ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 6. V Ljubljani 1. junija 1882. Leto XU. Svetemu zaščitniku uči SCajčistcjši mladenič ti. Ki bil nedolžnih si očij, Alójzij naš presveti ! Dento praznuje mitili i ród S svetlostjo troj veseli gód ; Prisrčuo vsi smo vneti. Alojziju, niške mladine. Po tvojem vzgledi vsi zvesto Živeti h&čomo lepó V tein sólznodólskem krfij i ; A tamkaj góri krasno j«>, Ko 'zginilo vse časno je. V prearéónem svetem ràji. Ko zvezda, ti z nebes bleščiš. Kder z božjim Jagnjotom sediš, Pomoč deliš mladosti. Mi v té obračamo obraz. Iii prösimo, da hraniš nàs Do konca dnij v svetosti. Nečiste misli in želje, Ki trkajo nam na srcé, Zmagiivati nas uči I V slabóstih vsćlej nas krepčAj. V krepostih vedno rasti dàj Ter v znanji božje luči. Tam petje angelsko zveni. A vse nebó s« veseli ! Sladko je pesen vbrana, Ki tudi ti z dušicami. Prepevaš jo z devicami. Glasiš Bogii : „hosiina !" Sred v nebo vzdigdjemo, In k tebi vsi vzdihujemo : Izprösi blagoslova. Da pridemo za tòbo kdàj; Zatorej v smrti bodo nàj Nebesa nam gotova ! V. Škoda. f'p. 0 smrti Irana Stojkovifa. - van Stojkovič, dalmatinskega pomorščaka sin, vozil se je od prve ^rò 11 mladosti po moiji z Xcnadora Stojkovičem, svojim očetom, ki je bil V* "ajboljši pomorščak dalmatinske dežele. Niti sin Ivan se nikogar v svojem posln nij ustrašil, da-si je bil zdaj stčprav v trinajstem lótu, a proti svojej débi nie velik in krep&k, uljuđen, vesel in hraber. Ljubili so ga vsi, kolikor jih je bilo ua ladiji. Mej te ladije popotniki se je nahajal tudi neki trgovec, bogat Francoz, kateremu je nedavno bila v Novem Orleanu umrla žena, a on se je vračal zdaj v svojo staro domovino, da bi sorodnikom izročil dete, katero mu je bilo ostalo od pokojne žene. To je bila deklica kacih petih let, bistra in živa, ter videlo se je o prvem pogledu, da francoska kri teče po nje žilah. Neko jutro se dete na tihem ukrade svojej pćstuni, priteče ua palubo in hoče poiskati Nenada Stojkoviča, s katerim se je rado igralo. Ker ga deklica ne najde onduknj, stopi z otročjo predrznostjo ladiji na rob, kder se jej v glavi zvrti, iu pade v morje. Péstuna je otroka naglo pogrešila in pritekla na palubo, kadar je devče ravno v morje padalo. Ker je ženska jela od straha vpiti in klicati na pomaganje, priteče Neuad Stojkovič, plane v morje, ujame otroka z levo roko, a z desno zaplava nazaj k ladiji, ua ka-terej je stalo polno ljudij, ki so jedva pričakovali čvrstega plavača. Mej gledalci je bil tudi Francos, preplašeni oča te deklice, ki se je zdaj trdno oklepala Nenada Stojkoviča, kateri je plaval, kolikor je najhitreje mogel. A kadar js bil uže jako blizu ladije, ztivpil je z velikim glasom, da so zatrepetali vsi gledajoči. Iz početka nihče nij uganil, zakaj vpije, a skoraj so zapazili, kam Stojkovič pogleduje, in videli so grozno ribo. morskega volka, brzo plavajočega za Nenadom ; te še nekoliko hipov, in dohiLet bi ga bil. Vse je na ladiji začelo tekati sem ter tja in kričati, da bi se morska zver ustrašila ; tudi streljali so s puškami in s kanoui. A bilo je zaman ! Zver je plavala svojim potem, in tolicko, da uže nij zagrabila Nenada Stojkoviča. Zdaj Ivan prilliti dražemu roditelju na pomoč. Z dolgim nožem, meču podobnem, ki ga je bil našel v kapitanovej sobici, skoči ua palubo ter plane v morje in se začne boriti z ogrozno zverjo, katerej mahoma pot zapreči. V tem so Nenadn vrgli s palube vrv, katero so mu dva krati odnesli valovi, preduo so ga ljudje potegnili góri. A Stojkovič Ivan se je v tem bojeval, da je tacega boja redko videti. Hibi je uže iz mnozih ran tekla kri, a vender še nij hotela opešati. Ivanu je naposled jelo nestajali moči, in segel je po vrv, ki je visela dòlu s palube, da bi se k višku vzdignil in otél. A v tem treuotji se vsa krvava zver ljuto zažene, da jej ne bi ušel plen, skoči po konci, zagrabi Ivana Stojkoviča po sredi telesa, potegne ga zopet v morje in požre pred očmi vseh strmečih gledalcev, ki bi mu bili radi priskočili, samó da so mogli. Nenad je bil oteto deklico tedaj uže oddal nje očetu v naročaj, kadar je zaslišal strašno vpitje, in razumel, kaj se déje zdolaj v morskih valovih. Otrpnil je ter stal, kakor mrtev, in potem se onesvčščen zgrozil na tla. Jedva so ga oživili. Skoraj potem je vprašal: „kde je Ivan?" A zdelo se je, kakor bi se vender spet vsega spóinenil, kajti začel je žalovati in jokati, da ga je bilo milo slišati. Francoski trgovec je vedno stal poleg njega, in kadar se je Nenad malo ntešil. začel mu govoriti o pia-filn, ker mu je ljubo dete povrnil iz morja. A Dalmatince ga je od strani pogledal in rzdehnil : „hvala vam lepa, gospod moj blagi! O plačilu tili ne govorite. Bad sem, da je vaš otrok otét, a Ivan, veselje moje ua zemlji, ta je izgubljen ua vselej! Nikoli g& ne bodem zopet videl, in za tega delj mi nič nij do vsega blaga, kolikor ga ima zemlja." Mej tem je bila strašna riba tri krati oplavala trgovsko ladijo, kakor bi se rogala človeškej nemoči, in potr m je odšla v debelo morje. i» o. Naš Roiunl. Rivesta in prikupljiva žival je bil naš Romul. Vsi smo ga radi imeli. Ì Posebno midva sva si