Izhaja vsako drugo in celrto sredo meseca; TeJJa s poStnino rred in v Goriei s polilja-njem na dom za DHFZTVENIKE „ Soee":
2a vse leto.......2 pi.
za pol tela      ......1   „
za cetrC leta......— 50 kr.
is. NEDUUZTVENIRE:
za vse leto......2 gl.50kr.
23 pol leta.......1   -. 30 „
za ct'trt leu......— * "0 „
Posarnemi lisii se   dobUaju po  10 kr. pri kujigar.u C. Soch»r-ju v tt<trici,
Soča
ID
St 17.
»    ^*^              ^ki^                ^k^af            ^Pr^P   ^^                 Ijajopod
slovenskega polilicnega dru^lva goriskega za hr^0_undiik.jnTie,
V   CSorloi   13. Dtaocmbra   1B71.
Oznanila se prijemajo  in  plaSujo se za sa
vadno tristopno vrsto:
8 kr. ce se tiska 1 krat I n » » n 2 k«' 6    »    »   »     »   3 krat
2a voce pismonke po prostoru in  vsakrat za
kolck 50 kr.
Rokopisi se tie vracqjo, dopisi naj se hla-govoljno fraulcujejo.
Vrednistvo in opvavntstvo jo v liisi 5t. 233 Contra fn dflhi Croce lik prelum.
Narocnina in dopisi naj sc blagovoljno poSi-Ijajopod naslovom: Viktor Dolenc v Goriei.
I. tefiaj.
V»l>ilo.
Mnogo narofnikw naietfa lista je mostalo s placdom sadrugo in tntje ntrtktje. Pmsimotalaj -vse p. «. g. narocnik*. naj Magwdijo jmlnti zu-stano narrs'nino,prtd ko woz/i/e, upranii*tvu „&»'<.*'
Nadjamo &?, da UAt nam pr^nja uMSana in to tern butj, ker *v ntvno zdaj $ tern pa'amv, kako Id nas Itst v ttlnik spremtnili.
K t<mu pa putrfhupnw nutUrijalnf in du-ievne pjdpt/rt. namnf tukhko fa' nur>tcnik<tv in pa vsaj tUiko dopisnikw. da tirmv, kaj sv gmli v vsukem okraji tut (ionkhin in tudi pti drusih >/«« vtmkih sredi&ih. Tudi tnvtamo promti nan/nike, da nam p'Adjajo narofnin't </ pravnn hi.vm, da tune nahertp* tust-inki In da »c pridr vrrdmstvo t mnttrijalne sadwjt.
t\ st taiaj ojtmi do noviya hta vsaj »V 60 do 100 twin mtri/nikor in ;w tukoliko .-ttrinth d'rpimikov. lnm» eabii iidajati ., ,SV» '' tsak taint enkrat tie e n<>vim l*tum% najhsneje jm $ 1. apri-lorn m$.
Vsf to pnhujani't t'Hl'{juh,m na srrc, da na> <}jiarjnj<} sroj? prijattljt in snano: k )»j<l)hfri »«-taja nar<«iti jakv kvnitnnjn jmdrsiija.                    j
(%' se &jla*i traitn nahh salanjih   mir #'ni- j
Jtc.r, kattrth y Uiz>* u<*K St- M» PM Hwik,pi4nH \
nam U>   Wr*frtV tistit «¦»!«> primtrno sniiati, da ai j
g* Utdc Ukko vxikJi9 tndi   dtlalc, nnrofd.             j
Vrednistvo ,, .S^t*"          k
Ljubljana. 12. decemb. (Telegram.) Zma-ga je nasa! Obdine so zvolile vsih 16 po-prejsnih poslancev skoro povsod enoglasno. Slava kranjskim volilccm!
liratoiri na Ivi-anJ'-.Uoni.
itili Mnr>!'v, n-!ji» aw in •*"'.'.i in ti.slum»\.li so \s;ik r\ drt<>;Kt>   Nrk«l.j zAvwivm   \w\
S:no\,   in isle* «!rai.T.»* >¦•
se s\«;-» p- *t-ii
e«o str«:Lu>, j»k'-n»j fUvsuu *nVt a in < lii ni')l«.u;-, Ziven vsi ?m rju^i in cl^n r.i v<»\ s,» /t|:jj jo-rent v lci:k«> ilmm, kd!tnd vssk:i /.i\i za s»% (IiLi 7,'i j-v*, s«? trnJi z.i s\i-.j !a?J« n d«>evir iti gniotiti Lkigostaii in k vf^enuL ih< si* udj«.? tun po5af?»mh tinjzsn vsake kvatw oukrut uli^ku^-ju, si v jreci wstibjo, a v npsrt'c. se ptxn.iiijcjn. Serarnvsl pi pretcca cni .ima\ teh pazkr.»plj<;nih druzifi prrlro*a vse drag.*, v/J,uji iivo hr,-it>\sku suculjo v vsih — zdruzi  \:-r»] v duliti ?«»prt \m'.
Taka je z natm Sktenci. Xi-k«iaj zdru/ene j«2 rifrtiiia usoda ze davno iocila in razkropda v razne de/ele. Jezik, vera ;n narttdtr znnc.ij do-kaztijejo pa >e j»sncp da sum siii'^i in li^te ene mature, udje ene drniciiiu. Toda, 7.rddjozt»,zd;g ziiimo loeeni v vee ali man] raziicnrii raztncrali, sllaeeni pod en klobuk tu z ilaiijam, tain z Nwn-ci in se drugod z Madjari, kaleri nam hoc-jo nasiliti vsakemu svoj j^zik, svojo kulturo, svoje gftspodarstvo. Vsi skrbimo, vsak v svojej dczuli. da se leh nadleznezev obranimo, da vsak po svoje varujt?mo svoje pravicuinda ob enem vse-stransko napredujemo. Ta skrb vezc vsaccga iz-med nas na svojo dezelo in le vsakc kvatre enkrat se obiskujemo na taborih in drugih shodih po svojih zastopnikih, in socutja si javimo le te-daj, kedar enej izmed looenih  dezei za  trenulke
prijazno solnce zasije,   ali kedar cno izmed njih nezgod* priliska.
Kedar so pa prikazojo nevarni obl:<ki nn pndnebji rue izmed teli sesler diwl, takrat so Itipouv.t prebude in stresejo vsa slnvi'iiska srea ii» kakor brat bratti in sestra soslri. tako hi poma-i;.ib radi vsi slozno, da so preteea nevibta od/.c-iic, da so ncvnriin«ti biv. k») luv, v okom prule.
Hedkn kedaj se je avsirijskiin Slovaiinin in ined Sloveiiei posi'inn* nnsuu bratjin na Kratij-skein sun bljala nada nidej^e pnbodn «slif nej^o pod ininislers'v tn llubenwarl'Viin. ()no je bolelo tnir in spravu nareddi ined narodi L (em, d.i bi biln vsakeuiu za^nttivilo praviee, kat^re urn t^re-•b», da bi bilo dfjaiiskn vresnieslo na jmphju ze daviiii z.i^olnvjeiui pnpulim ert^ivrtpp:K:n«>sl, tep s i\hiMin razdnizdu, kar je,sila tujdt t^ospodarjev skuj-aj hllaeila in /.dru/ila, .kar bi nwffdo naravno zt'diiijeiio biti. T«>da te \se.skozi praviene na-nuM'e si) \/biidde velik neinir med takraj in nn-krnjbl.iv.-kti do zdaj ^'ospodnjoro slranko in njtnn iifpravu'iii sebiniuHti in dnslednim nepivslanim inlri^aiii m- je pnsreedn, piv^'uvnriti \lailar,a, da j«> preklii-al v obee /nanain reskriplu d» eeske-i^a naroda Slovene rcsarake obljube in da jeod-.stavil IbdiiMiwarla in tiivnrie se preden S(» du-^'iiali pnpravi* /u vrestuoeuje in i/,vrAit«»v svnjet^a progr>itnat pn kaUiein bi h; bi!i pomirili razbtir-jjciii el'iiMMtti nase dr/3«u ter se tstalno vrudila E in ukrepda Avt>tri#a.
Zlaj ^nsjindujela supet .V-Miiee in Madjar v .Avst-iji, kj«T prebiva  IS milijntMV  Slovanov zra-ven II niMjonuv Nemt-ev   in li miiijonov   Madja-- r«v. l*ivi ti>k   tega   ^'^podarslva —so   razpisane | j iiep'»aredi[je \olilv« drzavitili poslancev iiadeskem ctt tazpust vsih t^t b deztdtiili zboruv, kjep   hi .se j nturda da!a liCm^M, neni>kular.ska ali sploli   cen-; tralistii'na slrankri ?. novinii nioemi ponmozili.
Tudi Va>, dragi br.itje   na   Kranjsketn, ima nova \Uh   na    stiriiu   fi^omnzlva. S   tern da je iK^vetAvaia in dutrgla ra/pcisl    Va.sega di'Zelne^a zbnr.i je p^ka/.da, da se ri:nle|a pri   \'as   kacega . vspeb.t; «-im raenni morla n.i razeepljenost slrank, ail na  Va>u oinab jivohl, a!i  p,i na  mo^nena svn-j:i Me-Nt*a,  s katernni namera\a inenda   luviti  in : prittskati, kakor se bo dal»»,   da Vain   vrine, kakor kiika\:«'a, luja jajea v V; se dmnaue gnjezdo. , V>e to main, kar sl« si   zadnja   leia z rjeskone-riim JrndoHi in z mosko zrtvnljubtmstjo   pribonli, rada, neizreeciio rada bi Vain mact-lia   vl.ida brz
• ko brz   s-prt   pobrala,   in   zatrla;  saj   ji no gre /a druzega,  nego da bi zadtisda prebujeno zaved-
! nosl avstrijskih Slovanov,   da bi stalno zavarovala
takraj I-ilve   nen»sko, nnkraj Litve pa   madjarsko
\ goppodarslvo, da bi svojsni narodmn za^otoiila se
•  za naprej monopol tiste „svobode", katcra pita " na eni slrani se surovostjo vse Slovane, na dru-: gi jim pa Irdovrutno zapira pot do omike, po ] kaleri brepune isi katcro so si vkjnb neprcstanitn
bojem v dosego svojih pravic vecidel ze   prisvo-
iiii.
Bratje na Kranjsketn! se nikdar morda ni-sle bili tako pomenljive borbe, ncgo jo bijetc te dm na raznih voliscili; nasledke tega boja, \god-ne ali nevgodnc, borno cutili vsi Slovenci, da ne recerno, cela Avslrlja V Vasih rokah je moc, nc-primcrno. veca, ncgo v rokah nasprolnikov, katc-rih orozje je zvijaca, denar in vsa lists neposte-na sredstva, po kalerih. se ljudslvo zapeljujc in paci.
Vasa moc   bo  zdaia   in   zmagala   pa samo
tedaj, ako boste slozno volili tiste mozc, katere so Vain najzanesljiveji VaSi prijatelji in voditelji v Ljnbljani priporodili. Saj jib dobro poznate stare poslenjake, kateri so Vas ze v zadnjem zboru /.vesto zastopali. Kolikor jib je, vsi so so do zd j pogimino potezali za svete Vale in nalo prayiee, za narodnnst in dragn domovino. fie so tudi v drugih zadovab morda no slagato popol-imiiia z vaemi, to Vas ne sine nikakor tnoliti, kajti zdaj se borimo se za praviee in narodnost. Kedar ta boj srecno probijomo in zinaga nala sveta roe, potem pridejo drug! interesi na vrsto in svobodno ni homo hkali p osvobojeni domovini, fa trebat xvabodni&ih zaslopnilmv.
Nomsko-mudjaraki orul razvija nad Kranjsko svojo mogo&ie poruli, ter upira in obraea nepre-stano bistri svoj pogled po dezeli, kje bi nalel razeopljeno nit nopripravljone kranjsko ookolifa, do bi se nagloma spuslil med nje, jib proplaSil in vjel tor jimvsililza gospodarje—svojo poireSne iiilatliee,
Vi jib poznate dobro take mladi^e in spre-vidito lcliko, cosa Vain jo od njih prifakovati. lledili in MCBtiti jih bodete momli, da jim boste xmeli—idajicevulL
Zatorej sluSajtc odkriloar&io svaritev svojih sosodnib bratov, kateri, videdi novarnost, Vam iz I'ricnorja, Slirijc, Gorotana in od unkrajLitveprav liujiio nasproti vpij6; No cepite so, ampak bodi-te slozni ter volite brez premislekav vso tiste mo-ze, katere Vam priporo^a Slovenija. Zivila sloga I *),
Ljudska banka za GoriSko. i.
Znano je, da je kapitat v Avstriji kaj redko scjau. Uzrok tega ubo&va je zanemarjenje kapi-taino rasti. Kako pa zamoro kapital rasti v dria-vi. katera toliko kapitala potrebuje za svoje neiz-mcrtie vladne potrebc; je ii mogode napeljati kapital na plodonosno polje, dokler ga poSimjb dr?,av-nc obligaeije, dokler vlada sama odrtni^kim prin-cipotn, skoro bi rekli, rokd dr?»i V
A kam pridemo po tcj poti I — Ni se duditi, da naii rokodelci in ktnetje ne najdejo potrebne-ga jim kn:dit;i in da sploli kmetija in obrtnija v Avstriji zaostajato. Velika trnma upanja potrebnih snada v 8 raxrede, namre6 v kupcijski, obrtnij-ikigi in ktnctijskigi. Potrebain obeb prvih raz-redov v nekterib kronovmah zadogtnjejo dobro ali slabo obstojede banke in drugs fiaandni zavodi; a ne take tretjemu, kateri je skoro popolnoma odvi-scu od privatiiega kredita.
