65. štev. V Ljubljani, četrtek 17. marca 1921. Mmn« p««ai»»gotovim, iv. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: tlo leto pol leta . Četrt leta ra mesec K 3S0-— n 180-» 80'- .. 30-— Za inozemstvo: celo leto pol 'eta. •etri teta ta mesec K 480--„ 210 — n 120 — „ 40 - Za Ameriko: celoletno , . 8 dolar, polletno . . 4 dolarj« četrtletno. . 2 dolatia Novi naiocuiki ca> 3o&i,ja|0 naročnino oo nakaznici Oglas se laiaennaik po oombllenem nroMom in «tei I mm visok let 55 mm ilioi aiosto i* čakra . K ta veekra oopnsi ‘ Uredništvo je v Ljubljani, FrenčiŠKanBka ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. —- Upravništvo je na Meriiiretr trgu ' ■ št*v. 8. Teleion štev. 44. 11 1 1 ■■ 1111 ~* Izhaja vsak dan zjutraj. Fos&mezna številka velja V60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nai se Irankirajo — -■■■ ■ .1 ..1 Rokopisi se ne vračajo. " Parlamentarna situacija. Delo ustavnega odbora. — Demokrati proti sporazumu z muslimani. Beograd, 16. marca. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Nin-čič ob 9.30. Nadaljevala se je razprava o socialno - gospodarskem delu ustavnega načrta. Sprejetih je bilo pet členov. Seja se je končala ob 12 in pol. Beograd, 16. marca. (Izvirno poročilo.) Na merodajnem mestu se do-znava: Ker je ustavni odbor dodobra Pretresel ustavni načrt in so se po-s anci odbora sporazumeli glede redakcije glavnih členov in jih tudi sprejeli, je upati, da razprava o vladnem načrtu ustave ne bo dolgo trpela in da bo le bolj formalna. Ako Padičevci ne pridejo v Beograd, te uoati, da bo ustava končana v prvi polovici maja. Beograd, 16. marca. (Izvirno poročilo.) V demokratskem klubu je naspala velika nezadovoljnost, ker so se sporazumeli vlada in muslimani. Nekaj poslancev je zapretilo, da izstopijo iz kluba. Nekateri demokratski poslanci so nezadovoljni rudi zaradi tega. ker so demokratski člani vladi popustili v vprašanju agrarne reforme in državnega naziva »Jugoslavija«. Sporazum med Čehi in Madžari. Dunaj, 10. marca. (Izvirno poročilo.) Včeraj so se ponovno sestali zastopniki češkoslovaške vlade, zunanji minister dr. Beneš In trgovinski minister dr. Hotowetz z madžarskimi delegati ministrskim predsednikom grofom Telekijem in ministrom za zunanje stvari d/. Gratzem. Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu sestanku Izredno važnost v političnem in gospodarskem oziru, ker gre za likvidacijo dosedanje vojne politike med obema sosednjima državama in za vzpostavitev političnih odnošajev ter za zmožnost gospodarske zveze vseh nasledstvenih držav. S tem bi bila za vedno odstranjena stalna vojna nevarnost, ki bi jo utegnili povzročiti spori med Čehi in Madžari in pa skoraj vsak •mesec se ponavljajoče premikanje čet ob slovaški meji. Značilno je, da se je končno spravilo s sveta vpfa-šanje kralja, ki je dosedaj vedno ovi-»alo zbližanje med obema državama. Za Avstrijo je uspeh posvetovanj važen, ker stopa vedno bolj v ospredje možnost ustanovitve gospodarske zveze med državami bivše monarhije in pa ker bi zbližanje češkoslovaške in Madžarske zelo ugodno vplivalo na potek gospodarske konference. LDU. Budimpešta. 16. marca. »Magyar Orszag« je dobil o pogajanjih v Brucku nastopne informacije: Člani češkoslovaške vlade so bili zelo prijenljivi. Obe stranki sta se popolnoma sporazumeli glede določil splošnega značaja. Včeraj in predvčerajšnjim se je najbrže razpravljalo o obveznostih, ki jih nalaga trianonska pogodba. Zdi se, da se je razpravljalo tudi v vprašanju državljanstva, o vpokojencih, o vprašanju pravne pomoči, o državnem imetju in o finančnih depotih. Istotako se je mnogo razpravljalo o gospodarskem vprašanju. Predvsem pa se je obračala pozornost na vzpostavitev prometa in na določitev gospodarskih ugodnosti. Na željo madžarske vlade bo češkoslovaška vlada v Bratislavi in v Košicah ustanovila urade, ki bodo izdajali potne liste, da se s tem olajša promet na Madžarsko. LDU Budimpešta, 16. marca. Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister dr. Gratz sta se davi vrnila semkaj s strokovnjaškimi referenti od pogajanj v Brucku, ki so imela pričakovani uspeh. Pogajanja se bodo nadaljevala po Velik noči, In sicer pogajanja o finančnih in ju-ridičnih strokovnih vprašanjih v Pragi, pogajanja o vprašanju glede trgovine In prometa pa v Budimpešti. Novi uspehi ruskih upornikov. Trockij ponudil premirje. Pariz, 16. marca. (Izvirno poročilo.) Trockij je kroustadtski vladi ponudil 24umo Premirje. Pogoji so zelo ugodni, kronstadt-ska vlada pa |e ponudbo kratkc-malo odb>la. Jlkratl je na vse liste sveta naslovila brezžično brzojavko, kjer lih vabi, naj pošljejo svoje dopisnike v Kronstadt. General Wrangel Je poslal kronstadtskl vladi brzojavko, kjer Izraža nado, da bo njihovo pod-Jetje Imelo mnogo uspeha. Berlin, 16. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Pariza javljajo: Revalskl dopisnik pariške Izdaje »New York Heralda« poroča, da le boljševlška vlada ponudila stavkajočim delavcem v Petrogradu plačilo mezd v zlatu, ako se povrnejo na delo. LDU. London, 16. marca. »Dally Mali« ic prejel brzojavko iz Bjoerneberga na Fin-kkem, ki poroča, da so Izpovedali begunci, so dospeli na finsko mejo, da le položaj PctrOKrac*u *Hno resen. Od dne do dne rde^ITeefr1? 2,Vl1 ,n huriva veiie- Mn0*° *>lle na mcs?u cflf0 °b f,nsk| meii’ da bl merilo kako nrese,,^!!," st.rani pt}' io Je prejel »Dally Exi>ress . ™iavka’ ki poroča, da se ,el l bitka med Kro.istadtorn In obrežnimi id fllavlcami. Sestrelili so boljševfek0 letalo' ki Je na Kronstadt metalo bombe. LDU. Varšava, 16. marca. Kakor se po. /oča Iz Helslngforsa, so slušatelji vojaških Sol, katere sd smatrali za popolnoma vdane sovjetski vladi, prešli k vstašam< LDU Kodanj, 16. marca. Iz Hejslngtorsa se brzojavila: Kakor doznava I«ni! fS Bureau« Iz Moskve, se revolucionarno gibanje neprenehoma širi. Boji v Kronstadt« I11 Petrogradu so postali zadnje du| jako IJtitl. Sovjetska vlada le naredila ponesrečeni poizkus In le poslala artiljerljske častnike Iz Moskve v Petrograd. Cete se bra-filio udeleževati operacij zoper Kronstadt. Po dosedaj še nepotrjenih poročilih le Krasnaja Gorka v soboto prešla k revolu-clonarcem. LDU Helsinglors, 15. marca. P0110ČI od 13. na 14. so boljševlki obstreljevali sprednje lorte In baterije kronstadtske. Trdnjava Je odgovarlala jako energično. Po odredbi poveljnika vojaškega okraja petrograjske-ga, so zasegli o obrambno svrho vse parnike, katere mora sovjetska Rusija oddati Letonskl ln ki so prezimili v Petrogradu. Kakor vse kaže, nameravajo boljševlki uporabiti te ladje proti Kronstadtu* LDU. Dunaj, 16. marca. Ukrajinski tiskovni urad Javlja Iz Lvova: Znani vodje ukrajlnsklhu Stašev, atamanl Strugk, Mach-110 In Antonow so se pričeli pogajati za organizacijo skupne Ironte proti boljševlkoin. Rdeča kavalerlja v Kamjencu Podolskem je odpadla In organizira po okolici ponočne napade na sovjetske oblasti ln črezvlčaike. Pri enem takem napadu na Mogilov Podolski) so bili vsi člani mogllevske črezvlčaike pomorjeni. SOVJETSKA VLADA. LDU. Moskva, 16. marca. Na sejah komunističnega kongresa so se vršile tudi volitve v ruski komunistični osrednji komite. Med drugimi so bili izvoljeni tudi Buharin, Sinov-jev, Kalonin. Kamenjev, Ljenin, Ra-dek. Rakovskij. Stalin, Tomskij, Trockij in Slapnikov, PAŠIČ IN DR. RIBAR NA DVORU. LDU Beograd, 16. marca. Ministrski predsednik Pašič in predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar sta bila včeraj popoldne na dvoru, da referirata o uspehu sporazuma z muslimani in kmetsko stranko. REGENT PRIDE NA SOKOLSKI ZLET V OSIJEKU. LDU. Zagreb, 16. marca. Kakor javlja dopisnik »Riječi«, namerava regent posetiti Osijek, ko se bo tam vršil vidovdanski sokolski zlet. Nato bo regent posetil še Črno goro; meseca maja pride regent najbrže v Zagreb. PRINC GJORGJE V BEOGRADU. LDU. Beograd. 