bila velika prijatelja odkar smo ga dobili k hiši. Zatč mi je pa tudi vselej prišel naproti, kadar sein od kodi domčv prišel. In kako prijazno me je vselej pozdravil I Precej, ko me je ugledal, zamigal je z repom, kolikor mu ga je bila pustila še neusmiljena mesarica, zacvilil je in mi pokazal lepo vrsto belih zčb, kakor da bi se smijal. Ako je prišel do meDe, vzpél se je ob meni, in če sem imel v roki palico, vzel jo je lepo med zobé in potlej moško šel ž njo nekaj korakov pred menoj proti hiši. Med potjo se je ozrl tam pa tam nazaj, da bi se prepričal, če grem Se za njim. Takrat sem se mu oglasil in ga poklica!, a on me je tako boječe pogledal kakor bi hotel reči: Lepó te prosim, pusti mi palico, ž njo si bom kaj zaslužil. Razumel sem ga iu potolažil : O le nési jo le ; saj t« imam rad. A Romul, kakor da bi zna), kaj pravim, »drl jo je s palico pri tej priči v vežo naznanit materi moj prihod. In palice ni dal nikomur dru-zemu, nego materi. A kadar jo je oddal, pritekel je zopet k meni, poskočil nekolikokrati pred menoj in me potem spremil do matere, češ — zdaj sem pa še njega pripeljal. Za ta trud — to se zna — dobil je od matere in mene plačilo, da si je odškodoval zobé, ki so tiščali palico in se malo posladkal po grlu, kjer ga je tako šegetalo. Kadar sem iz daleč prišel, iu so imeli mati zame pripravljen kak grižljej, moral je vselej on poprej dobiti kaj malega v želodec, nego li jaz, da-si morda ni bil Bog vé kako potreben. A ko so mati meni prinesli kaj v skledi ali ua pladniku na mizo, se je pa še celč poleg mene vsedel, poslonil mi glavo ua koleni ter me gledal, kako sem jedel, čutit sem ga s kolenom, da je vselej ua debelo slino požrl, ko-likorkrat sem se bližal sè žlico ali vilicami ustom. Spoznal sem njegove skušnjave in mu spustil sem ter tje kak košček na tla, da si je ž njim spravil sline naprej. A kadar sem se delal, kakor bi ga ne čutil, takrat me je kmalu prisilil, da sem ga moral pogledati. Šel je pod postelj, zgrabil zajca ali kak črevelj, pa je prismrč&l 5, njim na koleni, češ, zdaj boš saj znal, kaj se mi spodobi. In če še to ni nič pomagalo, vrgel je zajca na tla, skočil k vratom, vzpél se, potegnil z nogo po kljuki, da se je odprlo, in šel je v kuhinjo. Ako so bili ondu mati, popraskal jih je po krilu in tenko zacvilil, kakor bi hotel reči: Lejte mati, tako lepo sem ga sprejel, pa mi zalo nič ne da. Če sem ga kdaj tako mučil, da je moral vse to storiti — kar se je 6» le redkokdaj zgodilo — sein ga, seveda, potlej tem bolj pogčstil. Zato mi je to nagajivost vselej rad odpustil, in bila sva si potem prijatelja kakor poprej. A nikar ne mislite, da vse to ni bilo res, da Rornul ni bil tako izntjen in premeten. To je vse sama. gola resnica. Naš Romu! je bil tak, da niu nisi dobil z lepa para v vsem pasjem rodu. Sicer ne vem. kdo ga je l,il tako lepo izučil, ker mi ni znano od kodi je in čegav jp bil. predno je prišel k nam. Čudno je to, kaj ne ? — ali vender resnično. Dobili smo Roinula takč-le : Pred desetimi leti okrog sv. Jnrija so Sli moj oče v Metliko po vino. Ivar se jim pridruži med potjo precej velik niesarsk pes, pisane dlake in z odsekanim repom, ter gre za vozom kakor bi bil pri svojem gospodarji. Ko oče to vidijo, poberč gabrov krepeleo na cesti in ga zaženč proti psu, da l>i ga odpodili. Ali la lepo pobere krepelec ter ga nese očetu nazaj. Kaj jim je storiti ? — Nasmejejo se niti, vzomč tisto stvar iz čeljnstij pa ga potolčejo z roko po hrbtu, rekoč : Priden si res, ker slabo z dobrim povračnjeS, ali moj vender le nisi. A pes pri tej priči zacvili, kakor bi hotel ovreči trditev: moj nisi. Ofe ga pusté pri vozu do bližnje gostilne, kjer vržejo konjem malo drobirja, da hi jih potem napojili. Tam povedč, kako in kaj se je zgodilo ter poprašajo krffmarja, bi li ne vedel, čegava je ta žival. Ali ničesar ne izvedó. Ker bi le radi videli, da bi gospodar psa nazaj dobil, pravijo krčmarju. naj ga obdrži tako dolgo, da se kdo oglasi. Krčmar izpolni očetovo željo ter prinese psu mesenih ostankov, da bi raje ostal. Ali kaj se zgodi? Ko stopijo oče iz hiše, da bi šli k vozu, plane pes nenadoma za njimi. Za nobeno klicanje se ne zmeni in privezati se tudi ne pusti. Pri vozn ostane, dokler ne pridejo oče doinóv in privadi se našej hiši. Dejal sem , da je bil naš Rollini jako izurjena žival. Utegnil hi lido vprašati: Kaj pa je vse znal, da ga takč hvališ? Na drobno ne morem vsega naštevati; samo toliko pravim, da so ljudje trdili, da zna Romnl vse, kar kdo hoče, samo če mu zna zankazati. In ta trditev ni hita prazna. Ce si Roinnlu velel kaj prinesti, ali mu dal kaj, da je s tabo nesel, precej ti je izpolnil željo. Kadar ti je kaj v vodo palo in si mu pokazal, zakadil se je kakor bi pihnil v vodo in ti prinesel tisto stvar iz vode. Ako so bila vrata odprta, in si rekel : Romnl, aipri vrata! — koj ti jih je zaloputnil, da se je vse potreslo. — Ko sem pasel, vračal mi je živino, kamor in kolikorkrat sem hotel. Ali če je všla kaka krava ali kak vol v kvaro in sem mu ga pokazal, pridrvil mi ga je bliskoma k čredi obesivši se mu v kazen z gobcem za rep. Poleg tega je bil še čuvaj, da