A v naii kronovini, na Goriikem, ga ni za-voda, kateri bi pomagat ni trgovcem, ni obrmi-kom, ni poljedelcem v svojih denarnih stiskah.
Po tem takem je lebko razvidljivo, da kme-tijatvo, katero je vendar najtrdnejSi steber dria-vet ne najde potreboe mu podpore in da nbogi kinetic, ee i«ee potrebnega denarja, vecidel ode-niliotn v pest pride.
Iz ?.ivenja taoih gori.skih brezflafutnih vam-pirjev bi se dale cele bukve pisati, katerim bi bit kaj prilicen naslov „priviligirani roparji"; jaz pa hoeem takaj bralcem le v kratkem predo5itit kako se je v Goriei v2e marsikteremu kmetu go-dilo, Ce je priSel denarja na posodo iskati.
Denarja sicer ni dobil, pa dobil je koruzo (tor-tico)\ iel je tedaj do znanega gospoda in ga prosil, da bi mu npal 50 do 100 polouikov koruze; gospod mu je jo dal, toda pri vsacem polonfkn si je vzel 50 do 60 soldov dobidka, zaragunil tou je potem se kacib 12%   od celega zneska kot ob-
*) Ko doMjo kranjski volilci na§ danaguji list v roke, bodo 2e skoraj vse volitve kon(5ane. Vendar smo priobeili ta clanck v dokaz, da znamo bolje spo§tovdti o tako va2ni za-devi sklepe polit. druitva Slovenije, nego so ^Novice" spo-gtovale o 2asu zadDJihanasili volitev Bklepe tukajlnjega polit. drultva Sofie.                                              Vred.
f zevati in da tudi na delalca mislimo, kako ma zlajiarao po prakticni pott tezavno breme odvisno-stt in skrbi za vsakdaoji kruh, ter ga pri pelje mo I do nmuega gospodarstva in do vise omike. Tukaj I je pac* jednajsta postava na svojero mestn; „Po-I tnagaj si saw in Bog ti bo pomagah" I         Sami tedaj stopimo na noge se   svojiini  rev-
I nimi niocmi; dosti malih moci   zdrujenih pri euem I dela veliko zamore!
Korist nasvetovane Ijudske buuke je na vsako
stran velika. I'oaestmki zeraljiSc, pa tudi najeinniki
I (koloui), obrtniki, trgovci, uradniki, delaici, bi vzi-
I vali, prvi po vrednoxti   posestev,   drugi pv-d poro-
I stvoui doticnib   sreuj, trecji in cetrti pod osebnim
I porostrom in z inenjicatnf, peti in sesti   pa v pri-
meri s placanirni, ali pri banki hraojeuiiui- zneski
tin tudi pod osebnim s didarnim poroStvom, prime-
ren k red if, brez: da bi morali skleputi trde pogoje,
Iter potepubom in odernhom v krempije priti;  vzi-
val bi   dolznik   dobroto   ruakoletnegn   pomainega
vrafrsnja (amortiziranju) in ue bi se iinel vec bati
j neprieakuvanib, naglib  oJpovcdeb; z euo   besedo
I \/ivali bi vac korhti in prednosti  reduegu in ob-
Uirnega kredita.   (hi   diUgc  strani pi bi bila tudi
j kapitalistom, kukri bi hoteli svoj dcuar vurcno za»
loziti,  tak i  Inuka pa godu,   ker no bi pri*lt vec
v neposrednjo dutiko / dolzniki in kttpwaje zastav-
ne liste ali pa nalagnje svojo   gotovwo pri bauki,
se resijo isake t»kib gicde seguniost»  kapitala in
I iiatancnegu dubajauja obrtsii,  kajti   bauka bi tihi
I porok z.i vse to ludi potem, ko bi  doUuik uezmo-
I zeu postal.
Oe bi .ve tedaj v nasi dezeli ljudska bank a s poscbniif) oddelkum /.a veee kupitate osnovaiii j in van-no in posleuo oskibljcvula, ui «e bati, da ne bi se tudi pti naa blagoMauje vdomueilo, kajti kjer se k»pttal in delo kiepko zvizeta ter nospe-[siijeta produkumo moe, ram mora »a«topiti blago-stan.
Pokazali snm dnut-8 korist in pohebo Ijuduke banke,  dru^i pot kocemo  pa  tudi pukazati  njen j obraz, ali nacin, kako bi se inorata osuovati.
resti in kmet je podplsal dolzno pismo do sv Martina (to se je po navadi spomladi godilo). Treba pa §e pristaviti, da se je dostikrat v tacih do!?.nih pismib eela srenja soiidarno za plaealca zavezaia.
A kmet je se le koruzo imel; potreboval pa je denarja. Sei je tedaj s koruzo na trg, ali pa je j poslat kaeega sensala (mesetarja> do ravno tistega gospoda, kateri je vecidel tudi kornzo nazaj kupil, toda kmet je zgubii pri vsacem pol 60 do 70 sol-dov. Ce vse te stevilke primerjamo in vse na tenko zraennimo, bomo razvideli, da je kmet za denar, ki ga je po tako tezavni poti dobil, 80 do 100 odstotkov placeval.
Hasega kmeta sili res le siabti letiua in kaka druga nepvieakovana nesreSa do tacih obupaih pripomodkov a kan* pride kmet, kan; taka srenja, kt se soiidarno vda oderuliom. Taka pot pelje iz nesrefie v tevsino in do berastva. Revsci-na kmeta pa ni druzega nego cele deZele. Da so pa pri nas rev^ina cedaljo bolj Siri, nam kazejo mnoga opravila oadih uradni), mnogi edikti in bo-ben, na kterom je vedni pust in pies; in do katere stoploje ta revifiina pelje, nam je svarivon hsgled fetra, kateraje dostikrat odvisna od dizavne tniloScino, dasiravno je v Istri tudi dosti imenitnib in pray bogatili prebivaleev.
Res je sicer, da je ona krvava kupcija z koruzo nekoliko pojenjaia in da /.nana dva  goridka oderuba, katera se rada velika trgovca imenujeta, zdaj  prezvekvata,kar sta v poprejsmh letih  poh-laatnila 5 a malo odrtnistvo se po vaseh tako uspe-suo   siri,   da   se  je so zmirom   bati,  da  pride j mnogo slovenskib posestev v tuje roke in da postaue Slovenee, ki je dozdaj sc gospodar, lilapee v svo- | ji lastni hisi,na svoji lastni zemlji. Ren jc tudi, da 1 je dosti kmetov na Krasu zbog velikoduSn ;sti Nje-gove Ekselence,  kneza nadskofa,  dobilo   posojila iz tukajsnje zastavuiee  (Monte di pieta) 1 ugodini- 1 mi pogojt; a tudi ta posojiia ne zadosiujejo,   ker | nima   omenjsna zastavuica toliko kapitalov, da bi 1 le 10. del upanja potrebmb zadovotjda.
Priznavati se mora nadalje, da se je kupcija z vinom, sadjem in socivjem  na Goriskem, kar je I nckaj let sem  mnogo vzdignila; a ta kupcija   je j ve5idel v ptnjib rokah iu   domaci   kmet  imt naj manj dobicka od vscga, med tern Uu si   dunajski prekupovalci svoje zepe polnijo. Tndi  zadova  ta | kupfija le nektere bolj srecne kraje^ kakor n. pr. Br do, Rihenberg,   Dornberg in bJiznjo okolico go-visko; vsi drugi kraji ua GoriSkeiu  ne vLivajo e-nakib ugodnosli.
A na Goriskem imamo izvrstno zemljo in Se boljsi lego; na§i pridelki so izvrstni in dosti bolj-si bi lehko bili, ako bi se nas kmet poprijel no-vih znajdeb in svoje gospodarstvo tako yredii, ka- i kor zabteva dub casa. Naseuiu ktnetu moramo tedaj v prvo podati poduk, da se seznaui z uapred-kom v kmetijskem obziru. Dobro ali slabo, skrbljeno je ztv kmetijski poduk se strokevcjaski-mi listi in se solo, za katero dezela mnogo zrtu;e in od katere se nadjamo za naprej se boljsega vs^e ba, kakor ga je imela dozdaj.
Ace hocemo vsa ta zboljsanja vpeljati, moramo kmeta tudi materijalno pomagati, to je, dati mu moramo piiliko, da si lehko priskerbi vse tiste I pripomocke, katere zabteva napredek in umno go- j podarenje, kajti kako si bode kmet napravil in nakupil novega orodja, ce wima potrebnega mu denarja. Tega pa kmet prav po redko ima, ker je srecen, ce zamore velike davke placevati iu svoji drazini najpotrebnejso obleko i. t. d. preskerbSje* vati.
Tadi rokodelec na Goriskem ne more napre-dovati, ker mu le zmirom potrebne materijalne podpore primanjkuje, in ce le kak goldinarcek potrebaje, ga le tezko dobi io oderubu v pest pride. Kdor pa je enkrat v teb mrezab, je gotovo zgubljen.
Kako pa je s trgovstvom? Prva pidtaga trgovstva je kredit; trgovec ne sme imeti vezauib rok, on mora imeti kako prebizalisee, kamor sb zatefie, kadar je v denarnih stiskah; a zaliboze, da v Gorrci vfiasi najboljsi trgovec 1000 gold, ne dobi, ce jih gre od hise do bise iskat in ce po-da tudi najboljso garancijo; vse zastonj; ni jib in ne dobi jih, in tako pride v casib prav dober in . poSten trgovec v najvece stiske in zadregetiz ka-terik si ne more pomagati.
Vidimo tedaj, da tudi trgovstvo in obrtni-Stvo pri nas.ne more napredovati brez dobrega in v dahu <Sasa osnovanega denarnega  zavoda.
Nadalje je tudi stan uradnikov, kateri pride dostikrat v denavne stiske in si ue ve in ne more pomagati, kakor da isce pomoci pri znanih krsee-nih in aekrsfienih zidih, katerim mora plaSevati 5 gold, namesec za vsakih 100 gold, posojila, kar znasa na leto 60%. Na tak aacin pride dosti uradnikov v najveco nesrefio in ze marsikteri uraduik je zbog odrtnistva zgubii svojo siuzbo ter postal bolan ud cloveSkega drustva.
Konecno pa moramo ozir jemati tudi na mnogo Stevilo delalcev na Goriskem, kateri so dozdaj na vsako stran zanemarieni. Vze nalogadrzave ali vlade je, da delalcem pomore pred ko mogoce, da se jib ne polasti zdaj vladajoca kuga komu-mzma, kajti stan delalcev je najboIjSe polje za komunisticno setev. A direktnavladna pomo<5bine
bila tako hasljiva, kakoc ce si delaici sami poma-gajo po nacelih znanega prijatelja delalcev, nem-skega Schultze — Deit«ch-a. Na kak nacin seda tern*, ptf stevilu skoro najmoCnejSemu stanu, po-mjigrtti, nam kazejo izgledi na Nemikem in tudi na Ceskem.
Delalca treba pred vsem navaditi, da pribrani to, kar zamore od svojega zaslozka na stran sta-viti, in da si tako v nekterih letih nekol ko goto-vioe piidobi, katera gotovina ma sluli v stiskab in ma * eusoma tudi pomaga do samostalnosti. Dclalec, ki ima kaj, postane konservariyen in dober oce svoji drnziui; navadi se na red in dobi ve-seije do izobra&enosti in napredovanja tudi na dusevnem polji.
Glej'e, na Nemskera in Oeskem imajt* delaici svoja izobrazevalna in tadi svoja tvarna dru.stvaf dospeli so v nekterih krajih do tega, da so po zdruienib mo6«ih postali lastniki lZTrstnih tovarnic in da so dela.'ci ob euem gospodarji Kaj p» se pra-vi, sam za se delati, tw vs;i!c ve* In do t»ke stopaje so si delaici sami pomagati bn»z diziviie pomoci, brcz prekucij in brez cloveckemn druztvu nevarnega pocetja. Ir? tern smo tedaj pokazaii, kako potreben bi oil ua Goriskem z.v.»d, kateri hi obrtniku, uradnikuin delalcu pnloznost d»jal, si po krajcaijib uekoliko gotoviue prilirauiti, katera bi se po obrestib cedalje bolj nara«ciia; ta zrsvod bi onim stanovoiti na pomoc priSel v denarnih stiskah in druzib ncugodmh siucajib.Pa ne samo tern sfa-novoin, arapak tudi kmetu in trgovca ji potreben tak zavod, ker ti potrebujejo prav pogodto'na knee-gazneska, da poplacajo silne dolgove, ali pud mi v svoji kupfrji pomagajo; kajti dostikrat se pouu-di trgovca priloznost, da kako ree prav po eeni kupi, ce ima denar pri rokah. Trgo\cu posreduje kredit menjica; a kmet nima dosti premakljivenM blaga in mora vecdel se svojim lezeeim posestvom porok biti. Da pa to zamore, je v prvi \rsti po-trebno, da se zemljiscne knjige dobro vrcde iu sicer tako, da ni potrelm dosti poti, ne casa, n>. toliko j pisarij iu tudi ne toliko stro»kov, kakor jih zdaj u-zrocuje vknjizenje kaeega posojila. Na Goriskem prav za prav ni zeniljiscDili knji^, kakor v druzib krouovinab, zurad tega pa tudi posestuik i»e vziva toliko kredita, kakor ima rrcdnosti in to je zalo-stuo, ker zarad tega marsikteri poseHtnik v nesre-co pride, iz katere si se more pom;gati.
