStovilokrat in v kratkem J " ' "Z , "'lr;l ,B ■ " Z,k "b"° J ;f1"1 "katljlo* z /r. krogljieami .f«..« 21 kr„ jelen zavit,k z G gkuf/1 vuet kntll« f . % on"frrtukjrT,.f!P?,,J!ftV P", povzetji I for 10 kr. P-otl gotovini Hiane poBiljatev: 1 m-
fc^r Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ia in so providem na pokrovu vsake škatljlce 2 tem podpisom v rdečih pismenih.
I. „„ , : J°,J"ttln nHS,t"v'lo1	V knjih se kup«HV,i|u| in rablUi Mh kro lic zahvaljujejo ^ ozdravljene
rofil i orugim	' ak(i", ki J" le enk at I105*1"9 « t«'"' krogijioanii edr«viti jih prff-
»ledis tu nekatera toli zahvalnih plMem s
HraBe pri Smlcdaiku, 12, Hapt, 1887. Blagorodni eogpoii ! »iju je borju volja da ao ral v.,r"ho VftH,! kroifljli« in plHem Vam » vapehu : 1 reLUililii s -m gi> T otročji postelji, da nilem vefi ne> t. vrflitl gvoje dolo in izveuiio bi bila u*e mrtva, ako no 1j1 uu bile redile Vafie Cuilovato kroifljice. Ilog Vas tlaortkrat /a to blugođlo.-i. Prepričana sera, da me VaBo krogljice popolnora« o/drave, k»kor ao ozdravilo tudi druge
Tereza Kniflč.
Dunaifkn NovomfBto, 9, d'-o, 18H1, VaRo visokorodie! N»jtoplej*r, zahvalo Vain iz-■Mkam V imenu eolctnn svoj« tc e. Bubihala je 5 let na kroničnem Halodfinera kataru i > vodenici. Življenje J -j j« 1,1,, trplj«"j- in uto ie nilalila, da jo Kgablj(:n». SluSftJno dohila je flka*l:lco VaBlh JIv..H'tnih Kriaintllnlh kroRliic in p-d liBej vporabl Isiin Jo ozdravela. Z visokim »poStov mjrtiu
Jožefa Welnzettl.
Mitterini>r»dorf Oor. Avstr 10. januvarja 1880. \ale blagorodje f Izvolito ml blagovoljno noslati
C1 p >Stl jeden zavitfll; Vafilh izvrstnih lirirtistiliii.il, rogllla, Priiiljena Hum, Ur.'rfi Vam svoje popolno
pri/nanje glele vrednosti teli krogljic, katere bodem priporočila, kjer budein le ino^la, najtoplejše vsem bolnikom. O toj nvo.i■! za vali Vas ponblaiflujetii, da lo morete objaviti jm VaSei dragaj volji. Z vi-
sokiin spoštovanjem	Tereza Kastner.
Gottstibdorf pri Kohlb. Avstr. Šleziji, 8. okt I88G, blagor >djo ! Prosim Vas uljudno, da ini poBlj«tt) i vitek 0 Skatljio vngjh univerzalnih kri-ci.stiluib krogi j i«. Samo Vallin «udovatim krojiljl-itaiu iiiKiu se z hvaliti, di som r. fi-na želodčne bo-l'*zni, ua katarej som trpela kro« a let. Ne bodem uikdir več brez njih in VuK-mu "lagor dju isrc-kam s te;n naj topi cJB o zibvalo, Z odliftnim -požto-
,,inJem	Ana Zwlckl.
Itohrbach, 28. frbruvurja 1SS0.
VaHe blago-odjel Meseca novembra p. I. naroČil sem pri Vas savltek krogjjio. Op.ail sem J a« i moja žena njih mjlioljsi y*pe>i ; oba sva trpela na hudem irlav 'Holu In slabem iipra/novji, da sva bila uJe zdiojila, akoprav imava Se-le 10 lot. n gl<>j ! V»ge krogi j loe provzroSilo ao Csdo Iti naji osvobodilo Doleznl. R poStovan em	Anton Ll3t
Amerikansko HRtIIo *a »rganje po udih, ■H^MMi^HNM^^B^a naJholjBi pomoSek proti protlnu in dru ini reumatlPnim bolesti u v hrbr.encn mozgu, tiigr-ni, nervoznim /.obo oliin, glavoholira. trganju v ufiesih itd, Itd. 1 gld. 20 kr.
Es nca za oči Komerhaun n-1', 1 skla-mca f 2 50' /* s t« k I nic.e f. 1.50. P r h za znoj na nogah 1 Škatljica 50 kr. 7. ooStnlno 75 kr
Psirhof^va tinnokininska nomada
najli'iljlc sredstvo za rastje las. Lopo op-avljena Bkatljioa 2 y.dd.
U liVBrsalni nlašt°ir fmfe^ Stendela proti
vsakovrstnim ranam, gnjiHiilm iilesom. celo nrotl starim ulesooi na nogah, ki se zdaj pa zd«j zil 'vid odpirajo, protlfirvu na prstu fpiusrerwurm itd. l poa. f>0 k. i poltnino 75 k.