malo tacih. Po noči, ali kadar ni bilo nobenega domačih blizu, ni pustil tujega človeka k hiši na noben način. Vse je bilo lehko odprto, in se nam ni bilo bati žive duše. Vrhu tega je tudi domače branil, kadar nam je kdo kaj hotel. Kdor se je drznil dvigniti roko uad katerega izmej nas, podrl ga je ua tla, kakor prevrne veter ovsen snop na njivi. Iu kaj bi ga ne? Močdn je bil, kakor ne vem kaj. Nobenega psa se ni z lepa ustrašil. Blizu nas ni bilo tacega, da bi dejal, ta le bo Romula zdelal. Pač neki grof je imel jednega, mislim . da ga je klical za Tritona. Tisti, rekli so, mu je kos ; ali tudi Triton ga ni mogel streti. Rečeni grof je bil v vaäkej gostilni. Po naključji prišli so tudi moj oče tj:i in Romul ž njimi. Ko ugleda grof Romula, takčj pravi očeta, naj „9uih' pes zunaj, če ne, imel bode sTritonom, ki je ležal pod mizo, I<5m. Oče ref odprč vrata in Tele Romain, naj g«, vèn. In kaj naredi Romul? Jezno zaprè vrata, kakor bi hotel s tem pokazati: tacega omehknženega pseta se pa še ne bojim. Romul je še pri vratih, kar se zapodi Triton v njega. Hudo se spoprimeta. Renčeč se zvrneta oba pod bližnjo mizo. Zopet vstaneta. Miza se odmakne od zida — navzoči ljudje poskačejo vsi po klopih in gledajo, taj bode iz tega. Psa renčita drag v druzega. Zopet se spopadeta, kar se zvrneta drugič na tla — Triton na dno a Romul vrhu njega. Zdaj zgornji urno poprime spodnjega pod vratom — in grofov Triton obleži kakor mrtev, ker rnu je Romul sapo zaprl. Oče zavpijejo Bomulu : Romul stran l Ta takčj sluša. Vleže se na sredo hiše in si liže prednji nogi. (Jrofovi Triton se pa čez nekaj ,-asa oživi in poiiiglavo splazi v kot ÌÌOIj h)0/l. Menda ga je sram, ia ga je premagal pes priprostega kmeta. Tritonovemu gospodarju je bilo pa še huje, nego Tritonu samemu. Molčeč je sedel za mizo in zrl srpo pred sé. Dolgo ni izpregovoril besede. A slednjič le popraša očeta, koliko bi hoteli za Romola. In ko izvé, da ni tacih denarjev, da hi plačal Romnla, zopet molči, dokler ne otide. Tako je bil osramotil naš Romul grofa in njegovega kosmatiua. A zdaj naj še povem, kako je bil domi! s samim repom pripravil v sramoto krepkega Jariuovega Mihata. Miha pride k nam h kovaču — imeli smo kovačijo domi Ker je rad vasoval, posedel je nekaj časa v hiši. Pogovarjali smo se o raznih stvareh. Med drugimi pride govorica tudi na Romula, ki je prav tačas prenašal star črevelj po hiši. „Kaj pravite — vpraša zvedljivo Miha — koliko neki tehta u vaš Romul ?" „Toliko, da ti vsega ne vzdigneš," odrežejo se mu naglo oče. „O jéninasta l — odvrne nejevoljno prvi. „Ta bi bila pa lepa, ta l Domi sem eelo telce, šest teđnov staro telce prenesel v hlevu iz jednega kota v druzega — pa bi tega libozega pseta ne privzdignil ? Kaj se neki tisto menite? Na to pa stavim, kolikor hočete; celega junca, ki ga imam v reji pri Potoškem Resarji, ako hočete." „Čemu toliko?" zavrnejo oče. „Saj je še liter vina preveč; še tega boš nerad plačal." „Kaj preveč?" pravi na to Miha. „Premalo, premalo! Nit, pa naj bode, Ali velja?" Oče : „Velja !" Vdarita v roki. Hlapec prinese platneno vrečico, katero nataknejo Romulu na glavo, da hi ne mogel ugrizniti. „Tak<5 ! — pravijo potem očo. Zdaj ga pa le privzdigni !" Miha si poslini roki, potegne malo rokava proti komolcu, počene, objame Romnla čez prednji in zadnji nogi, vzame ga v naročje, vstane ter pravi porogljivo očetu: „tfegava je stava?" „Moja !" odgovoré mu oče. „Kako-to?" čudi se Miha. „Kaj ga nisem vzdignil?" Oče: „Kaj pak, da si ga vzdignil a ne vsega. Miha; „Zakaj da ne? Vzdignil sem ga takó visoko, da se ni nič tal tiščal." Oče: „Saj ne pravim, da seje tiščal. Jaz le pravim, da nisi vsega vzdignil." Miha: „Kako je vender to, da ne? Saj so vsi videli, da sem imel Komnla stoječ v naročji.u Oče : „Kolikor si ga imel v naročji so ga uže videli, a ne vsega — ker mu je rep odsekan in tega nisi privzdignil." Te besede Mihatu kar sapo zaprč. Romula spusti na tla iu od sramote ne ve, kaj bi počel. Tiho seže v žep, izvleče mošnjo in položi na mizo pred očett 4 dvojače. Oč« mu je porinejo nazaj veleč, naj le spravi denar, ker je bila stava le za šalo. Miha pobere dvojače pa jo pobriše v koračnico in od tega časa un stavi več kaj tacega. Zdaj si videl, kakšen je bil naš Roiuul. Dobro iu zvesto nas je čuval in vrhu tega še izvrstno kratkočasil sé svojo premetenostjo. Deset let je bil pri hiši, pa bi bil še lehko zdaj, da ni prišel uže prileten k nani. V tem času se je bil pa silno postaral. Zadnji čas je bil užć zobé poizgubil, da ni mogel več drobiti kosti in moči so mu jele pešali kakor sivemu starčeku pred smrtjo. Postajal je vedno počisneji in lajal je vedno bolj poredkoma. Tudi jed mu ui več dišala. Le malokdaj je še koga poprosil za kak poboljäck. Najraje je polégal po sencah v kakem skritem kraji, da se je umaknil sitnim muham in komarjem, ki so mu hoteli izpiti še tisto staro kri, kolikor jo je imel. — Kar zgine uekega dnè. Nikoli nikjer ga ni bilo najti, kakor bi se bil v zemljo udri. Iskali ga smo, klicali, a vse zamàn. Pet dni potem zavohala ga je stara sivka ua paši pod gostim brinoviui grmom. Ležal je in