16. marca Včeraj je prišel v Beograd princ Gjorgje, ki bo ostal dalje časa v mestu. DR. VOŠNJAK O SVOJEM IZSTOPU. LDU. Beograd. 16. marca. Doktor Vošnjak je Izjavil dopisniku »Riječi«. da so slovenski člani zemljo-radničkega kluba uvideli, da so se prenaglili z vstopom v klub, ker so v tem klubu elementi, ki so blizu komunistom. To je razvidno iz načina pisanja organa tega kluba, časopisa »Selo«, ki je neprestano napadal dr. Vošnjaka. Dr. Vošnjak je izjavil, da se ne poteguje za listnice, kakor se mu je to očitalo. Pravi, da se voditelji zetnljoradnikov nikoli niso resno pogajali z vlado, vsled česar je morala vlada skleniti sporazum t muslimani. Sedaj mora predsednik Avra-movič pod vplivom slovenskih članov kluba izjaviti, da bo glasoval za ustavo, Slovenci zahtevajo, da se ustanovi vrhovni gospodarski svet v okvirju enodomnega sistema. Slovenska skupna bi dobila Ustnico za poljedelstvo. POVOLJNI IZOLEDI ZA AVSTRIJSKO POMOŽNO AKCIJO. Dunaj. 16. marca. (Izvirno poročilo.) Po poročilih iz Londona pričakujejo poučeni krogi, da bo jutri ali najpozneje pojutrišnjim odločilna seja vrhovnega sveta, v kateri se bo sklepalo o avstrijski pomožni akciji. Jutri se bodo predložili predlogi izvedencev, ki so jih sestavili na podlagi poročila zveznega kancelarja dr. Mavra Splošno prevladuje vtis, aa izid pos. _:ovanj ne bo nepovoljen in da bodo v Londonu še ta teden izvedeli uspeli posvetovanj. ČEŠKA NE MOBILIZIRA. LDU Praga. 16- marca.' Na seji obrambnega odseka senata je minister za narodno obrambo general Husak na vprašanje nemških socialnih demokratov kategorično izjavil, da so vse govorice o mobilizaciji v češkoslovaški popolnoma neresnične in da noben oddelek vojske ni mobiliziran. RUSKO-POLJSKI MIR KONČAN, podpis v petek. LDU. Varšava. 16. marca. Iz Rige se poroča: Tajništvo mirovne konference naznanja, da je delo konference končano. Podpis se izvrši v petek opoldne. PRED PODPISOM RUSKO-AN-GLEŠKE TRGOVINSKE POGODBE LDU. London. 16. marca. Podpl-sanje rusko-angleške trgovinske pogodbe se pričakuje za nocoj ali za jutri. ODPRAVA DRŽAVNE KONTROLE NAD PREMOGOM NA ANGLEŠKEM. LDU Berlin, 16. marca. »East Europe« javlja Iz Londona, da je bil zakonski načrt, kl predvideva uklnjenje državne kontrole nad rudniki, včeraj pri tretjem čltanju sprelet. Član delavske stranke jo proti temu protestiral in Izjavil, da Je s tem korakom vlada zakrivila dolgotrajne nemire med ie-lavsklmi^krogi. Državna kontrola se iikino dne 21, marca. Glasovi z vzhoda. Versajska mirovna pogodba se je začela spreminjat) kar na hitro. Dva glavna vzroka sta, kl pospešujeta tempo popuščanja na zavezniški strani: politika, ki je zaobrnila v čisto drugačen kurz Ameriko ln dogodki na Ruskem. O Zedinjenih državah smo že poročali, da so se umaknile Iz Evrope in )o prepustile samo sebi. Danes par besedi o Rusiji. Poročila Iz Moskve, Petrograda, Varšave, Helslngforsa, Pariza In Londona sl križem nasprotujejo v vesteh, hi jih objav-ljajo Iz Rusije. Računati moramo s tem, da je vso to depešlranje eno samo organizirano prikrivanje resnice. V Rusiji se morda res že vrši nekaj podobnega kakor svoj čas v veliki francoski