GDK: 174.7 Picea abies Karst: (497.12.06):902 Sto in eno leto staro »sporočilo« Leopolda Hufnagla Marko ACCEno• Podoba sedanjih kočevskih gozdov je neločljivo povezana z delom razumnika in pronicljivega gozdarskega strokovnjaka, enega najvidnejših, kar jih je delovalo pri nas, doktorja pravnih ved Leopolda Hufna- gla. Zahvala za današnje stanje kočevskih gozdov gre tudi tistim, ki so mu zaupali delo in raziskave in vanj verovali. To, kar pomeni Josip Ressel za raz- gozdeni kras, to in morda še več pomeni Leopold Hufnagl za ogozdeni Visoki kras. PIVi gospodarski načrt za takratne go- zdove v -lasti družine Auersperg je sestavil v štirih delih (Hufnagl 1892, 1894). V njih, v bistvu pa na nekaj straneh, je s postavlje- nimi cilji, izbiro prebiralnega gospodarjenja in izvirnimi dendrometrijskimi metodami tako presegel takratni čas, da ga lahko občuduje mo še danes. Med vsemi elaborati ima drugi del .. wirtschaftsplan der Betriebs- klasse l. G6ttenitzer Gebirge« (Hufnagl 1892) zagotovo posebno mesto, saj se je zaradi dveh opomb na straneh 117 in 149 (ibid.), ki so jih strokovnjaki izvajali, ohranila podoba takratnih gozdov do današnjih dni. Hufnaglovo delo, zlasti pa njegova živ- ljenjska pot, žal, še nista v celoti raziskana. Pri tem nimam namena niti nisem poklican, da bi zapolnil to vrzel. Opozoril bi le na odstavek iz že citiranega dela (Hufnagl 1892), ki me je posebej pritegnil. V njem je na strani 50 med drugim zapisal: "Die Fichte such dor!, wo sie in unserem Gebiete na!Orlich auftritt, die fel- sigsten Bodenstellen, wohin ihr die Buche nicht gerne folgt: hier kommt sie in schwacher Mischung mit Tanne und Aspe am hiiufigsten var, doch findet sie sich vereinzelt Oberall, wo die Felsen zu Tage treten.<< * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO 418 GozdV51,1993 Če k temu dodamo še v Hafnaglovih oddelčnih opisih gozdov s Fi označeno smreko, pri čemer je vnesena smreko v opombah ali pri opisu sestojev posebej označeval (kultivierte Fichte, Fichtenkultur, Kultur, Stangenholz in pod.), potem je pred nami dokaj natančna podoba tedanje raz- širjenosti samonikle smreke na Kočev­ skem. Prisotna je bila torej v vseh tedanjih revirjih (KarlhOtten = Glažuta, Merleins- rauth = Podpreska, Eben = Ravne in Masern = Grčarice), ki so bili vključeni v enoto ••Goteniško pogorje«, to je v območ­ jih Goteniške, Borovške in Velike gore. Najpogosteje se je pojavljala skupaj z jelko in trepeti iko v združbi Abieti-Piceetum dina- ricum Zupančič 1976 mscr. (Zupančič 1976 in lit., 1980), (s soav1orjem dr. M. Zupanči­ čem jo bova v kratkem predstavila v Raz- pravah SAZU) in v nižjih nadmorskih viši- nah njej podobni asociaciji, nadalje na ra- stiščih združb Neckero-Abietetum Treg. 1962 in Abieti-Fagetum din. (Tre g. 1 957) em. Puncer 1980 adenostyletosum g/abrae Puncer 1980, posamič pa na vseh drugih bolj skalnatih rastiščih jelovo-bukovih go- zdov. Pri piVih meritvah (ocenah) lesne zaloge (Hufnagl 1892) je bil delež tedaj še v dobršni meri samonikle smreke v enoti »Goteniško pogorje<< 5%, v posamičnih revirjih pa naslednji: Glažuta 6 %, Podpre- ska 5 %, Ravne 3% in Grčarice 3%. Kolikor sem mogel ugotoviti, raste samo- nikla smreka v vseh omenjenih fitocenozah še danes. Njen delež se je glede na trajne sečnje iglavcev zaradi stalnega povpraše- vanja po njih verjetno zmanjšal. V dana- šnjem času odkazana drevesa samonikle smreke kažejo, da se bo njen delež zmanj- ševal še naprej. Samoniklim smrekam Hufnagl ni posvetil večje pozornosti, ni pa jih prezrl, kar ugotav- ljamo iz njegovih opomb v opisih gozdov (Hufnagl 1892: 124): " ... gegen den Rucken haufiger tiefastige uberstandige Fichten«. Pri proučevanju fitocenoze jelke in smreke v Goteniškem pogorju ni bilo težko ugotoviti, da gre za smreko posebnega habitusa, ki se kaže v naslednjih, na oko vidnih znakih. Dokaj ozka in globoka kra- šnja, razmeroma tenke veje, ki v spodnji polovici debla vise pod ostrim kotom na- vzdol, da ga ponekod skoraj objemajo. Po tej lastnosti, ki je vidna že pri mlajšem drevju, spominja celo na omoriko. Nadalje ima bogato razvit površinski koreninski ple- tež. Pri starih smrekah je izrazita vzdolžna razpokanost lubja, ki je v primerjavi z lubjem pri nas sajene smreke tudi debelejše. Gornjemu opisu ustreza smreka na po- dobnih rastiščih smrečij v Gorskem Kotarju in na Velebitu. Je ekološko zelo plastična vrsta. Raste na manj produktivnih skalnatih