Dobro vrcdjeiie zocnljideue knjige so tedaj podlaga kreditu, in cim loze se po tcj pot: gar.m-cija zadobi, tim vcci kredit vziva posestnik, titn loze dobi potrebnega mu den.'ira. Obzalovati moramo, da we dotiena postava za Gorisko od leta do Iota odlaga, I dasiravno je prve vaznesti in kmetu tako potrebna, kakor vsakdaoji krtili. Kaka zenilji.scna postava bi nasi dezeli primerna bila, bomo kesueje v posebuem clanku govorili.
Prcstopimo zopet k reiii.
Iz vscga tega so nasi citateiji lehko razvideli, da nam je na Goriskem jako potreben tak zavod, po katerem bo kmet, trgovec, obrtnik, uradnik iu delalec uzival dobrote hipotekarnega in osebnega kredita, ter laie, boljsi kup in po ugodnih pogojih potrebnega mu denarja dobival in tako svoje prerao zenje ne le pred bobnom otel in veliko nesrec odstranil, ampak tudi svoje pretuozenje, ozitouia svoj stan zboljsal. To je tedaj castna in va?.na naloga vseh pravih Ijudskih zastopnikor i;i ljmlo- I ljubov.                                                                  j
Enacih koristnih zavodov pa ne sioemo pri- j cakovati od vciicega kapitala, 4kajti kapital je e-goisticen. Kapital pa zamore le potem rasti in se siriti, ce oplodi delo in delu na pomoe pride: ka pital je vze po naravi delu sltizeti. ker se brez dela nstvaritt ne da. Dub naprcdiiu v dusevnem obziru nas je vze pripeljal do neke »topiiije dra-stvenega zivenja; eas pa je, da se tudi na nui-terijalnem polji zedinimo, ter taka drustva osnitje-mo, ktera pridejo na pomoc nasim gnintutm zade-vam; kajti dobro gmottio stanje pospesuje tndi dusevni blagor in politieno zrelost in zave»t. kakor je bilo vze v zaduji nasi stevitki Uokazano. Nase kmetijsko drustvo, na.sa kupcijska zboruica in tudi dezelni zbor, vsi ti Ijudski zavodi bi uio rali vendar enkrat sveta pokazati, da ntso samo zmozni se 0 problemih pogorarjati, kake sebiene previlegije zagovarjati in davseioe nakladati, ampak da so tukaj kmetu, obrtniku in spioh ljudstvu na pomoc. Gotovi pa smo, da bi se nasi kmetjc in obrtniki kaj vec zmeuili za nase kmetijsko dm-stvo in za trgovsko zbornico, ako bi se te drustvi j tacih prakticnih idej poprijeli iu jih z enerzijo iz- I peljavali.
Zacetek bi bil sicer tezaven; a naj bode en- 1 krat taka Ijndska banka osnovana, gotovi smo, da ' bode rastla ua veliko korist kmetijstva, obrtnistva iu trgovstva in vsi stanovi jo bodo gojili kot dra-go pridobitev.
Le potem se bode kapital privabit v nase ; kraje, da oplodi delo in siri blagostanje po nasi j krasni kronovini. das je, recemo se enkrat, da se I misli na materijalni napredek posebno kmeta, ki i je prvi steber drzave in da snujemo taka druztva, take zavode, po kterih nam bode mogoce kmetu, obrtniku toliko kredita zadobiti, kolikor ga I potrebuje,da si zboljsa svoje revno stanje; da trgovcu dajemo priliko, svojo kupeijo razsirjati in pomno-'
V Gorici 12.dpcembra IH7I. V (foriei sicer zdaj ni mvno ziuiliUf'^i polititu**g.t xhlj«-i\ia; od kar ii» zborujH \eo dozehti zbur, so m pohti*>.ui va-b»vi polcgli iu ztihinj^ala *» j»> razkai;i»uu?t ui«h! i-tulijansko in fdown.-ko htrank^. V* m da bi mislili nasi bratji', da je zarad t«*g:t pri nas t«w zasjialo; poznamo in vwnfl oniti vaznost casvv ; <li*t.ilu*>at narodnjakov na (SorMkoin j« ravuo zdaj najveca; iz dezelno htie pteucaii .so jo v uaie politicao drtLitvo wSoca-, kalero se emlaty* bolj iiri p«» n;i<i j^ruftji ter pospt».Mije narwiao zave»t m Vsak^vrstfti napredek med zaii»>niarjeuiin «lf»veiiskiin ljud^tvom.
Xe bo ga kinalo vee >lovinsk<'ga kotica, kj?^r ne bi initio na^druStvo k.teega marljir<va n^top-uika.
Posf'btm pa so m za»Mi fO xndnj^m o!^;neui zboru novi udje oglaiuti in ua»iejati se je, da bode na.3e politieno dru^tvo vZo v kratkein {wrniatk'ntiii iu fdmi za-tnp iu v-ak skbp tega dru»t\a iitM obeuega tnnenja »SloVt<nc»»v ua Gori^kfiu.
Zarad t^a pa priporoeiun^ odbiira. da m*f~ ljivo in lit'utnj.lijhn dela, ker nj»g.>\.i u,ili>j,Mje vax-na. imenitna in zaup.inj'*. kat'.»r» m-«d IjuJstvotn viiva, velikv, &tfad t*^A p.v ie tudi Unnue iHi^voru»^ti tako v»diko in t«>/..ivii», <It ni ka v.-ik oiloornik d*»bio premisliti, ali tuu jn U> ali ue, kjjti ln»lji*» )* za p.-cjo i^tati. kak-r z n-'maru-.-tjo n-c k«aiti in na-rodu >kiHlo\ati.
Pri zadnjem '!».-t!.»m zhi*nt prwl«dala so .w tndi pravilt pohf. dnntv.i: t* pwnar^Klb« »* jako vaa-ne. pt^»'bn«» |»a kar se tic** j»savk»». da sin*1* dru>tvo s\oj»* zlwre tudi zunaj G«»ru:» v druzib okntjih kro-uo\ini' sJukavati.
Xa tak n.n>iu|>iiii'dic^.v>>v\ivi« d^iko 7. na-rodom, bo >voj njdjtv \w utMijaU in sv»»jo M%U nost na vsako stra:s nt/.ti^»il<t in pAk.tralo."
Kar si» tit'v i>dbi>ra moramo i*reu, da se & pr«ej trudi; pn^ebuo pi s,i prizad^va, da list P*So-ca'* pc^taiie teduik. K^lik" pa zamore koristtti po-lit. dru&vo, ce ima s*»oj eaMiik, tega ni treba raz-kladatt.
Xa Goriskt-ai cuti meadi vsak dober S^venec potrebo dobreira ue*>dvisnega tasoputa; duku temu jo stevilo narochikov na Goriskem, katerih je idaj .blizouOO.
Da pa zamore mo list v teduik spreberntti. po-! trebujemo §e vsaj UX) narofnikov. ker p> tern list [lehko tako dober kup damo. da si ga lehko vsak | delalec drii. Proximo tedsj vse rodoljube na Slo-Ivenskem, da se nekoliko potrudijtv in naiema listu se nekoliko narocnikor pridobe*.
Oe na3 list teduik po.>tane, potem bode lehko priuasal ve5 znanstrenib. politienih clankov. trgov-' skih porocil, zanimivih novic, podu^nih in narodno-gospodarskih spisov; z enobesedo, vrednistvo se bo trudilo, da vstieze vsakovrstnim zeljam svojih cita-teljev iu podpornikoy. 2eleti pa bi bilo, da bi k nasemu iistu pristopilo se ve«3 sodelalcev, posebno pa dopisnikoy iz raznih krajev na Sloveuskem; za vsak okraj bi se moral oglasiti vsaj en dopisnik. Na noge tedaj, rodoljubje!
Kar storite za ffSoco" storitc za Slovenski na-I rod, za svojo domovino !
UredniLtvo;Bi je zazmunovalo svoj pot: bre-zobzirno in neustraaljivo se bode borilo po nacelih polit. drnstva „Soca* za dusavni in grnotni napre-dek na§ega ljudstva, grajalo bode brezobzirno vse, kar je slabega in livalilo le tisto, kar jezares kvale vredno, kakor je vse to vze dozdaj storilo. Na tak nacin ho&mio zver&evati walogo pravega, vestnega in od postranskih in sebicnih interesov neodvisuega casnikarstva.
* Vze zopetjeprisla pmhWka Meznican&j}0-vrSje dnevnih vprasanj; opazovakc si ne more kaj, da ue bi z raino pokimal in si niislil: kako jo to, da pride predelska zoleznica sniirom zopet na dnevnl red, kadar nastopi kako novo ministerstvo; menda je mauiilo za gori&e drz\ poslance, da pleSejo, kakor ininisterstvo hofr, to jft, dagredo dobre voljev drz. zbor. Tudi Poljakom go dozdaj razna miuister-stva nastavljalr. enaka mainila v podobi 2eleznic in druzih konce»\j.
A ker jc pmMaka zeteznica eua prvih potreb v povzdigo na>e deMe, zVlimo &>?. vs<», da bi se za zdaj varali. in da bi ** <;iiim gospodom, ki so tru-dijo u iwdtffcko zrb*/.uk*<). po-Tccilo, dognati fiikrat t»> vpraswrjo, katoi»» nas z> toliko bit mod npoui in stralioui drzi. V ivtu*»k *. t.. in. se j»» zbralo v Tr-8tu nekvliku tr/a^Uh in g»ri«kiU vdjakov, od >lo-vonsky strani gg. (i<*rjup in i>rne, da sklonojo na" kak Jia^iu imaj" j*o.*topati, da .so ujvsuiei zolja vseh ilalijati"kih m slovwi^kih piibi\akvviia tiuiUkom pnthhfm ithsnicu. Skbnllo am jo, da m» ima prod ko int'guci« p»»laii d»-pnia«.'ija na llmiuj do miuistvr-btva, katoia naj tun i/.r«»ci .-point nw«>. ki *» jc pri torn ali«ida prebrula in udobriki.
>Vki vpljiwu g"Si>-id jo baj«» pri bj priliki ob-ljubil, da hwv >aiu j«i«d iv.-atja btnpiti in Xj. Vo-Hcanstvu na src«* pidagati blagor naV d<'UiovitH',
Od drug* »traui pa ima tudi irta iuv. b»ko Uudertu v Trst >v»»ji» iuarlji%«* in mugwca** y.ago\ur« xiikti v Trstu m LjuMjatis. KatoiaMrauka bodozwa-gaU, to j» dam* »«* t'^kd uganiii.
Trza-ko ui^uim &>tari^tit.^u«> ji* na .-train zad-iij" CrU'i tr/a&i trgov.-ka ^Wnicaiuua stiani jin»-d«»!ski« frte, B'*rl».i yt t*'Uj iivabua in zauiuma. A h.ij jwtktttmi in htr'^tmt jt: na ?'>>i/;H't'in jmdA-sk'i rrto* k*«r Ti-{ \»'i.:• p» u.ijkraJM'iii p^ti > k»>u-stan^kiMu j>««'.»T««:n m : jv.ii'ni N'fiii ksiu, in i-» Unit* fttkiat h<l«mu\i <4 lJ.-i:,ika «i» Sdn-^iada d.^bl.uu tuli L •lui^tm >.\.'i»ju Si.*:u'-kini.
Xadatjc pa iiua pr^b^ka zid«>/.<ii<M M»p»»sr«b«'n l»-*iu«'n za S»jik«» dwliiirt. k< r bi .v.1 •'brtoij.i pivk &hv i^Ialjp bvlj :'dii!a in ra/\ij.tla. kar l>i na;«.» ki«»n«>-»iau mn*'gt> |>MV/t)igtul»inj*j /ag.«t»»\ib« Mag.i>taitJK
IJ*»g pouiMzi, da na-a pui\icna r<\" ziuhga!
tz Gorice 4. de^embra l»7l. (kv. dop.)VrQ* live! se?oi it* ver Kemnjn* »v. Andrcja v (lurici ali takcga, da bi tako vc»eL» Wum-al /a-ute i za v* tkejra rod*ifjuh», kteri je bti naz^c pi i ucki dm/in, niacin Ae dujbivei.
Ker $c navadn« tej^a itetunja vsak h okdiice raJ vdeteft*, prWo jib jc tudi icp«v dtevib* iz Kvi-«kega hi uied tcuii luii pcvci tain"5n;i. Zbrati so »e, k«.» «!> opravib tijih-iVa konOalt, v^sJitnioi pri *J)>zeli]u", ti'r lacch prcpsvati raznuvr^tiie uarodue in umelne pe^tn?, pa tako \brano, ^a «e jin; mora ciotrrk codiii. ker no mcd njlmi «ami Utucchi f.mtjc in uit>jcjc. ••- Kv 5t\tujt% pu^(U4.ijtc ta ui >j n<uvc;: Ker ate tc lolik-i* »r«iMicidi «»d drttftih idicm na 0 itinkem. di iiiiate »*i»;e dobre pc*ec, kt<-ri hn&® pa *f le 1m»|ji. ak» b»»d«> vidcb. «a j« p/'dpi-rate, d«i Vnm je mar za lepe pa l»Lig<* uaprav«% v.%l4tuo\ii« citalunM. n.irocitc sJMVciiAkdj ca*ttipisi>v, nha'.itc je p*>*.«t<tina picbuati, napraviti; ludi pn-^^ttoma kako ;jeti'>I/j**» a;ibiui, kajli p«* iiag.4 Vatu yr jdami, I ta «» V»w ptu*i. Oc «e «»n oi fMani V*^» fttarrca fjruoiitra b jtlc. ui?.!*: d»«vul| p v-Bictr.i. Ak« n^pravUt* kakw \t*»;!iC«> in ¦»« vc da k tcj tedi »fp«a p^v.i'.'t**, vdai se Vain t* »-<• pn.'tvj. spoz&arit biajrenamcret'iialiHtae i nbruturtfi uwd'.-u-co vr^Hje Hjibistth *c-cle. faj je d»bra du4a.