A W Rulrinhova Iinivnrs.ilna fllstlnA sol. mm^^^^m^^^nmmm Izvrstni p >m Ček proti i v-cm nastonk -m slah- pribave kakor: glav >bnlu, trganju • '.'lavi, Jel decnl iu krftu, heraorojdalnlm boiesl in, zapeki itd. I zavitek 1 gld.
Izv^n imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične »pecljulitote ki so bile po vsi h avstrijskih časopisih oznanjene.
Franoovo žganje 1 stalnica 3ii kr. J. Pserhofar-jev Ledeni balzam x,t0
--~mi----- ■ ■■■ . .. _ nin i-
gn let ta najboljši pomofi k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti starim ranam itd. 1 piaodica 40 kr p> po? t i r, ki.
Bilzam za qnltannc »n*«lJivpomocek proti
dtlmlemu vratu, t pos.
40 kr. po p .flti 115 kr.
Živinska asonca fl'r'^ke kapljloa) proti po
felodcu slabi
prehavl, vsakovrstne in tr>onju v dolenjem telesu, icborno domaČe vraflilo 1 fla^on 22 kr.
TrOOtČlV SOk °bfm znano izvrstno zdravilo ■ ■!■■ ——. f>roti kat ru. bri| avosil, trenemu k aRi j u itd. 1 steklenimi 50 kr.
Angležki čudnovati balzam 1 8t<,1<'' kr„
■hmhmmhm 12 Htek. I fr 80,
Fljakerskl praše k J"""1' kataru, hripavosti, ^BV^HMHnk^lin hJ.. 1 Pkatlja ari kr., 2 poRto (>0 kr.
Razpošiljanja do pošti se točno odpravljajo »roti gotovini ali Pri nrejš'ijej donošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) sta e p dosti ma j n»no ori povzetju
povzetju e norto
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej liiSii pošilja proti povzetji:
Sukna za gospo
i^p^t metrov, sama volna v vs^h moderni) barvah dvojna širokost f
Kdlmuka
deset metr., črteŽ po modi se da oprati 60 cttn f t. »O,
Valarijne flanele
ieset met., ki ae da oprati na pol volna po najnovejših risarijah 60 ctm, f. 4.
BarŠena za oblek*
leset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 00 c.tnr Širok f. 9
Nlgenkega valjanega sukna
deset metr., sama volna, najnovejše blago '.a jesenske in zimske obleke dvojne širo kosti for S.
Velurjevi šali
% dolga samo volna t ».SO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko široko, za kostum*1, v vseli barvali, udi progasto in pisano 10 ni^tr. for. O,
Blago za spalne sukne
fiO ctm. šir najnovejši uzorci 10 ni. f. KO
Životi „Jersey" za gospe
(jopice) 7. svilnatimi gumbi, v vseli barvah. kompHne, velike; 1 komad f I.SO
Košuljo za delalce
Iz runiburškega oksforda velikj. 3 kom f. *
Holandska dolge preprogo (ostanki)
10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00
Normalno košulje in hhčn,
kompletne, velike, 1 kom. f. 1 E»0
Crni Terno
saksonski izvod, dvostroko širok tu celo • bleko. 10 mntrov f. 4.5G
Progasto blago za obleke
i ctm Široko, najnovejši vz,,rki, met f. 3.r»0
Volnatl ryps
v vs^h barvah. 6.0 ctm Šlr'>k, 10 metrov f :t.MO
Dreidrath Trožičje)
najboljša vrsta, 60 ctm. Široko, 10 niftrov f. 3.HO
Ženske košulje
Iz močnega platna sfiipkuml 6 komadov f.
Dom Ce platno
1 komad, 30 vatlov V« for; 4.50 1 . 30 » »/4 ti.RO
Kiug-Webo
boljšal n> go platna 1 ki.mn • B 4 Širok, 3(1 vrni v f. O
Sifon
1 komad. 30 vatlov, 1 u f. £».£»O, naj-bolj^ vrs-e f 4i r>n
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lik f. 4 ftO 1 • ;-:0 • rud-«" - a*o
Oksford
sa mor pr ti, dobra vrs'a, 1 kos 30 val lov f. i ti O
Garnitura iz rip a
sestoječu iz ? postelj nih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi iSipkami for. 4 &0
Garnitura iz juto
2 namizna prta in pos'eljnn voRrinjulo s čii knmi f. 3.SO
Jute zastor
jurSki vzorek; podpolnl for *.30
Konjska plahta
jako dobra. 190 ctm. do ea, 130 ctm. široka, f. 1.50
Odeje za fijaker|o
lilO cm.adolga 130 cm široka, f. « ."»O
Košuljo za gospodo, lastno d^lo
bele ali 0a vune 1 kos laf. 1 SO, II.a f. 1 *0
Žonske košulie
iz Sifona in platna, fino pleten for. * SO
H. 3 kom
Tovarno skladišče suknena bla^«
Brnsko sukno
Odsl nek 3. 10 m-trov za podpolno možu •
..bleko f. > fft
Ostanki Bmskega sukna
Ostanek za podpulno možki* dldeko 3.10 ni trov dolgo lor S
Blago za zimsko suknje
ostanek 2- llj m za popolno z m £-0 suknjo rjavo in višnjevo, f A.SO
Blago za površnje suknjo
najftnejSr vrste, za celo »nknj f. 9.—
Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugovora nazaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.