in skeletnih do produktivnejših, reliefno umirjenih rastiš- čih. Na najbolj skalnatih rastiščih toplih leg ima pionirske lastnosti. Na relativno boljših rastiščih jelovo-bukovih gozdov je iskana gospodarska vrsta. Tod doseže premere skoraj enega metra in po novejših meritvah višine do 50 m (Bončina 1992). štetje letnic na dveh starih smrekovih panjih pod Goteniškim Snežnikom in enim v Borovški gori v asociaciji jelke in smreke, je pokazalo starost okoli 320 oziroma 350 in v tretjem primeru nad 400 let. Na najbolj skalnatih rastiščih je izredno počasne rasti. Les je zaradi teh lastnosti izredne kakovosti in ima zato veliko vrednost. To potrjujejo tudi prve tehnološke raziskave te vrste v gozdnogospodarski enoti Draga (Torelli 1992 in Bončina 1992). Značilen primerek samonikle smreke nad Goteniško koliševko (foto: Marko Accetto) GozdV51,1993 419 Razen skopih omemb o posamični (Ko- zler 1955, Figar 1961, Konečnik et al. 1981) oziroma minimalni primesi avtohtone smreke (Rupnik 1985 in dr.) in domnev o njenem avtohtonem poreklu v novejših de- lih (Bončina 1992), so bile omenjene ugoto- vitve Hufnagla (1892) v splošnem prezrle. Prav tako tudi v delih, ki so obravnavala vegetacijo ožjega kočevskega prostora. Omenjeno smrečje in v njem samonikla smreka, ki se najbolj pogosto pojavljata v najvišjih in najbolj skalnatih območjih za- hodne Kočevske, sta pomembna tudi s stališča ohranitve velikega divjega petelina (Tetrao urogal/us). Rastišča te fitocenoze so ponekod sestavni del rastišč te živalske vrste, zlasti v hladnih legah. Poleg same smreke, ki ima za divjega petelina v naših razmerah verjetno enak pomen, kot ga ima bor v borealnih gozdovih Severne Evrope, rastejo v. njej številne prehransko pomem- bne in bogato razvite grmovnice kot so: Ribes alpinum, Vaccinium myrtillus, Rubus idaeus, Sorbus aucuparia in dr. Verjetno so se prav zaradi omenjenih in drugih podobno pomembnih dejavnikov v zahodnem delu Kočevske ohranile tudi re· lativno dokaj številčne populacije te vrste. Zato bi morali povsod iz gospodarjenja izločiti vsa rastišča omenjenega smrečja, ki že po svojih naravnih lastnostih spadajo v sklop varovalnih gozdov. Vse dotlej, dokler ne bomo zavestno začeli naravno razširjati samonikle smreko, bi morala biti ta začasno zaščitena tudi na drugih rastiščih gospodar· skih gozdov. Samonikla smreka na Kočevskem je vse- stransko pomembna graditelj ica ali sogradi- teljica številnih združb in zagotovo edin- stven naravni spomenik. Kar neverjetno je, da smo jo začeli proučevati šele pred nekaj leti oziroma dobrih sto let za tem, ko je bila 420 GozdV 51, 1993 njena razširjenost na Kočevskem že opisana. Človek se ob taki ugotovitvi nehote vpra· ša, če nismo slovenski gozdarji doslej pre- več energije namenili organizaciji najrazlič­ nejših sestankov in srečanj, premalo pa proučevanju slovenskih naravnih spome- nikov. VIRI 1. Benčina, A., 1992: Struktura in rast prebiral- nega dinarskega jelovo-bukovega gozda. Mag. delo., Biotehniška fakulteta, 113 str. 2. Figar, M., 1961: Ureditveni načrt za Gozdno- gospodarsko enoto Ravne, 1961-1971, Posestvo >>Snežnik«, Kočevska Reka. 3. Hufnagl, L. 1892: Wirtschaftsplan der Be- triebsklasse l. GOttenitzer Gebirge, Gottschee. 4. Hufnagl, L. 1894: Allgemeiner Teil der Wirt- schaftspl8.ne der Herrschaft - Gottschee. 5. Konečnik, J. et al. 1981: Gozdnogospodar- ski načrt gozdnogospodarske enote Draga, 1981- 1990, Kočevje. 6. Kozler, 0., 1955: Gozdnogospodarski načrt za urejevalno enoto Podpreska. Kapitalni gozdo- vi, 1955-1964, Kočevje. 7. Puncer, 1., Zupančič, M., 1971: Vegetacijska in rastiščna analiza območja posestva »Snežnik••, Kočevska Reka. Inštitut za biologijo SAZU, Ljub- ljana. 8. Puncer, 1., 1980: Dinarski jelovo-bukovi go- zdovi na Kočevskem. SAZU, razpr. prir. med. vede, Razprave 22, 6: 401-561. 9. Rupnik, J., 1985: Gozdnogospodarski načrt GGE Ravne, 1985-1994, )>Snežnik«, Kočevska Reka. 10. Zupančič, M., 1976: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. Diss., Priloge (in lit.). 11. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. SAZU, razr. za prir. vede, Dela 24, 7, 262 str. 12. Wraber, M. et al., 1965: Gozdnogojitveni elaborat za območje KGP Kočevje, gospodarska enota Podpreska. lnšt. za biol. SAZU, 110 str. 13. Wraber, M. et al., 1965: Gozdnogojitveni elaborat za območje KGP Kočevje, gospodarska enota Grčarice. Inštitut za biologijo SAZU, 113 str.