revoluciji, ko so končali pod giljotino prav tisti, kl so jo sami postavili, ko so v poslednjem In najkujšem terorju podlegli teroristi sami. Nato se Je pa takrat po umiritvi viharja na Francoskem začel zmagoviti pohod revolucionarnih načel po celem svetu. Tudi današnji svet Je zrel za pohod prerojonja in ga pričakuje. Pa kakor ni šla giljotina iz Francije po Evropi, tako se brez dvoma ne bodo po drugih deželah razširile grozote, ki so trle ruski narod. Ruski narod morda ic vstaja v novi moči ln Evropa, izmozgana ln Izmučena v bankokratski stiskalnici zlatega mamona se bo začela ozirati po sadovih, kl Jih bo prinesel preorani vzhod. Francoska revolucija nam ]e prinesla dobrine, kl smo Jih — kakor dela to človek vedno — že Izrabili In zlorabili. Narodi čakalo evangelija ljubezni. Kdo ve kakšno pot j nam bo pokazal ruski narod, ko bo lzpr» govoril. Evropski kapitalizem — kakor vse ka-že — sluti, da Je to lzpregovorjenje blizu. Dosedaj Je poskušal zatreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi v kali rusko mladiko. Kolčak, Judenič, VVrangel so imena, kl so bodo v zgodovini omenjala mogoče neka«) tako, kakor se omenjajo nekdanji francoski emigranti, ki so poskušali s pomočjo evropskih vladarjev po milosti božji, uničiti re-volucijonarno svojo domovino, francosko republiko. Čas Je šel čez nje, čas gre tudi če« tlgerske načrte pariških bankokratov. Ker So odpovedala ta sredstva, se trudijo danes diplomati, da bi »uredili« stvar Izleiia. Vzhod Je nemiren in treba )e olja na razburkane valove. Londonska konferenca Je sklenila vrniti Carigrad pod turško suvereniteto, papirna-o sodišče zveze narodov pa namlgava celo Poljski, naj ne bo prepohlepna po tuji zemlji in propagira misel, da se revidira rusko-poljska mirovna pogodba v korist Rusiji. Tudi z Nemčtjo bo treba brez dvom* postopati drugače kakor sl pa to mlsH francoski generalštab in če ne varajo znaki na Ruskem, bo treba v kratkem z represali. Jami nehati. Borzljanstvo in splošna špekulacija sta vrgla človeštvo v moralno krizo in brez moralnega ozdravljenla ne bomo dose&» niti materijalnega. Verujemo, da bo ravno Rusija mnogo pripomogla, da to moralno krizo premagamo. Dogodki na Ruskem so danes nonnsred. no važni za uas. ČEŠKO - AVSTRIJSKA POGAJANJA. LDU. Praga, 15. marca. Danes odpotuje na Dunaj posebno odposlanstvo z ministrom dr. Schusterjem na čelu. da sklene z Avstrijo trgovinske in politične pogodbe. LDU. Dunaj, 15. marca. V današnji proračunski debati narodnega sveta je govoril avstrijski trgovinski minister Heinl o pogajanjih s češkoslovaško vlado in je dejal med drugim : »S posebnim veseljem pozdravljamo dejstvo, da se te dni sestanemo s češkoslovaškimi ministri, da sklenemo trgovinsko pogodbo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da po izjavah češkoslovaške vlade, katere sem dobil povodom svojega obiska v Pragi, obstoje tam iste želje, da bi se ves promet olajšal. Pričakujemo, da pridemo do zadovoljive pogodbe, ki bo odgovarjala pomenu naših prometnih odnošajev. Pozdravljamo tudi nameravana pogajanja v Porte Rose, ki naj napravijo nadaljnji veliki korak. da se dosedanje prometne omejitve odstranijo. VOJAŠKI POLOŽAJ ANGLIJE. LDU. London, 16. marca. V spodnji zbornici je vojni minister predložil proračun za vojsko. Obžaloval je, 'la so zaradi tega, da se prihrani 400.000 funtov šterlitigov, črtali štiri konjeniške polke. Sedaj ni več vojske. ki bi bila enako vredna, kakor vojska pred vojno. Na Irskem je sedaj 59 bataljonov pehote, 7 konjeniških polkov in 32 baterij s potrebnimi tehničnimi oddelki vred. Odgovarjajoč na vprašanje je vlada izjavila, da je upati, da se bo moglo kmalu preklicati