Vi pa, gwp. Marin r. napretiujte marl;i\o v p<>-dncftvauji pettAj, i oarod Vain b<i za to hvaltatn.
\z St. P«trt, .h. gradna. — Xiznani. draga ^So^a4' prijaMjem in zoanewn Lalo»tno novito. da nam j* B^miU «mrt pAkoeila .in^mi Z*n-na, ncit»']ja nas^ga. Rajnik jk bit izust^n nar^injak iu r^o-Ijub. tvoj ivesii narofnik. «»b enem ud politifnfga druMra; bil je pi tudi *v«.ji roladini n»« le uOitelj, ampak prari o6>, Vr j« otVk.vski skrb»4 za nj**uo d^brc» odgijvi. Danes ob 11. uri ?ni*> uiu skazalt zad-njo Cast, spmnilo ga j> V5«? ?taro in mlaJr», tako tudi vec prrjatoijev iz G'.-riec in okoiicf*; zvoidfnirai svecicami obdarj^ni ncraci in uc«*nke so tuzno stopa-li zarako, okincano % kia*nira Tescroi blage gospp gr; C-^ronini-jeve, nasi pevci pa so rau kaj railo fflsa grobn* zapeli.
Saj nam bode v vedai spoaiin.
Iz Steverjana nad Qorico se nam pi.se, da je bila tarn 8. prefc. noveinbra volitev novega zupana. StareSinstvo je bilo razcepljeno v dve stranki, reklo bi se lehko, v mlade in stare, Zadnji so podpirali poprejsnjfjffa zupana, kateri je sicer po^ten moz, to-da prepohleven in zlasti ? narodnem obziru zlo m laden. OdfoSniSa stranka je pa postavila g. Anto-
na Klansfiek-a za kandidata. 0 tem se tudi ne more prav trditi, da ima vse sposbbnosti za dobrega zupana, to pa je gotovo, da je poln dobre volje in vrl narodnjak.
Ce ga bo staresinstvo zdatno podpiralo, smeino se zanaSati, da bo zlo zanemarjeuo zupanijo kmalo vredil, da se bo lebko ponosno vvrstila ined druga zupanije goriske okolice, kjer so splob redno in pra-vilno uraduje.
Da se bo vse sloveusko uradovalo, kakor se spodo-bi, o tem ni niti dvomiti.
Skoda, da ne spolnujejo o tem oziru vse gori-Ska-okoli5na zupanstva svoje dolznosti. Se v nasi sosescini iniarao, zaliboze, take zupane, kateri ne vstrezajo Ijndskim zahtovam iu._ dostojnosti slovon-skega zastopa, marvec poslulejo bouisi iz nemarno-sti, ali pa da se s tem viSini oblastnijam prikuprjo, po uemsko ali lasko. *)
V Vioavi 5. dec. — Boseda na slavo PreSirna bila j«» sijajna. Izmvd muogoga pelja odlikovala so je Prosinutva posera ..Nezakon^ka mati" (samospov z br«»ncrfcim zhorom), kb»ra m jo tako gladko in ganljivo p»da, da jo j« obcinstvo ponovljono slisati zwltdi); ali p«'vci zavoljo obsirnega prograuia niso u-U'gnili t»>j zclji vutrtjdi.--- Pravo navdii.senost vzbudil pa j^ KoijancuST f.^opi>k uarodnih ppsmi." Umnhio v xviwvk splotvnili i;j posmic, ktoro poje narod po v-H'h slovonskih pokrajnali, pri ktorih t^laj ni iskati uinotuosti ne v bcwdah \w v skladbi, ampak v izvrso-\anji. poli so ipuvski pcvci poiii!iozt>ni st'1 .slapiiLskiiiii tako uvrstnn, da ni bilo konca ploskanja, ilokbu'jih inVo pouuvili.- - Di'klaiuacija ..Slovood niladonti" iu cvttrM'ororna igra na glusoviru bili slo z fcivahno pohvalo spr««jeti. Pri pnsb*dnji ni^ino obcudovali le krasno ^kladbo, ampak tudi Hprotno igrauje.   •
Saloigra „Kdo \6% wnm y to dobro" i/, nein->ki*ga pusb»ven»'iia po H. SilwMru, iuuda je nopri-r.ikovan vsjk»1i. Zravon na-ega nt'pn>kosljiv»'ga komi-karja igrala pa j«* gospodiriia (J. .lulijanijnva tako izvriftno, da je fodja obcna, da bi m kaj kmalo zop*'t na ndiii viilcti data; pa tudi vsi drugi dilu* tautjo ni igrali tako dobro, da bi bilo lozko kakib piun;injkijivo>ti p.ii kU'rom i,skuli. Dvorana jo bila po navadi napolnjiMja vkljnb liudi zimi iu seinnja v <Jorioi. na ktiwga w j«» v.so oilpravljalo, in Mnuk> dar j» ni iibcinstvu h toiikim WKidjom in zadovolj-iio>tjo zapustilo.
Xokdo, ki Hi-jo ])ii lwiipdi jako nespodobno vodol, dobil j*? od obfinstva moraliituo brco; to jo kazou zadosti volika za go.«poda, ki jo po Solah hlaijo trgal. .»¦
Celovec 3. grudua. - m ¦ Vesela novica zadnje Stovilkc prcdrago nam „ Soco ", da se je nadejati noroga ftivcnju v vu4i nicstni fitalnici in da se bode pridruzil:i ninogobrojnim primorskim citaluicani ludi sedaj osnovana Standre^ka, je nas, v t'eluvei bivajuve, o»umcle Slovcncc nckoliko osu-pnila. XaSa uiCHtna C'italm'iM, katera jc gledo pre-krasuili veselie in pravega narudnega zivenja v prvMlib letih ccstokrat 8b»rela, spi «cdaj od V;asa veJikc vrocinc. Olu'na je zdja, da se ta prekrnsni bis«r, cdino tukj^no sredisce pravib doin>rodcev zopot in to kmalo prcbudi. Svetovali bi naSim iz-vedcniui roUdjuhom, kakor so cast. g. prof. Kin-HpU'hrr, lit^bacbur, dr. Xomrc, Mat. Majar, **) prof. KurfitniT, Wizer, dr. Mliller in dr., da bi v la ua-tuun Mklinali zbor in k njemu puvabili vee tukajsne, znane nart.xlnc gospodc in cast. drU'ine. ker bi oilo iimrda vendar le inogoce ozivcti preijubi nam d<imaei kraj. naniduo ritalnico. Xa nc.ge torcj, vrli fia^i ftb'tfr; podpirati vas bofemo z naSimi silainii
l);nga *c!ja, katcro bi tn izjaviti »e predr-znilt I «*re „ Hesf dnika. " Ker je to akoraj cdina hrana p»r«»taiiskih tSlovrjieev in razun v neniSkem jr-ziku izh.ijaiocega ,. KoroAkega liata" cdino nafie glttsdo, bi bilo j»r**j ko ue dobro, da bi urcdnifctvu ta in tain nekohko \m]\ oziralo se po politirnem p-ilji. !/':-t naj ogtane lepozuanok, ter naj zra\cn tega bo'j cdnirno prinafta n<»v<mti iz nam soncdnih pokrajm in ponebno is oarndnega iivenja naScga staroslavnega Gorotana. To v imenn mnogib.
Kakor je east, braicem znano, se je te dni odpf rla lafitna tiskarnica dru^be svet. Mohorja, katera bode gotovo velike koristi eelemu narodu in pogebno nam gorotanskim Slovenccm. Livila sloga in napred«.*k!
Iz Trsta tYl novembra. (Izv. dop). Kdor jo ve^krat [)o na^i nkolici in mestu hodil, videl je in na prvi pogied. da tn ni v«« kakor bi imelo biti, bodisi pri prostib ali bolj izobrairnih ljudeh naSega naroda. Kamor le od! obrne.3 vidM neki tiranski v-tisk, ki jft lapidarao vsekan v doraaco lipo. Bilo j»? Se veliko slab^ji prcd veo leti ko zdaj, ko so so nasi okoliuaui julija 1868. leta prvic iz kralj MatjaSscv^ga spanja prebndili, Oitalnice v okolici so dosta h temn pripomogK da so narodno gibanje vzbudile in goji-le; ali malomarnost v enih krajih jo zdpet vse to vdnsila, in zalostnim sreem moram priobciti, da so razun   rojansko in rocoljske  vse citalnico zaspale.
Kdo je tcga kriv,  no bom tukaj preiskaval in
*) V kratkem dlcnemo take zupaue v Sofii na resfeto.
Vred, **) Matija Majar je sedij kot duliovnik pri cerkvi kri-zevega pota pri Celoveu.
razkrival. Prvi, vir ki bi mladiup v tem odgojevai .so Sole,- teb po imamo le toliko ^n takih, da se otroci komaj crk in nekoliko pisanja nauce, in to v pr-vem in drugem razredu in §e v teh §olah nahajaS le tu in tarn naroduega ucitelja. Toda gorje: njemu ce ga mestui ocetje za takega spoznajo, kajti lahoni imajo veljavo pri nam sovragnem   Mskem odseku.
Otroci okolicanov in v inestu bivojafiih Sloven-cev so pvisiljeni, kadar dovrs6 II. razred, obiskati lasko solo, in tako se cepi in korenini lahonstvo ze pri otrocili, in potem se odvaSSwri izgovorjajo: jaz ne morem sloveuskega gladko govoriti, mi gre bolj na la§ko, saj se maternega jozika nisem ugil.
Druga napaka pa je, da starsi vecidel ne po-siljajo svojili otrokv vi^e razrede, ko so H.dognali, ampak jemljejo jib seboj na delo, da pri zidanjti his mavto nosijo, ali kaj euacega in tako pre^ive ves cas svoje mladosti med Purlani, lahi in Labo-ni, kjer se jim sfiasoma obladi naravni nagib do svoje narodnosti,
Tako odgojoni oinoci, naj jim je tudi iskrica na-rodne zavesti ostala, zgubili so srdnost, da bi odbi-vali psovke, s katorimi nas tako radi pitajo Lahi in rencgatjo, katorih jo tukaj prav veliko.
Na noge, Primorci! dolajmo na to, da so osvo-bodimo; spofitujmo svoj narod, ufiimo svojih otrok in vsadimo jim pravi znacaj v mlada srea da jim no bo Ireba toliko groukib poSirati kolikor jih mo-ramo mi. Pomisiimo, da zomlja, ktoro podeclamo jo slovonska, za katoro moramo zadnjo kapljo kivi pvoliti, ako bi so botela nam sosilovzoti. Okolidaul! berite bolj Casnike in knjige in zabajajte v citaluico, bi-Ktrito si um in borimo se duSovno prot pogubnemu tujomu nasilju. Zapomuito si, da jo slab gospodar, kteromu tujci ukazujejo.