glavo držal naslonjeno ob prednji nogi, kakor bi spal — ali zaspal je bil siromak za večno. Sivka ga je spoznala in jela žalostno rukati. Prišle so še drugo krave, vstopile se okrog grma iu vse so s sivko tako otožno mukale in tulile, kakor bi žalovale za Romulom. ki jih je toli-krat miril, ko so se badie, tolikrat jih vračal ua boljšo pašo in vedno tako lepo čuval, da so bile zmirom vse vkupe. Začuvši te glasove, prihitel je še pastir, da bi videl, kaj imajo krave. Milo se mu je storilo, ko je ugledal svojega starega pomagača mrtvega. Pokopal ga je pod briuovim grmom, kjer si je bil satu zbral ležišče in zavalil nanj debel kamen, da bi vedel kje počiva stari Romul, ki mu je pastirsko opravilo tako močno zlajševal in katerega je potlej tako krvavo pogrešal. Tožilo se je za Romulom ne lu nam ampak celej väsi, ker so ga vsi tako radi imeli. Bilo je hndo tudi meni za njim, ali tolažil sem se s prigovorom : „Kakor dobljeno, tako izgubljeno." Komul je bil sam prišel k uašej hiši in sam je šel od uje. Ami. Hmì. ---X- -— J e 1 e il. (Basen.) a jednem očesu slep jelen se je hodil poleg morja past ; slepo oko j« t vselej obrnil proti morju : češ, od te strani se mi nI ničesar bati, a na £ 6no stran vidim. Primeri se, da necega dno priplava ladija ; iz nje ugle-I dajo jelena in ga ustrele. Jelen se zvrne; predno pogine, reče: „Pač sem bil neumen, da sem se od 6ne strani bal, a morja se nisem bal. katero mi je smrt prineslo. Marsikoga najde nesreča tam, kjer se je uajmenj n&deja. \ Franjo Fizarro, osTojitelj Pcruvanski. ■Ill' ran j o Pizarro se je porodil t Trnhiln na Španskem 1478. leta. S . ; i Oče mu je bil neko? španski plem»nitaž, ki se je jako malo brigal v za odgojo svojega sina, a še manj njegova mati, ki je bila sama slabo vzgojena ter je živela v veliko pohujšanje Ijtidém. Tako je bil Fr. Pizarro uže v nežnej mladosti popolnem zanemarjen, brez vsega pouka in napeljevanja k dobremu je rastel kakor divje drevesce, zapuääm od svojih lastnih startov. V mladosti je pasel svinje. potem je bil vojak na Laškem, a kasneje se je poilal z nekaterimi bojaželjnimi možmi v Ameriko, kjer se je «oznanil z iialboom, ki je bil prvi našel včliko morje, in s Cortez-om, ki je Mehiko osvojil. Izpreuiljal je Uorteza ua njega potih, povsod je kazal svojo veliko pogumnost in ueustrašenost. Španjolci so takrat iskali bogatih dežel ob velikem oceanu; prvi poskusi niso bili da bi rekel srečni. Pizarro se je v. v t zal v Panami z Diegom de Almagro, a temu je pristopil Se nek duhovnik Hernando de Luque po irneuu, ki je dajal potrebnega denarja. Pizarro je imel najmanj premo* ženja, a bil je poveljnik in Almagro naj bi mu liil od časa do časa pomagal. V dan 14. novembra 1521. I. je odjadral Pizarro iz Paname s 120 možmi proti jugu. Vožnja je 11 a jako počasi ; toplo iu vlažno podnebje je pomorilo muogo ljudi. Kouečno je prišel 1526. leta vender le na Peruvansko v južuej Ameriki. Dežela je bila dobro obdelana in bogata plemenitih rud, ali Pizarro ni imel več nego 100 mož, zatorej mu ni bilo mogoče naseliti se. in vrnil se je v Panamo nazaj, misleč si tukaj novih moči nabrati. Deželni oblastnik tega ni privolil, in Pizarro se je podal na Špansko prosit dovoljenja. Cesar Karl V. mu je dovolil nabirati vojakov in ga je imenoval namestnika v novej deželi s polno močjo, a troške je prevzel Pizarro. To je bilo v dan 26. julija 1528. leta. Leta 1531. so šli novič ua morje s tremi malimi ladijami, na katerih je bilo 180 mož in med njimi 36 konjikov. Zdaj so prišli hitreje v deželo ; kamorkoli so stopili, povsod so se grozovito vedli in mnogo naplénili. Pizarro je poslal nekaj pièna v Panamo za nabiranje prostovoljcev. Na reki Piuri so ustanovili prvo naselbino Št. Mihael po imenu. Ako vzamete v roke zemljevid južne Amerike, našli bodete na njem Peruvansko zemljo. Velika večina te dežele je gorata. Velikanske kordiljerske gore so po njej razrasene od juga proti severu. Vzhodna stran te dežele je ravna nižava, ki jo veietok Maranon, največja voda na svetu, in njegovi gorenji dotoki namakajo. Kast-line rasti najbujnejše v kordiljerskih dolinah, ki so zeM plodne, jako namočene in dobro obdelane. Razven žita se tu prideluje mnogo bombaža, kave, sladkorja, indigo in mnogovrstnega lesi. Od nekdaj pa slovi Peruvansko zaradi dragocenih kovin. Njega dni je bila ta dežela najbogatejša, kar se tiče zlati in srebra. V deželi Peru je umrl dvanajsti iz vladarske rodovine „Inka' Hu&na Capac. Ta si je osvojil sosedno deželo Quito. Vlado je zapustil mlajšemu sinu Atahualpu, a temu je nasprotoval starejši brat Huascar in bila je domača vojska. Atahnaipa je v vojski vjel svojega po pólubrata in pomoril vse potomce iz rodu „Inka." Fr. Pizarro je tedaj brez opovir drl v sredo dežele. Huascar je poslal poslance k njemu pomoči ga prosit ; isto tako je storil hudi Atahualpa in je še dodal bogatih daril. Pizarro je rekel Atahualpi: „Poslauec sem velikega kralja in pripravljen, da ti pomagam." Šel je potem v Cahamalko, ondu ga je hotel obiskati Inka, ki se je utaboril blizu tega kraja s svojimi vojaci. Pizarro je hotel tukaj vjeti kralja, kakor je to storil