Iz Prage. (kv. dop.) 1. deeemb. 1871. (Beust-padel!) Ko ho Beustu doma pied potimi loti pokazali vrata, tor je on prokoratiil avstn'JHkO niojo—pofiil jo bil glas, da jo on tiuti, ki bode ozdravii boluo Avstrijo. Odsel jc bil iz svoje dotno-vine, ter priromal ijo, da bi tri uapravil toplo gujoz-do, •tarn—kjer ga uijso pozuali, kjor so so dali preslepiti z njegovim ravnanjem, kojo jo pa pri-vcdlo AvHtrijo do kraja prop'ada. V kratkem bil jo V))ljiv njegov na dunajskem dvoru tako veljavon, da jc pokopal lietitoro iniuistei'Htov v iiotib letih Nvojega hlazciu'ga (?) vladauju. Z gouoviuopisoo Avstrijo ue bode ga mogcl dtuga^o iuicnovati, no-««> wegiptovsko nadlogo.^ ~-
IVtid saboj i za peiami uoinkoval jo pogubb i noHi'CH'. V notranjem i vnajnem polo^aji dotal jo le zuicHiijave, ostrupil, ter utnoril postcnost v politicnem iu drutitveuem '/Jvljcnji.— Vsak prijatel) Avstrijo i cesarsko rodbino je spoznal po osode-poluej hit vi 1. 1800., da jo neuriko -contralizajoci dtiuajski babul poleu polit. gnjilobc. Cesar earn je 20. maja 1B05 1. zcljo izrckcl da bi se povrni! mir v drzavo. Narodi slovanski vid6, da se tu igra o njihovcj svobodi, gotovo bi bili pot zaprli prus-kenm iivlju v Avstriji, ko bi so bilo na mero-dajnib krogih poUmo i njimi ravnalo. Zasedel jc bil Beust mesto polcg Belkrcdija, toda za njegovim brbtotn delai—tor kopal nveinu jamo. Postavil si jc bil za svoj cilj -politiko, kukordne inn je bil prcd odbodom v Avstrijo menda Bismark narisal.— Zvcza z Napolcoaoin HI. urcsniCeujc dualizma, to je bil BeustoY program. Bil jo prvi m"n Beustov, da je odpahuil postenjaka Belkrcdija—i avstrijska drzava—jc bitcla od tega prerojenja k novi sla-boti. Loecna jc bila v dve polovioi, i jedna po-lovioa sc izroC-i gospodarstvu v rok^ tistih Madjarov, kojib triune so pod Klapkovim poveljem s Prusi hojevale protl ccsarjn, tor se gnalo 6ez Katpate, da bi podknrile Ogrsko. Naj zvcsteji ndrodi dobivali so le obljuhe. Urvatje, koji so si I. 1848. pridobili najvecc zaslage za'obstanck babsburSke dinastije, izroceni so tcmu inoiu,™kojega ostroge zdaj mo-gocno Zvenkctajo po dutujskcm tlaku,—ki je v Dcbrccinu proglasil,—da ss ima cesarska rodbina pabniti iz prestola. &ih\, ki so v marsikakej vojni pokazali verno adanost do uionarhije, ki so sta-novitno odbili vse pruske, vabljive obete, skusili so fcclczuo ustavnost ministerstva, kateremu je bil Beust oce. 1 tako ravnauje se potem vedno i-meuujc pri nas v Avstriji poravnanjeVl
Kjetva takega ravnanja tlaci ubogo drlavo do denasiijega dial, in sega ncsreca tudi 6ez meje. Poscbno Gelii so trpeli, in Sc trp6. Jcda bila ie njihova osoda, konfiskaeija njibovo postave; oblc-Zno stanje, vojaaka via' a z celim po licijskim apa-ratom,—to jc bila nasa konstitucija. To so glavni faktorji Beustove ere. Njegovi lastni privrienci so 8poznali, da je niiesre6aa roka" njegova.
Tudi mescansko mioisterstyo,—delo njegovih rok—mondo jc odiaziti. Nova doba inrela se je zaceti—za Potockega. Vojna prusko-fraucoska je im61a pokazati—nasdedkcBenstove umetne politike.
Kako cudno sejetu vedJa ncsredna Avstrija! Ko se ne bi bili vsiavstr. narodi -iz raznoterih uzro-kovupirali njegovej Lclji za boj,-gotovo bi^bil po-padel Prase za hrbtom,—toda stiasila ga ]0 Kuska. Zracna jc bila politika tega gdspoda tudi v defcelab onstran mej na izhodu in jugu. To uij mo-glo ostati brez neinka na dinastijo, pokazala sta to zadnja dva mesca. Vladar sam jo spoznal, da dalje to tako   ne ide, ter   je dal g. Hohenwartu
n4log,—popraviti,—kar je pokazila Beustova neSi-mernost, ter zaceliti rane, ko je je on vsekal avstr. bodoSnosti. Vedel je dobro Beust, koliko je nra bila,—kajti zvedel je bil §e le iz novin nove mi-nistre.                                    .....
Znana mu je bilo, da so dnevi njegovi stett,— io da bi vsled krooanja cesarja kot ficsk. kralja— moral—odlaziti,—da, sel bi bil ze prej, ko ne bi bil v zadnjem trenutkn prestrigel Hohenwarta pa-mirjenja. Past? je moral Kohemvart vsled njegovih intrig,— toda padel je tudi on!
GaStajnski i solnogradsfci sbodje bili so tad i proti Hohenwarta namerjeni. Toda Se vec je uctnii! Yzrokoval je prusko-nemsfco deraonstraeijo v naj-vedi men, tadi se onstran mejeavstrijske,—da bi pla§il miniat. Hobenwartovo. Zdaj je podkupljcno nem§koavstr. casnikarstvo napadalo Hohenwarta. Na Dnnaji napovedovali so vsi klativitezi kri&an-ako vojsko proti Slovanom; celi aparat tajoe pi-sarne s Hoffmanom na celu bil je v najvcCem de-lovanji. Skandali ulicni, na nniverzi in jio deieii, osnovani sonaDunaji. Toda ministerstvo je v tem boji pokazalo, da je kos vscin taksnim napadom.
Ko je bil nnglo na Dunaj nrifiel saksonski kraljevic— i odtod del v 131, nij nikdo, razun Beusta—-vedel, po cemu je tfl.
Ministerstvo Hohenwartovo bilo je na—vagi I Beust v tern trenntku poklice Se na pomoc*—An-drasija—proti Hohenwarta,—da bi slednji popastil avoje mesto. Hohenwart dalje nij mogel  tega tr-
Seti, ter je Sell Beast je zmagal! Toda komaj je il Hohenwart zapustil niinistcrske sobane, nij osta-lo odlicnim krogom tajno,—da so je od njih locll najodkritosrdneji prijateij AvsUije i dinasiije. Od-Sel je poSteno, kakor je bil tadi delovanje avoje nastopil.
Vsa nejevolja obrnila se je zdaj proti Beustn, pod kojim so se poiSela tla ruSiti. Magjarsko go-spodstvo polastilo se je njegovega sedeza, i oblasti.
Da! padel je filovek, ki je Avstriji napravil toliko ncsrec\ izncbila se je drzava {loveka, kteri je njenim slovanskim narodom sekal vcdno bade rane, ki je pomagal polit. i drustveoo gi banjo v Avstriji ostrnpiti.
Vi Slovenci nijmatcnejedncga vzroka, vese-liti se nove dobe. Ne pricakujte nobene slasti. Cislajtaniji manjkalo je ravno §e jednega kneza—i to je Aaerspcrg—kterega si je prisvojil AndraSija za svojo pomoC. Razkosani sinovi Sioveiiije, te/ko dakate dobe—ko energija otreso tudi to moro. Z njenim padom, mora se caoda nasa na bolje obrniti.
A. S.
iz Dunaja se nam pise iz Studentovskih fcro-gov:
Ravno sedaj je leto minolo, odkar je bila aka-demicna Sitalnica zaradi politique demonstrate v Dianazalu razpnscena. Na Djenih ruiiiah se je us-tanovila potem nova „leseballe% ki ne izklucnje nobene narodnosti, ki sprejema vse dijake brez raz-loeka sa svoje druzabnike.
To novo drustvo je dobilo od akademiiSnega se-nata stanovanje in od policije knjiznico razpusconc-ga drustva v svojo porabo. Zamoglo so je po tej poti tedaj tako opomofii, da je sedaj prav na trdnih nogah. Ali ravno to nij po volji nasim prusofilskim dijakom, in torej tozijo iz gole zavisti, da je dru§t-vo Nemcem sovrazno. S to pritozbo so se celo" do re-ktorja magn. Hije-ta obrnili, kteri to novo pocetjo podpera tudi s tern, da je tem prusofilom dovolil posvetovati se ob osnovi in ustanovitvi novega dru-Stva „ zur bildung der deutschen sitte u. pflege ". Odbor breznarodne „lesehalbr' pa je podal rektorju spomenico, v kteri ga vprasa, kako je mogoce, da tako drus'tvo, v kterem je poslovni jezik edino nem-ski, y kterega odboru sede veci del Nemci, kako je mogoce, vprasajo, da ima tako drustvo Nemcem nasprotne nakane? Nevtualen in nasproten biti, to je pac malo razlocka.
Cudno se Vam dozdeva, da letos se nijste nifi sliSali o Presirnovi besedi, ktera je bila do sedaj vsako leto ponos dunajskih mladih Slovencev. B«se-da bode, ali zaradi nepricakovanih zadrzkov in po-sebno zaradi nezgode, ki se je pripetila enemu najbolj delalnih mocij, bodemo obhajali spomin neu-mrlega pesnika se le v prvi polovici februvarja.
Odbor dvanajstih clanov se je ze konstituiral. Program Vam ze posljem ob svojem casu, zagota-vljam Vas pa, da se bode, kakor se kaze, sinela tudi leto§nja beseda prejSnjim primerjati.
noTega ministerstva je bil, da je razpustilo sledeSe define zhore: gornje avstrijski, kra-njski, bukovinski, moravski in vorarlberSki in da je zavkazalo takoj nore Tolitve, tako da se lehko omenjeni zbori do 18. t. m. v svojih postavnih krajih snidejo in y driavni zbor volijo.
Vzrok razpusta omenjemh de2elnih zboro? je, ker so imeli federalistifino Yefiino. Ministerstvo se menda ?ara, €e meni, da bode ta korak ustavoYercem kaj koristil, to je, da bodo oni zmagali pri novih volitvah. Kar se tiCe naSih bratov na Kranjskem smo gotovi, da bodo slavno zmagali in da bodo ustaYoverne nem-gkutarske kriSafe zopet v kozji rog zagnali.
Nadjajo se ustavoverci, da jim bode §lo po srefii na Moravskem, zana^aje se na ondotno veliko posestvo; a veliki posestniki se boj<? direktnih volitev, katere zagovarjajo ustavoverci in zarad tega utegnejo veLino v federali-sti^nem zmislii volitL Na Oeskem so razpisane neposrednje volitve v driavni zbor; a tudi to ne bo dosti koristilo, ker voljeni bodo stari deyarantjekaterinepojdejo na Dunaj. Pride tedaj iz Ceskega k ve8emu malo krdelce Ncmcev v dr&. zbor.
Stara komedija! a v»i ti eksperimentje slabijo Avstrijo ^edalje bolj. Morda pride sku-pej nek ffRumpfparlament" na Dunaji; a ve-ema narodov v Avstriji ne bo z&dovoljna in vladala bo Se zmerom stara zmeSujava, dokler ne nastopi zopet kako ministerstvo sprave, da bo nadaljevalo delo, katero je priBel grof Hohenwart, edini minister v Avstriji, ki jeodsto-pil z vso castjo.
Po tem takem prerokujemo noremu mini-sterstvu kratko j^ivenje in morda bo zares Cezzimsko ministerstvo, kakor mu pravijo in«k-teri nemSkt federalisti^ni listi.
Novo ministerstvo je wlnlo svoj program v desetih vrstab, v katerili se hvali, da jo posteno in pravi, da hoce ustavi veljavo pridobiti in vsein narodotn pravieno biti. To je toliko, kakor pet krav za en gros. Zaniniva je tudi okroznica, An-drassy-eva na vse zunanje zastopnike, v katert ponavlja staro, vze oinlaceno frazo Beustovo, da hoce s ceiim svetom v miru ziveli. To prav ra-di verjemo: kdor mora, tudi hoce, Jasiravno smo prepricani, da bi g. c;rof. An Irassy ftusa rad na solati snedel.
Mir pa in tako zagolavljcn, kakor nas di-plomati prepricati hoccjo. Husija se napi'avlja; Francija isue prijateijstvo Busije in na balkanskrm polotoku mocno vre.
Na Zgomjem avstrijskem so volile kniccke obcinc 17 konservativcev in "2 liberalca.
svojih sluzbenih dolznosti spolnovati. Pri vsem tem se nam pozdeva, da nam italijanska odbornika in I njiraa vred gosp. glavar tudi pri tej priliki do-kazejo, koliko spoStujejo enakopravnost s tem, da prezrejo pogoje ter podelijo sluzbo, komur ne gre.
(Koliko smo ie ministerslev imeli v Avstriji?)
Danajsk casnik „ Vaterlaud " jef ouidan sestavu iiuenik vseh tninistrov avstrijskih od 13. marca 1848. leta, ka je Metteruich vsled prekucije odstopiti bit prisiijen. Vseh ministrov je v teb 23 i*tiii blizo 83 bilo; na tunko jib je prav tezko sefiteli, ker je marsikteri po veckrat minister bil, nekteri pa tako kratko casu, da jib skoro steti ni. V tem ste-vilu tudi n;s) ogerski ministti od 17. februarija 1807, ko se je Ogroni posebao, cisto aamostaluo ministerstvo dovolilo. Dvanajstkrat so se v tem caao ministerstva celo pretnentla. 1. Ministerstvo, ktereum je nuceinik bit Pillersdorf (15. marca do 8. julija 1^48). 2. Ministerstvo Doblhol-Bacbovo (17. julija do 6. okt. 1848). 3. Ministerstvo Scbwar* zeoberg Stadionovo (22. no v. 1848 do 21. avgu-sta !8aD). 4, Ministerstvo Itechbergovo (21. avgU" sta 1859. do 12. aprila lSHO). 5. Ministerstvo Quia-cbov»ki-8cbinerlingovo (20. ohtobra 18CO. do 4. fubrnarija lH»U). 0. Mmislurstvo Iiaincrjevo (4. febraarija do 27. jumja 1865;. 7. Ministerstvo Bel-kredijevo (21. julij.i 1805. do 7, februarja 1867). 8. Minidteru <> Carlo.H Auer»perg<no (30. dec. 18G7. do. 20. sept. 1808* Za nekaj casu Taafle). 9. Mi-nistcr-tvo II tsuerjevo (i, febmarija do 4. aprila 1870). 10. Ministerstvo Putuckijevo (1-- aprila 1870 do. 4. febraarija 187IJ. II. Miuisterstvo Hobenwartovo (0 februarja do 30. oktobra 1871). 12. Ministerstvo danaLuje Adolf Auerspergovu. „ Nov/'
(Zora) tVva stevika lepoznansko podncnega lista „ Zora " (ne „ Tabor" kakor se je prvokrat oznanjalo), kterega bode izdijal gospoii Davortn Trsteujak in zalozila narodua tiflk.irnica pod od -govornostjo g. Fr. Rapoca, se to tiska in izide v dru^i polovici tej?a meseea.