Oortez v Mehiki. Sesia sta se na razgovor. Iuka je prišel s sijajnim spremstvom ; spremljalo ga je 30.000 mož. Španski duhoven, Vincent Valverde stopi pred njega, in ga skuša poučiti v krščauskej veri, pripovedujoč mu od namestnika božjega na tem svetu, in da je ta Španskemu kralju dal v oblast vse dežele novega sveti; Inka naj se zatorej podvrže papežu in kralju, ker ta ga bode varoval, drugače ga pa bode napadel z vojsko. Atahualpa je odgovoril, da se mu njegova vera zdi prava iu da ima on podedovano pravico do vlade, ter po- slednjič vpraša duhovnega, od kod da VBe to vé. Duhoven inu pokaže na svoj molitvenik. Inka ga vzame v roke, pa ker ni nič umel o pismn, nastavi knjigo na uhó ter reče: „Knjiga molči, ne pové mi ničesar"; to rekši vrže knjigo na tla. Duhovnik zakriči : „Vera je osramotena. Kristjanje osvétite se !" Pizarro je dal znamenje, in napadli so peruvansko vojsko. Spremljevalce Inkove so posekali, njega zalótili in vojsko razpodili. Španjolci so drli za beguni, ter jih pomorili toliko, kolikor so jih ta dan dosegli. Španjolci so se izgovarjali, rekoč: „Atahualpa je prišel z veliko vojsko, ker je hotel Španjolce zalótiti ; a temu se je Pizarro moral ubraniti. Ko je vjeti Inka videl, kako Španjolci hrepenó po zlitu, obljubil jim je napolniti sobo, kjer so ga imeli zaprtega, tako visoko, kakor se doseže z rokami. Soba je bila 22 črevljev dolga in 16 široka, in potegnili so z óglijem črto, takó visoko, kakor človek seže. Peruvanci so tako ljubili svojega kralja, da so od vseh krajev nosili zlati skupaj, a z vojsko niso hoteli iti nad Španjolce, boječ se, da bi se kralju kaj žalega ne zgodilo. Ko je vjeti Hnascar o vsem tem slišal, obljubil je še več Pizarru. Ali Atahualpa ukaže zdaj umoriti Huascarja, in ljudje pridno nosijo zlati skupaj. Španjolci so si zlató deliti. Kljubu temu je Pizarro sklenil Atahualpo umoriti. Almagro, ki je pripeljal pomoči, pritrdil je temu. Inka je mislil, da ga bodo zdaj oprostili, ali motil se je. Ko je obsodbo zaslišal, prosil je, da bi ga poslali na Špansko h kralju, kateri bode bolj milostivo ravnal ž njim. Ali Pizarro je trdil, da ga je Atahualpa tudi osobno razžalil. V ječi si je namreč dal Atahualpa napisati na nohet imé: „Bog." Čudil se je, da so vsi Španjolci znali to imé čitati, samo Pizarro tega ni znal, na kar mu Atahualpa reče, da se res ni mnogo učil. — Atahualpo so obsodili kot pogana, bratomorca. Valverde ga je hotel izpreobruiti, obetajoč mu olajšanje kazni. Ko se je dal krstiti, zadavili so ga in pozneje sežgali. Prišlo je iz Španskega vedno več vojakov. Almagro, katerega Pizarro pred kraljem ni nič omenil, dobil je namestništvo na jugu od Pizarrove namestnije ; a sprla sta se s Pizarrom zaradi mesta Chusca. Almagro je šel na Chilensko, kjer je moral mnogo pretrpeti, a malo je opravil, ker je naletel na bojevito ljudstvo. Ko je Almagro prišel iz Chileuskega, potolkel je Peruvauce, ki so se vzdignili zoper svoje tlačitelje, oslobodil je vjeta brata Pizarrova, a zaradi namestništva sta se novič sprla s Pizarrom. Pizarro in njegova dva brata Ferdinand in Gonzalo so poslednjič 75 let starega Almagra popolnem zmagali, v dan 26. aprila 1538. leta postavili preil sodbo, zadavili v ječi in mu potem glavo odsekali. Pizarro je ustanovil noro mesto, kateremu so dali imé Lima (1534 1.), a to zaradi tega, ker je bilo mesto Chusco predaleč od morja. Delil je deželo in bogastvo med svoje privrženike, a vojake Alinagrove je odbijal, kolikor je le mogel. Ali teh je bilo sila veliko. Poslednjič so se zarotili zoper njega ter ga umorili v dan 2ti. junija 1541. leta. Pizarro ae je branil kakor lev, a poslednjič je vender opešal, in s sulico so mu vrat prebodli. Mnogo vojakov je potegnilo z morilci iu mladi Almagro je bil kmalu na čelu mnogobrojnej armadi, s katero j« hotel braniti pravico do namestuištva. Stranka umorjenega Pizarra se je pripravljala na boj, kar pride španski names mi kralj Krištof Vaca de Castro, katerega je vlada poslala, to je zvedela o pobitji starega Almagra. Namestnemu kralju se je uprl Almagro oilujši. a bil je v vojski zmagan in v Chnjoi na javnem trgu oh glavo dejan. — Vidite tedaj : Kdor sa meč prime, z mečem bode končan; krivično blagó niuia téka. Bog užć na tem svetu dostikrat tipe silovito dejanje. — Pizarro .in Almagro sta obi umrla silne smrti. v Henrik L, ptičar. Bilo je 918. leta, da so nemški plemenitniki po Ktinradosej smrti izvolili saskega vojvodo Henrika za kralja. Poslanci, ki so šli na Saško k Henriku, da bi mu to veselo poročilo prinesli, naSli so ga v gozdu, ko je ravno ptiče lovil. To je bil povód. da run so poznejši zgodovino-pisci nadeli priimek: ptičar. A mnogo pristojniše bi bilo, da bi mu bili dali priimek „Veliki." kajti on je propadlo Nemčijo povzdignil v manj nego dvajsetih letih do prve moči krščanstva. Prva skrb mu je bila, da bi kraljevo oblast nović utrdil und rea Nemčijo. Henrik še ni vladal celih pet let, ko so Magjari po sturej navadi prillili ua Saško 824. leta ter takó razsajali, ila je človeka strah in gröza povedati. Kamor koli so prišli, povsod so neusmiljeno morili in požigali. Muteram so iz