„Zora" velj.i /a celo leto 4 gld. „         .,     za p'.'l   leu 2 gld.
Zn tJij.ke celo leto         2 gld. 50 kr.
I"olttiLni razgled.
Imamo,novo ministerstvo, katero jetako-le „—.vljeno : knez Adolf Auersperg, predsednik; baron Lasser, minister notranjega, dr. Banhans, za trgovstvo; dr. Stnmayr, za uk in bogofiastje; dr. Glaser, za pravosodje; vitez Chlumetzky, za kme-tijsfcvo; dr. TJnger, minister brez portfelja.
Za financnega ministra pa ostane zacasno Holzgethan. Poljski minister Groholski in minister zadez\brambo, general Sehollsta odstav-Ijena in nijmatase zdaj namestnikov. Prvi Cin
(Kmetijsko lolo v Gorici,) katera se jo lttos na boljsi in stalnisi podlagi preustrojila, obhkuje letos 15 italijanskih in samo 6 slovcnskih dijakov. tako da dezelni odbor niti ni mogol ixwleliti v^'h 7 za Slovence ustanovljenib Stipendij po SO gL slov. dijakom, arapak so enega vec dobili Italijani. To jo pac zalostno, da se nas> ljudstvo tako malo zment za ta velekoristni zavod, po katereui bi se itnolo zbolj§ati nase se zlo zanemarjeno poljedelstvo. Kos je sicer, da bi na§im razmeram bolj primorna in potrebna bila praticna niia kmetijska sola, v katoro bi se sprejemali tudi taki mladenci, ki so domaco ljudsko §olo dognali; toda ker je nas zbor tistanovil srednjo solo, treba da po§ljejo vsaj veci posestniki svoje ze bolji izuijene raladence v to, da ne zaosta-nemo Slovenci prav povsod za svojimi sodezelani.
Gosp. Kristan ni prevzel slu?.be asistenta na kraetijski Soli, ker se ni mogel takoj odtrgati svoji sedanji slu2bi na grof Eltz-ovi grajscini v Vukovaru. Na mesto njega poklice dez. Oiibor najbrze g. 2epic-a gimnaz. profesorja v Pozegi, kateri je zraven filozo-ficnih studij dognal tudi kmetijsko solo v Krizevcu na Hrvatskem.
(Za sluzbo  deielnega lajnika v Gorici) so
vlozili prosnje 4 kandidatje in sicer gg. doktorand Nicolaj Tonkli, magistratni tajnik Simsig, odvet-niSki koncipijent Kamil dr. Egger in c. k. notar J. Roller. Pogojem zadostuje samo prvi sluzbenega razpisa, kateri govori in pise ne samo italjansko in nemsko, ampak tudi slovensko. Drugi se nekda tudi ponaSajo v svojih vlogah se z.nanjem slovenskega jezika, toda v resnici ne pi§e nobeden iz med njih pravilne slovenS5ine, kar mora neobhodno dezelni tajnik v Gorici, ker drugaLe ne more   nikakor vseh
(Nesreta) V ponwlt>\ji<k okoli 4. ure iwpoldno, ko jo hoI ravno poStni \lak i La&fgsi, pri»l**ji> tudi 4 na koOiji vpiozeni lopi kouji gosp. barona Kittorja, namoiiJHiii od Sv. ?.or«*nca pr-tti Kuai. Ko pridfjo blizo zoloznice sue bipoma spiasijo, zbo2o prok L«.»l**z-nice tako naglo> da so vlak probitoli. (hiAh*t ki .so biio na \mu, vncidel kocja2i oiuonjonoga gospo^la, so morali gledati, da ni zivvajo re»ijo, tony i»jska-ci'jo doli; uiihI skokom sta &> dva toh gwpodov mo-cno po&odovala; konji pa so drdrali naproj, in ko se odon spAdtakno. .so ga «>:stali trip* so blizo jh>1 tiro za sabo viokli, da je (toteui v« raamo»Arjt»» kraalo poginil.
(Volitve del poslancsv na Kranjskem)
Odbor Slovrnije pripot^a  sledeCe kanlidate: 1. Za kmi'ceke obcine:
1.  Za okraj okolica ljubljansk« in vrbniiik« : gos-poda dr. Jimrza Jikiurim in dr. Jolt fa 2*tmH-karja v l.jubijani.
2.  'Li okraj Kamuik in Ui»lo: g^peda Jamm Tomam, d^kana v Moravcah.
3.  Za okraj Kranj, Trzic inLoko: go^ioda Fran' ottt Kriimae-jti, k«»Larj,i. tn g«>sj,HMla dr. Hado-slam Radatift, advokata v I.jubljani.
4.  Za okraj Kad.djlo. ia Kraiy^ko goro: gesp. L»vrv PihUtr-jih, f,ijm*>ira ua Kreuiifi.
5.  Za okraj Pt^tojno, Pianino. S>n«>«e«e. IM in District: gn>p dr, Fdhtmt f.*.$fo. advokata v Ljubljani tu MtNjt Kmna. p**»^nika v Pla-nttii.
0.  Za okraj Vifuvo in Mrijo: go§p«da Jttrija (irahrijtm-ih dekan.i v Vipavi.
7.  Za okraj Novom»**t<\ Kaatanjevico in^Kr^ko: gittpcda J&fa Zttpjrr-a. poseatnika v St. Jar-noji.
8.  Za okraj Trebnjo. Zaticno. 2u^oaiK»rk, Mokro-n»-g. Litijo in Hadoce: g»>?poda Joirfa grofa Barbo-Ui gvaj^ka v liakovniku, gospoda Miha Tnc&tr-jal' fojmoitra na Yacah. in gospoda dr. Vahntinn Znrntka v Ljubljani.
i». Za okraj K<K*evj*\.   Lasce in   Ribnico: gospoda Luka Svdc-a in gosp. Prtra Eodcr-ja v I^u-bljani. ilO. Za okraj C'rnome\j  in  Metliko * gosp. Martina Kraimric-tt, posestnika v Radovici.
II. Za obfiine v mestib in trgih.
1.  Za Idrijo: gospoda Janesa M*ic-a, notarja v Krskem,
2.  Za Trzic, Radoljico in Kamnik: gospoda Ja-nejsa Jlurnila, tajnika kupcijske in obrtnyske zbornice.
3.  Za Postojno, Vrhniko in Loz: gosp. Franceta Kotnika,   posestnika, na Vrhniki.
(OanaLnjemii lista jeprl-djana prilogain oznanilo.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: TIK.TOR DOLENU. — Tiskar SEITZ v Gorici.
4.  Za Kranj in Lolco: gospoda Leopdda Juyovica, posestnika in trgorca v Kranji.
5.  Za Novomesto,  Kostanjevico, Kriko, Crnomelj, Metliko in Visnjo goro: gospoda Karola Rude-
ia% grascaka v Gracarskein turnu.
(Za Kocevje in Ribnico se nasvetuje poslanec v prihodnje, tako tudi poslanca za Ljubljano).
„ Narod poroca, da se priporoeata za mesto Ljubljano narodna kaodidata gg. Valentin Krister in Ivan Vilhur.
(Zaupnfca.) Na Sloveuskem se podpisuje afedeea adresa za grofa I lobenwarta:
Vaia ekicelencija!   Visekorodni gospod grof!
Ako je kedaj na.s z vsakoiSniwi politieuimi mukatni ilaceni narod v potriednjeni fasu gojil u-panje, v konefioo dosc^o avojib pravia i dukom-au je tinIgoietSffcn irpenju unel je k ttmu goto,o vzrok, kujti prikazala hc \e na politieuviu obuebji zvezda, b:jaj«)0a po&lcnje i reaufruo prizudeianjts uectsti zrak <>d zdravega loe'tti i lop jawa dan pripiaviti.
Ta zvezda, kteia jo b»h v neart>(*uej Avstriji veiiko veiiko let neznana. prikazala se nam je v o«obi Vaie Ekticelewije i VaArga slavnega mim-stvrntva, ktero je zitpuuelo z odkritottrcnu pof*ti*no-atjo J popolaa od)oi'n< aij > plemuuito uclo, tla h: se ureauirile bi*#i*de tta*ega vladarja „naicdite mir mat! m .jtini narod I."
Praviimi j,vehk<» h-l ne/,n:iiia" i no lire/, vzrok i, kdjti do ifga e\is i uij bilo alisati nil' odiue-^a glaau u etfaaraktrg* liauajak posicmmm pouz-uniljenjtt z narudi.
Iz uit Vjfte EkwU-m^ je piiArl prvji i od- j Joslj aospeli ? Go'ovo ie po tarih   zavodih, kalc-kntoMvat nozdrav k avi*!rii*kHn narmlnm.  V i, vi-'   .        .  *             .    .       .'  .     ...     ,         ...
sokurodm L.«podgrof, •lebd.wvi.kieii ate ac pri-' » ""J" Mmcn l^P^!<« m krepost,, to sudevali iiaMdom njilioia prava popolnonia vrohi j J« n.irodn.) zuvcst in pnlitieno zpoIobI mud naro-i t.ik«> pu vifi-b Vasib prcduikik »uo iczku raujctio j dom siriti. Slavna gospoda, ce stno prod nekimi Av»tri)*> itzdraviii.                                                    Uvi ln/.ili, da jo nas narod, posobno   pa na fio-
XepokliCiol iivlil W pa« otf-rfili o prizadc- j n;kfl||1 5|. v Z),)e|kj   lV_ sm() l|slikr.lt En5lf|;   ^rili van Va#ffck^celt»ijpijt' pu&uiivfti sc svnjt^a vphva i z Njt'^ovu   zio   rabo  im>   z.idu.iii  z»pei   ziiia^n FCHitiee i psavH»«»;>ru:lat>jU" pa jticpiaMio. d»i npra<
predsednik g dr. Jakopic; kol cesarski kouiisar je bil nazoc g. c. k. namestnisk svetovalec Fr. baron Rechbacb.
G. odbornik Viktor DoUnc bere porocilo o prvi tocki dnevnega rcda. Najprej poudnrji, kako vazuo in kbristno je, da s«) javno pi\'trcsa do-lovanje ljudskih zastopnikov. V politicneni zive-nji, pravi, mora biti merodajno javno mnonjo, ono jo prav za prav sodisce za vse tiste, ki v na-rodovent imcnu javno poslujejo. Ce smo imeli Slov^nH v minulih lctih vec ali nianj - odiocne mlacne ali sploh ncsposobne zastopnikc in vodi-telje, bila je tega nnjbolj kriva politicna nozre-losl in muzobrazenost nasega narodu. Jo li mo-goce, da spoznajo in zagovarjajo nasi zaslopniki zelji* in potrobo naroda, ue jib narod sain no pozna in izrazujo? Obcno mnonjo ima biti pra-vim ljudskim zastopiiikuui vodilo, koteroga naj se zvi'sto drzo in zoper katcro naj iiikdar ne rav-najo, da jib isto obcno mncnjo no obsoiii.
Da, v prvi vrsli nam tpeba politicno zrelo-s!i, cnnik>* in drugili kreposli, da so obcno mne-nje ozivi; kajli doklor nij dobroga obnioga nine* uja tiu pudlagi polilicm1. zrelosti, jo vsak napod siino igi'dca v rokali svojih ponlanoev, pnslanei p.i so ali brozobzirni zaliralci,- ali pu igra^a v \ladnib rokah.
Kako pa more nas narod do politicm
vimH;jv. s: i Va*»« I<*|»<» /.mvU\ dulo vcmlar t-nkias, thf in>sr«:b:Ci kmaln /luajiati ntosa. i da dtafca v.,4M U'<iii(«v»na Vfjivb'j^di dnt docaka. Zal j » \i»:ui h\u-< Vt:u!»k.iu narttdoni u Ia-*tni'^a ua^tba z radontjo bi-tiM> Vaii- Kkhci'Iviicji fj»p-»!i.o zaupanjc i/.r»-ci, z^iiudt'Viijk* »>e ii) t*i:**m Y.iin, ViSuKojuiiiji p;<«s|n»d gruf i Va*emu min;?»!es»tvw za pnsU'im prizad^va-iije k »>*vubi»d(Miju iiancgadiazc^a tiai't'ucgu naroda. 8lava Vaai EkBctdeuciji, vodilclju pusteuegu miuititi'rstva!!
(6italnica goriika) ji> izdala «-lwl»*0i pr^ram \i><»\l* n<\ 1. dvC'-roU. t^Tl d«t k«>nca aprilt 1^72: :»!. d*'Otub. IHTI b»-v.'2;i i igr*», petjuiu. siljivo drazlx> ;n j-knj-n'* vcotjm ; ].*5. januarja' 1^72, mali pbvs; *J«. j.iau;irj.i wSiki pl»y; S. fnbruarja zabava; ¦ |«\ f.«hrt;;irja mali pK*: 1*2. f^braarj't pnstua zaba-¦ *a; 3. m&rra b«M«ia z gMiitu>> igroin j»!j«'iu 17. maroa 1m.-.-da z i;^r*- ;n j-^jwu ; 14. aprila »«liki pies. V i^l.;tn«« *..%<>¦: iz!»ti uad»v*»!«».