uaročja otroke trgali in jih pred njih očmi na kosce raz-sekavali. Kakor pravi divjaki jézdili so ua malih in hitrih konjičih, ter niso poznali druge obleke kakor kožuhe vina ubitih Šivali. Polja niso obdelovali : živeli so v šotorih kakor cigani, a hranili so se s surovim mesom in kobilnim mlekom. Ni minulo leto, da ne bi bili zdaj jedno, zdaj drugo deželo opléniii ter mnogo ljudi v snžnosl s seboj odpeljali na Ogersko. Henrik take surove, razbojniške dru hali ni mogel kar na mah užugati, a vender se mu jo posrečilo, da je jeduega njih glavnih vojvod živega vjel. Magjari bi bili radi s čistim zlatom odkupili vjelega kneza, ali modri Heniik jim ga ni hotel izročiti, kajti želel je, naj mu bode porok za stalni mir. Ali zamàn ; surovo ljudstvo v to ni hotelo nikakor privoliti. Po dolgem pogajanji so Magjari obljubili, da jih devet let ne bode na Saško, ako jim nemški kralj za ta čas hoče vsako leto davek plačevati' lleurik je bil zadovoljen, a Magjari so odslej le po južuo-ueinških krajih divjali. (924, 1.) Devetletno primirje je Henrik jako modro porabil. Sprevidel je, da Sašem manjka dobro utrjenih mest, v katera bi se pred sovražnikom umikali, in da jim za boj proti Magjarom treba koujikov. Saši so takrat äe po starej nemškej navadi bivali raztreseni vsak sredi svojega zemljišča; utrjenih mest na Nemškem sploh še ni bilo mnogo razven ob Dunavu in Kenu. kjer so nekdaj Rimljani živeli. Jedini kraji, na katerih se je časi nekoliko več ljndi shajalo, bile so škofijske in župne (farne) cerkve, samostani ter kraljevi in knežji gradovi. Tu so se po malem jeli naseljevati trgovci in obrtniki, in od dne do dne se je bolj razvijalo mestno življenje. Taka mesta je dal Henrik raz-sirjevati in zagrajati s trdnim zidovjem ter je sezidal nekoliko čisto novih trdnjav, kakor n. pr. Kvedlinbnrg in Goslar. Da bi sasko ljudstvo privadil mestnemu življenja, ukazal je vsacemu devetemu kmetu, da se je moral v mesto preseliti, v tem, ko mu je ostalih osem sosedov moralo polje obdelovati. Tudi je zapovedal, da se mora tretjina vseh pridelkov shraniti v mestne žitnice za kako silo, ob katerej bi vsi prebivalci morali zapustiti svoje kmetije in se preseliti v mesto. Sodnijske razprave, sejmi in sploh vsi ljudski shodi so odslej morali biti v mestih. Zaradi teh velevažuih naprav, imenovali so Henrika tudi ustanovitelja mest. Da bi imel večje število koujikov, morali so si vsi njegovi vasali ter tudi imoviti samostalni kmetje omisliti konja in železno vojaško opravo. V tem je minulo devetletno primirje in magjarski poslanci so zopet prišli po davek. Ali Henrik, ki se je dobro pripravil za vojsko, ni ga jim hotel dati. Poslanci so se vsi razkačeni vrnili preko meje, ojunačeno ljudstvo pa je garjevega psa vrglo za njimi, rekoč: „evo vam davka!" — Zdaj so Magjari zopet prilomastili na Sasko ter se razkropili po vsej deželi, koder so neusmiljeno plénili in pustošili. Ali Saši so se bili umaknili v utrjena mesta, a Henrik je z izurjeno vojsko čakal pri Meziboru, kjer je sovražnike do dobrega premagal. Osupeli Magiari so se kar obrnili ter na svojih konjih tako hitro bežali proti dčmu, da jih zmagovalci niti dohiteti niso mogli. Pustili so svoj tabor, v katerem je Henrik našel mnogo uakupičenega plena in veliko število vjetuikov, katere je osvobodil in jih izpustil na njih dom. Od vseh krajev širne Nemčije je donela slava zmagouosnemu kralju Henriku, a Mag-jarov ni bilo več na Sasko. — Ta krvava bitka se je vršila v postu, štirnajst dni pred veliko nočjo v dan 15. marca 933. leta pri visi Keuschbergu ne daleč od Mezibora. Takój prihodnje leto (B34) je imel Henrik vojsko zoper Dance, ki so pogostoma prihajali čez mejo ropat in pustošit vse kraje do reke Labe. Henrik jih je premagal ter šel za njimi na Dansko, kjer je med reko Eidero in Slijo ustanovil šlezviško mejno grofovino. Naposled se je Henrik napruvljal celò v Rim, ali zaradi bolehnosti je moral to potovanje odložiti. V jeseni 935. leta ga je na . lovu zadel mrtud, in da-si slavni kralj ui takój umrl, spoznal je vender, da mu ni več dolgo živeti in jel se je pripravljati za smrt. Še jedenkrat je sklical državni zbor, v katerem je svojega najstarejšega siua Otona zbranim plemenitnikom priporočil za kralja, in kmalu potem je umrl v dan 2. julija .93(i. leta v šestdesetem letu svoje döbe. V samostanu K vedli u b urgu, katerega je on sam ustanovil, shranili so ùjegovo truplo. Zgodovinsko - mewtopisni obrazci. (Spisuje P. F. H.