Oaiunk"-v b>i»* HtwU ritalui^ 1^72. I«to :V\m iumr»<* 15 >U«\vr*sk;L. '.' hr\atsrka. 2 i* -ka, 2 ru«ka, 4 itatijdn^k**. i fran •-i-^a irs 10 n^iu.^kin. Hazun d»inauU ud-v jiuaj'i p-i^-'-t^d^-vati ** < nalniihiih k-.-»od in uVr.c *?i u-jj"'' druzib ciulbk na .Sl-Ai-n-j»kfin.
Iz t«ra ^ vidi. <b h-":»» ns-a oitatuica n:ipn-dntaii in "v^hn ud*«m mn«v* ?"I,*ff* in d»bn»ffa naprariti. Z*'irti bi r»;!«fc- da bi zdaj ludi df«?«i onvih ud»>v ^-.•ri.^kih. pa ,tn-i; zunaujih pr^t-ipitv, da p'-ta-ne ciUbiie.i pn'onocyaln-ji dru5t\«> v U^rici.
(Sokel vipavski) oapravi iM. t. in. via zopft be»*do, h kauri vabi vm» r >J'djub<».
nnrudnu zavtvst po bornili tiiLulnicali, smemo da-nes run, da nas trnd ni bil brt7.v.spt'si»n, I'oka* zala se jo tn in lam zmirom bolj raslora zavost nasega naroda na l»ori>kom in ko smo kcsnejo /arch tabnrovati, si> je pidiazalo, da na.s narad v«'« ne spi, anipak, da so jo ptvdramil in da so-ga po guspodapstvn v svoji histni domovini. Sad poliUnicga nappodka nasoga naroda jo bilo po-Idirno drustvo „Soea" osnovano vze prod 2.ma !et(»ma. To druLtv<t, kalero stojc mud svojc udc udln'iio rodoljubo iz celega (ioriskega, siri poli-tieno zrclost in narodno zavcst po vseb trgih in vasch nasc krasnc dumovine. In cc danes glcde pnliticnega ti.'iprodka m-koliko boljc stojimo, mo-ramo pr-znatit da je lomu vobko pripmnagalo politirno drtisUo. Mod pridobilvc tega drastva na narodnem polji Emcmo steti ludi to, da inia-mo \/m nekoliko poslaneev v dezelncm zboru, kattri so lako wslni in tako navduscni za blagost naroda in kateri iinajo tako v cislu obono time-nj-¦*, da smiMiio o njili riri : to so pravi ljud !>ki prijaU'lj; in dika nase^i naroda. Imamo pa tudi l.ik»- itnslnncr, kateii se malo brigajo za obcno ntnetjc in tedaj skuro zmerom na svojo ro-ko in na svojo ko:i.st [io.rtopajo in drugo ki so (idvisni od viado, in kateri, «c so tudi dobri ro* liobubjc, nijho v stanu proti vladi posUjpati, kar pa mora \&ak Ijudski poslanec \selej storiti, kadcr so si vladni in Ijudski intercsi nasprolni.
Zadnjo   baze   poslanccv   imamo  zdaj Ie 2, .*a!nc uli prav za prav 3, dasiravno smo skonca skoro
(Toroinska «Wniei) r impla 9. t n.  obcni \ \<A(t"-    ,        nadejati'sc je,   da sc scasoma re6 2t>««r, pn k&terrm ata fiporocala tajmk in denarmcar».   ,.      .   '    . .    \ .         ,»     i        i
m **)* tmW nuv odbii lz ^njlnsh   frporofil  m ]lu<]l v k'm (,lj7',m tako lHM» <la nc bomoimc-
je vidvio> da je tomin-ka citalaica v tern Ittu na-pravila G besid 2 dobrim T#p*thom, in da j»» dcnar-ni«?ai stan ?;talnk»? prav J.ib?r. faflrikov je Imela citalnica 21. V odbcr so bilt T6lj#ni sledeci go.sjio-dje: J. Macak enoglasno z» pred.sedntka. Fr. Zarli za denarnicarja, F. Abram. Ivan Gabers&k, J. Ka-cafura, Dr. Petris in znpuik Rntar odborniki.
(Visoka starost.) 10, t. m. je ururl v Gorici Ust tnkajsnjega krcmarja .Pri ogf^ki kroni", An-drej ^ager iz Srpenicc*: imffllOOjelet inBdni. Ta-cih se nahaja dandant s malo vec.
(Rojanska Sitalnica) napravi 2t>. t. m. bese-do z dektamacijami petjetn in govorom: dramaticni odsek bo predstavljal veselo igro: To scm bil jaz. Vabijo se vsi gastiti ndje; noudje ktere vp«dj«jo udje, dobijo povabilne listke in placajo vstopnino.
Ivan Bdinar tajnik.
IPorooilo
ob obcncm shorn vSoLcu dne 30. noeembra.
Kakor 9. novembra tako jo lud\ 30. zlo neugodno vrnme zakrivilo, da se je le malo drust-venikov (35) zbora vdelezilo. Predsedoval jepod-
li nobcncga odvisnega, ali pa celo nezanes'jivega poslanca in tedaj homo Ichko rekli: politicno druhtvo pSoca" jc svojo najtepso nalogo casino izvrsilo.
Ce je pa nasc dru&tvo vze do zdaj toiiko koristilo, koliko vec pa bode od zdaj naprcj, ko po svojcm glasilu, po lastnem casniku svoja bla-godusna nac-.la se veiiko vspesnejsc med naro-nom siri in na tak uacin vedno k narodu govo-ri in narod spodbuja k delalnosti in vsakovrslne-mu naprcdku
Kakor ob v?akcm vazncm dogodku, tako je nase drustvo ludi .pred zadnjo dczclnozborsko sesijo izrazilo svoje mnenje v obcncm zboru, ter slov. poslancem razodelo svojo zelje, kako naj bi pni v zboru postopali.
Po obsirni razpravi so je bila sklenila sle-deca rcsolucija :
„Slovenski poslanci naj se drze programa iz-razenega jna dosedanjih slovenskih taborih in po-sebno naj na to delajo, da se zdruzijo vsi Slovene! v eno samo  kronovino.  V ta  namen naj
se snidejo nasi poslanci se slovenskimi poslanci sosednih dt-zel, v katerem si bodi. mestu, da se dogovorijo in da ustanovijo skupen bolj .dolo^en; program. Naj zbrani poslanci posljejo deputacij6^ gosp.^ ministru Hobenwartu, da mu razodene vse, cesar zelimo. V narodnib vjprasanjih naj po- : stopajo slozno in solidarno ne samo z driigimr slovenskimi, ampak z jugoslovanskimi poslanci1 sploh in naj nicesar ne nasvetujejo in he skle-1 nejo, kar bi utegnilo bvirati jugoslovarisko' zvezo. , Gledo rabe slovenskega jezika v dez. zbora inr odboru naj se drz6 slrogo enakopravnostij naj so tedaj ne vdajo nasprotni stranki, ampak pogumno in slozno naj tako postopajo, kakor so v ltmski' scsiji zaceli."             •                                       ; ¦¦
To zabteve je tedaj nase druStvo gled6 po-litiko Slovencem poti»ebno in basljive svojim poslancem na Gopiskem slavilo, in tern zahtcvam,' ali zeljam sc jo trudilo G nasih vrlib poslancov po svojib moci ustpeci.
Zdaj jamo razpravljali dolovonjo [xoslanoev, cesar ne troba na tcm mestu ponavljiiti, Iter jo ze nas list o torn zadosli obsirno porocul,
Potem nadaljuje: NaSe politico druStvo pa so nc ozira samo po ozi domovini, ampak spo-1 znava kot pr.ivo domovino ^so Slovenijo inna-ravno je, da se ozira tudi na drugo slovensko brale, po:cbno pa na slovcnsko srodi^e.
Hes jo Bleep, da se nijsmo nikdar prav ?da-gali z oporlunsko poliliko ljubljanskih prvakov, katepim sincr nc odrckamo rodoljubja, zomorjfimo' pa ono zeljo po samovladarslvu in pnstii-stvu, katepo tako pogoslama pazodevajo. Tako so ho-teli n. pp. o casu zadnjib dez. volitov goriSkim Slovencem svojo privpzoiice zn poslanco vsiliti in' so v la namen agitovali po Novicah proti kan-, didatom Soco?
(Kqj bi nekt reklit alio bi se predrtnUavzdqj uSocan kandidale Shvenije spodbijatl ? Vred) Zalilo nas jo cestokpat, da so nas oni prvaki pri vsaki priliki pi'iv.irali innijso jiikoliza toskrbeli.da bi vsi slovenski poslanci na Slajcrskcm, Koposkem, Pri-morskem in Kranjskcm slozno po enem programu postopali. A zdaj piba boljsi vcter po Ljubljani. in pokazalo se jc v zadnji sesiji dez. zbora kra-njskega, da sc boce vse prcravnati, najvec pa od kar je postal vrli dr. Hazlag dez. glavap.
Adresa, katcro je poslal dez. zbor kranjski na Dunaj, nam je dokaz, da dcla vecina kranjskih poslancev pravo slovensko poliliko; kajti v pme-njeni adrcsi ne poudarja zbor samo specijalnih kranjskih inleresov, ampak tudi sploh slovenske in tirja ali prosi Nj. Vclicanstvo, da bi usliSalo' zeljo slovenskega naroda, in da bi privolilo v zedinjeno Slovenijo. Po tej tudi mi goriski Slo-j venci brepenimo in vidimo v njej edino svojo resitev.
Jaz menim tedaj, da bi bilo prav in na-scmii druslvu primerno, ako dancs izrecemo za-bvalo ludi kpanjskir.i poslancem za njih izvrstno postopanjc v zadnji sesiji dez. zbora kranjskega.
Na posled pa se mora nase drustvo tudi ozirati se na slavni ceski narod, kateri sveti vsenl drugim avslrijsko-slovanskiih narodom na poti do prave narodne svobode. beklaracija juna§kih voditeljev ceskih obsega take tirjatve, po katerih edino se more stalno urediti Avstrija, katera bo mogo6na in nezmagljiva Ie tedaj, kedar bodo vsi njeni narodjc enako svobodoi ter vzivali vsak svoje pravice, toje, kedar se preustroji v federalisticno drzavo.
Z ozirom na vse to predlagam v odboro-vem imenu sledece resolucije :
4) „Soca" se zabvaljuje in izreka svoje zaupanje Ctim odlocnimvppslanccmrgg., dr. Abra-m-u dr. Lavric-u, dr. -Zigon-u, Doljak-u, Paglia-ruzzi-ju in Faganel-u, ker so se tako hrabro potezali za narodne pravice v zadnji sesiji de-zelnega zbora.                                                    '
2)  „Sooa" pricakuje od slovenskih drz. poslancev, da ne pojdejo v drz. zbor in da postopajo vzajemno s Cehi in druzimi federalisti.
3)   V ta namen zeli „Sooa" da. se, kako» se je biL vze te dni sesel zbor federalistov. ..y Pragi, snide se veci zbor, federalisticni kongres, v Ljubljani ifl da se za ta kongres razpb'Sljeje povebila na vse strani tudi unjeraj Litve |in naj se ne pozabi tudi goriskih- Slovencev.   Omenjeni
[kongres naj sklene, kako se ima   vzajemno, po-
Pritoga k 17. štev,SuCe ISr^sm^i W\.
stopati, da Rimgajo  T ibsWji  prata itf  #<8ncr resilna federalisticna nacela.
4)  frSoca" 20K in vabi vse slovenske po-slance, da bi se enkrat tudi v Gorici sesii in da bi se posvetovali ter sklenili, kako hocejo za naprej zmerom edini postopati, da dosezejo za-zeljeni cilj zedinjene Slovenijc
5)   „ Soca " pritrjuje adresi dez. zbora kranj-skega in se zahvajjuje Jcranjskim dez. poslancem da so v oraenjeni adresi tirjali zedinjeno Slove-nijo? v kateri spoznajo tudi goriski Slovenci cdi-no resitev.
f>) „Soca" castita siavnemu narodu ceskemu ia ceskim narodnim volitefjcm, ki nepremakjivo branijo svoje, ter stem vseh slovenskih narodov prayicc in izramje mnenje, da so ceski funda mentaini clanki najboljsa podlaga k mednarodne-mu pozazuudjenji in k resitvi Avstrije. '*
Pri splosoi razpavi zagovarja odbornik f)olj;ik drug! predlog. Pred vsim opazuje, da ne morc-rno biti zadovoljni goriski Slovene! z izvolilvijo &rne-te za drzavnega poslanca, ker nij do zdaj so nicesa sloril za nas in ae niti nij zinenil, da bi se kedaj se s'ojii ii volilci in tovarusi posveto val. Tudi v dezclnem zboru nij nikdar odloeno postopal, marvec se je vedno tako obnasa1, da se je prikupil nasprotni italijanski stranki, katera mu je iz hvaleznosti pomagala v drzavni zbor. Zatorej ga tudi ne moremo spoznavati za svoje-ga pravega zastopnika v drzavnem zboru.
Kar se pa lice slovenskih in fedcralistionih poslancev sploh je bolje, da ne gredo v drzavni zbor,. ker je nova vlada z razpustom nekatcrili dezelnih zboroy jasno zadosti pokazalar da jej nij mar za spravo z narodi, ampak da hoee po sili dosec! ustavoverno vecino v drzavnem zboru. Ge se jej to posreci, 0 corner skoroj nij dvomiti gled6 na mogoena njena sredstva, potom bi bilo se tako pogumno in ncvstra&jivo postupanje le-deralisticnih poslancev hrczvspesno, inarvccbi do-bivali vsakdanji desetak samo za to, da bi smcla ustavoverna   vecina z njimi norce briti.