*) V. Ilirija. ^ a znpadnej strani glavnega odrastka julijskih Alp, ki se vlečejo ob mej' meVs»& 4to1vm> ^ -j»^™ •. „Äwg ura je dal srečo ! prišli smo do rude !" Neizrečno je bilo veselje vseh. V hvaležen spomin so imenovali jamo (šahto) „šahta sv. Ahacija." Ta šahta je bila nasproti sedanjej vhodnici (Einfahrtsstube). Tudi je Kutlerjeva žena dobila iz Kima privoljenje, da se sme na praznik sv. Ahacija v vedni spomin obhajali sprevod, kakeršen jo v navadi na dan sv. Rešnjega telesa. Se danes se ta sprevod praznuje z vso mogočo slovesnostjo. Društvo je zdaj prosilo cesarja Maksimiljana L, naj jim potrdi pravico na rudnik. Cesar usliši prošnjo ; ali pridrži si pravico, da smo tndi na svojo roko pričeti kopati in pa deseti vinar od izkopanega živega srebri. Zdaj se jo rudarstvo zelč povzdignilo in na ta kraj se je naselilo mnogo ljudi vzlasti iz Solnograškega. Za časa benečanske vojske so zasedli Benečani Idrijo. Ko cesai- to izvé, zaukaže stotniku Kriku, vojvodi Brauuschweigskemu in Ljubljanskemu škofu Krištofu, naj rudnik zopet vzameta Benečanom. Še tisto leto sta zapodila Benečane. Tudi je postavil Idriji lastnega sodnika — Viljeluia Neumanna. Dolžnost mu je bila, da čuje nad pravicami posameznih deležnikov , razsoja prepire in pazi, da se cesarski davek natanko odrajtuje. Za tega časa je začel tudi cesar Maks I. na svojo roko kopati. A kotnaj se je rudarstvo nekoliko povzdignilo, in Idrija postala znaiueuit kraj, kar zadene, naselbino strašna nesreča. Leta 1525. se je utrgal vsled potresa kake četrt ure od Idrije velik vrh liriba ter jo zajézil Idrijco. Voda se je narasla tako visoko, da je zatopila rudnik. Segala je na kraj, kjer stoji ka- pelica sv. Janeza. Nad 500 ljudi je kopalo noč iu dan, da prekopljejo odtok vodi ; v tem si je tudi voda sama prerila odtok. Idrija je bila oteta. Xekaj let kasneje (1532) pa se je podsulo nad 70 delavcev iz neprevidnosti. Kosti in orodje nesrečnih so še le 1762. leta in deloma 1832. izkopali. Leta 1522. so rudarji imeli že svojega kaplana. Koncem 16. stoletja se prične za Idrijo nova döba. Avstrijski nadvojvoda Kari 11. je ves rudnik dobil v svojino. Po svojem rudarskem soduiku Franc« Kislingu ni le uredil rudnik po lednujej rudarskej znanosti ter vpeljal nov red, nego ločil tudi Idrijo od Tolminske grofije, kamor je politično pripadal». S tem sta se med delavci zboljšala red iu nravnost. Prav po materino je skrbela tudi Marija Terezija za Idrijo ter je tu marsikaj zboljšala. Leta 1779. je dobila Idrija ludi kriminalno sodaijo za svoj okraj, Aoslč je pripadala še pod Tolminsko. Tatvina rude se je namreč zelò množila. Med tatovi so bili največ Tolminski podložniki. A ondotna sodnija ni kaznovala tatov, kakor so zaslužili : zato je izgubila soduo pravico nad Idrijo. V svarilni izgled je najvišje rudarsko sodišče obsodilo štiri zasačene tatove na smrt. Bili so obešeni izvan mesta. Ko se je 1785. leta obvezal cesar Jožef II. in 1791. leta Leopold II. pošiljati na leto po 12000 centov živega srebrà na Špansko, pričelo se je še živihuejšo življeuje za Idrijo; ali na kvaro rudniku, ker se je gledalo samo na bolj bogate rudue kraje. Še le cesar Franc I. je 18UO. leta to nepriliko odpravil. V francoskih vojskah je bila Idrija često v rokah Francozov. Prvič je prilomastil francoski general Bernadotte v dan 22. marca 1797. leta v Idrijo. V naglici so odpeljali nad I5000 centov živega srebra iu 420 centov cinobra. Še le naslednje leto so zapustili rudarsko mesto kakor tudi Kranjsko sploh. Meseca novembra 1805. leta so zasedli Francozi zopet Idrijo ter ondu ostali tri mesece. Tretjič so Francozi prišli v mesto v dan 20. maja ITO. leta iu ga vsled Dunajskega mini v dan 14. oktobra 1809. leta tudi obdržali. Še le v dan 13. oktobra 1813. leta so cesarski pregnali Francoze iz Idrije. V teku časa je zadela Idrijo marsikatera nezgoda. Leta 1766. so se v „šahti Marijnega spočetja" sredi mosta vneli plini. Mnogo delavcev se je po nesrečilo. Leta 1803. je v rudniku nastal ogenj, in dotične salite so se morale potopiti. Leta 1837. je pretila rudnik« -zopet velika uesreča. Voda je pridrla v „Terezijiuo šahto." Še le naslednje leto se je s parnim strojem spravila voda iz rudnika. A ker se voda oi več dala zajéziti, odpravlja se še dandenes tem načinom. Leta 1846. v noči med 2. iu 3. novembrom je zopet nastal ogenj v rudniku. Da se uevaruost odstrani, hiteli so nekateri rudarski uradniki na kraj ; a našli so tu smrt, kakor tudi <5ni rudarji, ki so jim hiteli na pomoč. Da se ogenj pogasi, zatopili so dotično šahto. Trupla nesrečnih so se se le pozneje našla in slovesno pokopala. Piramida iz litega železa na pokopališči z njihovimi imeni kaže kraj. kjer počivajo ti nesrečni. Po ognji 1803. leta so zaslčdili tu neko doslé neznano rudnino, obstoječo iz 949 delov ogelnika in 5-1 delov vodenca, imenuje se po Idriji — Idrijalit (Brauderz). Kakor je bilo že rečeno, pripadala je Idrija do polovice 18. stoletja ? cerkvenem obziru k Oglejskemu patrijarhatu. Ivo je pa 1751. leta papež Benedikt XIV. odpravil Oglejski patrijarhat, pripadel je avstrijski del novousta- novljanej nadškofi]! Goriškej. Takó je prišla Idrija p«d novo nadškofijo. Goriški nadškof Mihael grof Atems je 1752. leta v dan 17. avgusta sam posveti! cerkev presv. Trojice. O t<>j priliki je tudi izpremenil kaplanijo v samostojno faro, ki je bila ueposredno podložna goriškemu ordinarijatu; a 1792. leta je prišla k Ljubljanskej škofiji, in 1817. leta jo je Ljubljanski škof Avguštin Gruber povzdignil v dekanijo. Naj tu še omenimo, da je v Idriji tekla zibelka mnogim slavnoznauim možem. Tu je zagledal luč sveti Kari grof Inzaghi, ki je bil do 1847. leta minister notranjih zadév. Njegov oče je bil rudniški svetovalec in predstojnik rudniku. Ljubljanskej škofiji je dala Idrija