D.r Lavric prasa, Ii cemu nasvetujo odbor da bi se sloven ski poslanci sesii enkrat tudi v Gorici ? Naj se snidejo v kntercm si bodi mestu na Slovenskem, to je vse eno.
, Dolenec in Klavzar odgovarjata na to, da je iz veliko ozirov zeleli, naj bi se napravil tak shed enkrat tudi v Gorici.
Razmere na Goriskcm so preveivrazlicne od onih sosednih dezel in ker jib poslanci in sploh narodni voditelji na Kranjskem in drugod malo ati nic ne poznajo, zdi se jim vso cudno, kar seiz Goriskega v slovenskih vasnikili poroua. Ker nijmajo veeidel pravega razuma za te nase razmere, se navadno godi, da ki'ivo sodijo 0 po-stopanji nasih dezelnih poslancev in splov 0 vsem tern, kar se godi pri nas v narodno-polilienern oziru. To pa je velika ovira vzajemno-sloznomu napredovanji vseh Slovencev. Zatorej bi bilo jako zelili, da se poslanci in voditelji sosednih dezel enkrat tudi pri nas zbero k posvelovanji in se tako rekoc na iici kraja prepricajo, kaj imamo in cesa nam se treb:» Slovencem na Goriskein.
Na drugi strani bi pa s takim shodom po-kazali nasim sodezelanom, da spoznavajo vsi Slovenci lepo Gorico in bregove bistre Soce za sloveaska tla, in da nikdar ne pripusle, bi da se kedaj vkoval ta krasni biser — v zelezno krono italijansko.
Preden se je glasovalo 0 prvem predlogu, zapustili so vsi nazoci poslanci skupscino. Na to so se potrdiis enoglasno in z navdusenimi zi-vijo in slavoklici vse nasvetovane iocke,
_Zadnji dve risoluciji ste se naznanili tele-graficho §g. d.ru Pazlag-u v Ljubljani in d.ru Rieger-u v Pragi.
Kmetijske in trgovske vesti.
. ;Na§ somenj 4 t. m. je bil prav obilo obiskan ker tako lepega dneva nigmo imeli 2e vee let, navadno je bilo dezevuo 0 tem casu, ali letos smo bi-li jako srecni; ljudstva so je na ulicah kar trio da vozovi nijso mogli skozi. Tu smo videli zastopa-ne vse stiri strani nase dezele, kakor Tomiuce toko Krasovce, kakor Brice tako Ipavce; vse gostilnice, vse prodajalmce 30 bile natlaceue.—rafiuni se, da je bilo nazoeih 16—-20 tisoS obis^ovalcev nasega som nja. Slovenci—in ti skoraj edini, kor par Furlanov
^rodtjAlci, poselbno fxtaifr pfieelkov^a tfrtYniku, lesenine in loncenine na malem trgu (Plazzutta), potem surovine, sena, slame, govedine, i.t.d., med tem ko so se dobro preskrbeli z drngimi specerij-skirai in manafakturnimi recmi pri nasih „ sobra> tih" Lahih—pri onih gospodih, ki vedno poudarjajo da Gorica je skozi in skozi laaka. Xj«h organ—se dete v zibelji—gre dalje in pravi, da ne le Gorica. ampak cela dezela, clo solnce in nebo, kraj in vsa-ki kamen, ki se tu nahaja je italijanski.
Dobro! Zaprite Slovanom vse poti na severu in jugu, na izbodu in zapadu, izpodite uidi one Slovane, ki zdaj v mestu kup&ijfjo in skrbezapov-zdigo domadega trgovstva, izch&te dalje vse tujee, ki tukaj bivajo mestu v korist, zarad milega in zdravege podnebja; slednjifi naj se tako oskubljena dezelica k hvalisani Iraliji priklener in df>segli sto vas slavni namen, vase deio je koncano. Travmk bi postal dvakrat travnik, kakor nainr-c v italijanskih mejnih nvatih v Vidma, PalmJ I dr., tak»> bi na nasih trgih zelnna trava ra>rla, v nasih hi^ah pa rev^ina gospodarila. Br*z skrbi sm»»t«j p»>t.«m zapr#-ti dve ta'tjini prodajalnic in gostiinit*. Kadi bi vi-d»lt koliko dnevov bi si Goriea z>Wia italijaaska biti, koliko C-asa bi Slovane pi-ovala, k*?r brez njib so drv in vode nijtna, brez njihjn ^ori«k«» trjf«>vfltvo fiiktiono mrtvo; kajti oai imenitni „ W*lthandftl '* z Italijo se radneira na 2 ennta rajza, 1. €*mt pAvum in bi) 4L parmegi(iana.
Nij nas uamen, da bi v tr^ovskih ulankih {>"-litikovali in na^' narodnosti drazili, t^rnvfti ho*'»-ino skrbeti za povzdigo trgovstva in km«*tij->tva cA* ib-zoli*. hoiJomo VMtno porncati vsak novi k«»r.ik na-pnnlka v tem ob/irn, ali za <iaa^> naj nam bodi* dovoljeno, da memo grede nckoliko omeHimo.
Da se nase ljudstv«> trgov v tako niuo^obroj-noni Stevilu vdt«le2nj«% nam j»» dukaz pribodnj^sti. 2»'limo le, da bi so tudi zivo p<jtezab> za ustanovi-tev posojilnih bank 0 katcrih ravno <*n dopis v da-na^fljeit lista govori, za nova Kiitiiuiiikactj*, pri so-litvah v trgovsko zbornico; t*- bodo v kratkem, k«-r nam pa daut's prostora pomankuj»*t bu*i'.-iao 0 njih v prihodnjom listu pLsali; tako bi zbofj^tli nas«: ma-terjalno blagostanje in zagotovili ubitattek na> narodnosti.
C»»no so so kakor spoclnji cniik kay,»»f zarad velike vdelezitvo na tr/.ni dan, n^koliko pn-drugaeil»*. Vina so sedaj od kar ?o jib . toliU nt; i^va/,a kaj malega boljsi kup. Uridko dubru vino se dobi pn 12 f. f>0 do i;j f. r><) kr.
pS. poilri pei&ev* ;fcllv%j|o1T4 Franc Karola, k stoji v Gorici. Tirjajo se zacetne vednosti na kakem muzikalnem instrumentu. Ker ostane polk prej ko ne se dalje casa tu, tedaj je v interesii godbo ljubpee raladine, da dosluzi svoja leta na prijetnisi nacin.
Glede sprejema  ucencev  mozikanfov   daja natancna pojasnila glasovodja Franc Blaschke.
YZn solsko loio! KAROL SOHARJEVA knjitmrni'a (M. Tarmon) v in»rici priporoca svojo dobro izbnmo 'jsxkz:* v^di irim-nazijamilu  waluih in normaluih  kujijr,  putrm vseh sort papirja, knjizic j:a pisati, ptuvs in vsih risarskih priprav, po najnizi cent.
Paverjcnike »SmV valri pmlpfeani &lhw prut; nujno, da poSljtjo drnarnicarju prfit. tlruStva, g. Viktor-ju Doltnc-u vse tide tnetke, f:i $4 jih mi whi> jpotirjali, in da tistemu vrntjo one jh&otnin, m Tcaten ne morejo dobiti ptaeila da $e camorej* enkrat urcditi drustvaii raeuni.
Odbor pd. dru&m „ «jfc&i "
Rakor znano, vojaskc godbc dobro slujejo povsod. Ker se pa ?;vstran kratke sluzbtne dobc vsako leto vnhko inoz odpuscn, regiment bi si pa vendar godbo rad dobro ohranil kakor do sedaj, vabijo se zato vsi muzikalni mladi ljudjo, da prostovoljno vstopijo za cas postavnc triletno sluz-
Na prodaj
sc dobe. dose I) no do bra hukova drra 3*736»» Wattra |?» inti ceni kakor v gozdncm uradu. pri
gosuUmn   pci   ..zlatfm   jabelku;t  tik masUivgh vrta.
izvrstfie^a o«flj;« pa jt» v hini 3Ia~ rega «t. 8 11.1 Malom trgu (Pla«cu-la) po cpni goxdnega urarfa.
Obedve zalogi priporo^amo t:a*t. oU(ii\siu zarad prirociiosti, pojiebno sfdnj o zimskoni ^asu.
y^st  Lekarnica Ponton! eva   ^sm#
;ki' zainnuih t Haittln 1  liwi,
rai.ivna /.ii'ofrt \.sakt»i -iwli /uu.-i»;ift /*iravilv zdraviiisktii ufotlij it, ^utia pi'iviu\ k;anh pri'vei. Kd»rja '.sir-pi pr.iWp'.i „ I*.i*-!;»i0v»>{;u Sxuyn '' it, Mtovmv, .S|oSli»vf» .Vi'diii'ktr ^npi*; rneli-rovtM t* lUwlk I \   d.
KU'^tttutioitiilluid U;k> t,\ konjri proti \s-tkte* t;»i izviiijtMij)i in ir.\KiUn* nju, lukf da ,*o ktMtji zdnvi in m-n\ idirioi/i d^ vwok^ sl(5»>s!li, /ivEcok-.i /dMvijta   .stup.i   /.i   k»n»j<?,   volt1,    krau»
V gtM'iAki ptiiiovi tovorinci s« diih.v* i/,vtMi*n ki»ks po pottfiugi giH * dinar rent.
K«*r im.i k*»ks iU*Niklkral vitro m»»r im! ogija. priporuramo ^4 ii9>im ko-varem in   iu/iu ;it» !
Tu.ti s,- .!.»br ;r   ;¦ »?p-tmvn   nwnl^hn
:. ;.,\ j»'..f. »i-» W^Vi',  v k-.t«'i.li >»• lih   lhk>*
koir.t;  t'.U»*   p*t'«   t",'i\*l»ij*t   %.s;»Uv»  s»rt» *i'" t    kub.
ii«»v   ;i¦«.*».   Lir bi pti-l-*   ^Utii tu wjko   uro
ki.U
kur,
tedaj mnl*>
jivi >o »j.d»*r kup; ^rf^rW^nu jih
f"'^> p.t'r T:1 ktirjiVO in.?); sum, kikor
nlrt
¦»otp
t *'.«», ki lioOi'p? un» ti p)tkt% sf l.»c m
tit.
Ravnateljstvo plinove tovornlce.
Oznanilo.
V Rifenbernu rMiklivrh jen? pMdaj h?s.-j m
parr. >t.  I H>, k* men to 2 s«v»jc*» zidana. Ona
ima pri tU4» - sobi m  kulnnjo, - k!et», t*no   za
vino a dru^o za r<?p». V prvem   nadMmpji   ima
t *i»Li in prediobu,   in j;od slsvho je sunik. I!i-
sa je s korci pokrita in j« v naj hotjseia stanu.
Stala je tudi zraven s korvi  krita pare   st. 112
in biM-jac pare   ^t   H t1, kar ukega i I !H seznjev,
IVodajo se tudi njive in vinogradi pare sL louG.
I56S,  26in,   -i^i-i,   4i99,. potcm senoieti z
drevljem pare. st.  1554, 2230, in paSftst.2647.
Kdor ieli kupitit   naj se   oglasi  v Goricil v
,.        t                        r     v                                          Uastelu, his. st. 291. v   drugem   nadslropji,  ali
bine dobe, ah pa   tudi   ucenci,   ki so   petnajsto j pa   pri vrednistvu  „Soce". Kdor kupi,  po   ceni
f J%Z °S^owa\ slovenski vecini zgubilo—so se v-,   ,                       .                         -.                 ,------,—   u„   „.*   ,.___—  ^Cr
Aelealinele  kakor odjemalci, .ampat tnffl kakor 'leto dovrsili, kot zrejenci, kregimentni godbi e.k. | kupi in bo prav zadovoljen.
Izdajatelj in odgovorni: vrednik VIKTOR DOLENG, — Tiskar SEITZ t Grorici.
ueniK	raznega Diaga.		
na	goriškem trgu.		
Pfettic&       polottik	IK) gl.	»¦..... *> gt.	3.4<
Rež                 „	,,	I.1M)       „	2. -
EurSica            »	M	2fi<>      „	2.»w
kjda                „	„	2,- ¦-¦•	2.2» l
fedmeil, pehan „	„	:j.2«>    .'	;jr>o
y,     cel       „	n	l.K'>     „	2.- -'
?ež©l   ,   .   .   tf	ti	3.20     „	:*,*;»)
)ves nov          ,'f	„	l.fiO     „	l.G>
ŠGM		V.H)     „	2.1«'
Slama	»*	1.2» >      ,.	l.4<>
Moke mlinov v titraricah			
ioka pšeniČna A (Au.s/.ulf)1  ~ (		:i»nfc   p»> gl.	i2.:»<»
»    m	} -iL	T»	11 :V»
„ ¦   „ ¦ ¦ i?	¦s -	M	i*»,2»
»     „     v	1 *	.,	l».lil
Hoka režete   cent	P<>   gl	L :».¦   a.>gi	. t>..**U
„   turličoa   „		u.rio	to...
>trobi drobni   n		2,m    ,.	T. ¦'--•
„     dBholi    ,»		2.21»      ..	—.,_