dva škofa: Antona Kavčiča, ki je vladal škofijo v viharnih časih francoskega zasédenja, in pa Antona Alojzija Wolfa, ki je svoje rojstno mesto razveselil z raznimi darili in ustanovami. A med učenjaki slovi tdrijčan France Hladnik, izvrsten rastlinoslovec, ki je bil -4* » let učitelj in predstojnik Ljubljanskej gimnaziji. Oglejmo si zdaj še sedanje mesto! Na zapadnej strani, na najlepšem kraji na prijaznem hčlmci stoji grad, nekdaj „Gewerkenegg" imenovan. Dodelali so ga okoli 1525. leta, da služi Idrijčauom v varno zavetje proti Turkom iu Benečanom, ki so se često bojevali s cesarjem. Sezidan je v podobi nepravilnega čveterokota z dvemi nadstropji, z dvoriščem in s stolpi ob treh straneh. V njem so rudarski in drugi uradi ; tudi služi v shrambo živega srebrà in cinobra. Malo ne v sredi mesta — na prijaznem prostoru — je mestna župna (farna) cerkev, posvečena patronoma rudnika: sv. Barbari in sv. Ahaciju. Tej cerkvi je vložil temelnji kamen Ljubljanski škof Tomaž Hren v dan 22. junija 162S. leta. Nekoliko od te cerkve, blizu gradu, je kapelica sv. Janeza, a na drugej stràni ob podnožji rožuega hriba pa cerkev presvete Trojice. Sezidana je bila 1531. leta. Holmcu na vrhu stoji prijazna cerkvica sv. Antona. Tej cerkvi je vložil teme/jai kamen arbidijakoa Janez Križaj 1078. leta. Nekaj višje od nje je Kalvarija s postajami sv. križevega pota. Proti vzhodu od mesta poleg mosti, ki je čez Idrijco, stoji pokopališče s cerkvico sv. križa. Na južnej strini mesta, deloma še med hišami, stojé rudarska poslopja in vhodnica v rudnik. Hiše stoje deloma po dobni, deloma ob obrežini — večinoma posamezno in obliane z malimi vrtovi, kar daje mestu jako prijazno lice, če ga pogledaš iz kake višine. Prebivalcev ima Idrija 4284, ki se SSivó največ z rudarstvom, a ženstvo se peči jako pridno s pletenjem čipek (špic). Idrijo veže cesta preko Govejeka z Loko, čez Dol z Vrhniko in Logatcem, preko Črnega vrha z Vipavo in čez Godoviče z železniško postajo v Logatcu. Pouk. Sjko se ti primeri, da sa razsrdiš bodi si na kogar koli, vselej poprej mredno začneš govoriti, štej do deset; ako si pa morda uže zelò razjarjen, štej do sto! ZRazne st^rari- Drobtina. Zopet nam je nemila »mrt pokosila vrlega domoljuba i» prijatelja šolske mladine. Umri je v dan 14. maja preč. g. Jernej Brenee. duhoven v Datovi jab in ljudski učitelj sé zlatim križcem s krono za šolske zu-sluffe. Bil j»* rajnki vedno zvest naročnik nagemu listo ter j«1 tudi „knjižnico za slov. mladino" podpiral z naročili. Bodi mu tedaj blag spomin tudi v našem listu in Bog mu uaj povrne stotero, kar je tukaj dobrega storil v dušni in telesni blagor nežne mladine. Zemlja mu bodi lahka in v miru naj počiva ! Slovstvene stvari. * Knjigotrinica M ti čn jak i Senftlebnova u Zagrebu je izdala jako lično knjižico pt.d naslovom: Nadzdravičar. Napitnicei go?OT\. Saltvtp\o jih Andtij* fiatinovi.- T Zagrebu 1882. — Ta knjižica obseza na 98 straneh v 12° razliéne napit-nice in primarne govore o vseh priloiuostih, kadar se človek nahaja ? veselej prijateljskoj družbi, bodi si pri godovanji. botrinji »Ii kakej drugej slovesnosti prijateljev, znancev ali sorodnikov. Ker je beswla umevna ttjd: .Slovenceni. in se v knjižici nahaja ranog.) krajših iu daljših govorov, kakor tudi mnogo jedrnatih iu poštenih napitnio. priporočam» jo z veseljem vsem onim našim domoljub«*» ki bi se radi pošteno radovali v veselej družbi svojih prijateljev. Knjižica stoji bros. 40 kr.. vezana 50 kr.. s poštnino vred 5 kr več in se dobiva v knjižari M u čn jak a i Kenftlebena u Zagrebu (Agrain). ^ rabilo k nnrorbi. -"ÄG S prihodnjim mesecem. t. j. uié s prihodnjim „ Vrtčevim" Številom se začni drugo polletje ; zatorej uljudno prosimo vse one cast, naročnike, ki so si „Vrtec" naročili samo za pol leta, da poteklo naročnino takdj olnìové, da ne bodeni o imeli neréda v razpošiljevanji. „Vrtec" stoji za pol leta 1 y1. 30 fer, IJri tej priliki prosimo vse prave rodoljube slovenskega naroda, naj bi naš list sirili med slovensko mladino. Ako nam bi vsak naših dosedanjih na ročnilcov vsaj Se jednega novega naročnika pridobil, kar bi ne bilo ravno težavno pri prijateljih naie »Imenske mladine, lehko bi, „ Vrtec" po več gradim na mesec prinašalt ter bi tako še primernejše podučeval našo slovensko mladino. Novim naročnikom lehko postrežemo še z vsemi letošnjimi listi. Ker bomo e prihodnjim mesecem začeli razpošiljati 111. zvezek knjižnice za slovensko mladino pod naslovom „Sreča V nesreči ali popisovanje Čudne «godbe dvell dvojčkov" vsem onim našim cast. gg. naročnikovi, ki so se na knjižico naroČili, prosimo, kdor bi to knjižico rad in se še ni naročil na njo, da k „Vrtčevej" naročnini priloži še 40 A'V. To zaradi tega omenjamo, ker *e z naročnino na „ Vrtec" najlaže pošlje tudi naročnina na omenjeno knjižico " — Pozneje bo ta knjižnica pri knjigotržcih stala nelcoliko več. Vsa naročila naj se pošiljajo na Ui-edniètvo „Vrtòevo,k' vi&tni try, itev. 9 u Ljubljani (Laibach.) ,,Vre«c" imh^Jfc 1. dnó vaaceg« me»eca, in «tojl u vie leto 8 gl. 00 kr.; u pol leu t (1. M kr-nt|)u: U ređ a i« t to „VrUevo," me« tal trg, Ste