obsedno stanje v Egiptu. — Sedaj pa to ni mogoče. VILJEMOVA JAHTA NA PRODAJ. LDU Pariz, 16. marca. V Barceloni Je na proda Jahta »Meteor«, kl Je last bivšega nemškega cesarja. GROF APPONYI ČASTNI MEŠČAN BUDIMPEŠTANSKI. ' Dunaj, 16. marca. (Izvirno poročilo.) Po vesteh iz Budimpešte je bil na današnjem občnem zboru glavnega mesta grof Albert Apponyi izvoljen za častnega meščana budimpe-štanskesra. GLASOVANJE O USTAVI NA POl JSiu .t LDU Varšava, 16. marca Deželni zh;>» se le včeraj pričel posvetovati 0 načrtu ustave in o Izpremembab, kl so lih pred*a-goli levičarji. Glasovalo sc je poimensko, zato Je trajala seja včeraj od šestnaJVh popoldne pa do danes do pete ure zlu h a J. Prvih 21 členov ustavnega načrta Je bilo sprejetih z malimi Izpremembaml. Prihodnja seja Je danes. ITALIJANSKI ODVETNIKI V SPUTU NOČEJO PRISEČI JliGOSI AVIJI. LDU. Split, IS. marca. Včeraj so od v el. nlkl pri sodiščih položil) prisego. Italijanski odvetniki, pot po številu, niso prišli, marv^ so Izročili pismo, v katerem odganjajo /.a-prisego, češ da jim rapallska pogodba daje pravico opcije za leto dni. V istem pismu javljajo, da je Italijanska vlada v Beogradu po svojem poslaniku vložila protest. Rudi iste stvari Je tukaj Interveniral poveljnik bojne ladje »Puglla« pri naši pokrajinski vladi. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 16. marca. Valuto 11 devize. Dunaj: Ameriški dolarji 698—702, nemške marke 1117—1123, angleški funti 2750-2770, francoski franki 48S5—4895, Italijanske lire 2620—2640, jugoslovanski dl* narjl 1940- 1960, poljske marke 82.50 «5 SO, švicarski Iranki 12.025—12.075, češkoslovaške krone 917 in pol — 923 In pol, madžarske krone 169—171. Praga: Nemške marke 121.75, švicarski franki 1303.50, Italijanske lire 279.50, francoski Iranki 533.50, ans ošKI luuti 293.50, ameriški dolarji 74.50, Jugoslovanski dinarji 200.50, avstrijske žigosane krone 10.55, poljske marke 7.50. C u r I h : Berlin 9.32 in pol, Newyork 584, London 21.80, Pariz 40.96. Milan 21 65, Praga 7.70, Budimpešta 1.42 in pol, Zagreb 4, Varšava 0.69, Dunaj 1.35. avstrijske žigosane krone 0.85. Z a g r eb : Devize. Berlin 230—230.50, Budimpešta 35.50—36, Italija 536—538. New Vork 113.50 -145, Pariz 1010—1030, Praua 188.50—189, Švica 2460—2490, Dunaj 20-*>3 —20.75- Valute. Dolarji 141.23—141 75, avstrijske krone 21—21.50, bolgarski levi 169 —0, carski rbbljl 70—74. češkoslovaške krono 177—0, francoski Iranki 0 —naj 1-leoudorl 486—492, nemške marke 224—226. romunski leil 0—198, souverelgnl 590—0, Italijanske lire 632—535. turške lire 530- 0. Milan Marjanovič: St sre in nove tendence.* Množina strank in strančic, predvojnih. vojnih in povojnih, se grupira sedaj v tri glavne skupine. Vse tri grupe imajo več frakcij in strank, od Raterih sc nekatere med seboj bore in pobijajo, a vsaka od njili ima več nijans v prnvcu na desno ali na levo, toda osnovne smeri so tri. kajti danes prevlaJuiejo sledeča tri razpoloženja: 1. sentimentalno: 2. raetjo-nalno.in 3. impulzivno, s tremi tendencami: 1. čuvanja, 2. uniformiranja In 3. revoltiranja, in s tremi idejami: 1 federacije. 2. centralizacije in 3. revolucije. Ce podrobneje analiziramo ta razpoloženja. te tendence in ideje, se prepričamo, da v vseh treh prevladuje formalna in metodična stran, da se pa izgubita stvarna in vsebinska stran, da v vseh treh ni dovolj konstruktivne sile. Sentimentalno negovanje tradicij v državni federaciji m stvariteljsko, niti konstruktivno, že zaradi tega ne, ker je v bistvu konservativno; vsako uniformiranje, bodisi Se tako racijo-nalno. je navadno suho, brezdušno omrtvil joče in dušeče, prav tako, kakor je vsako rušenje in uničevanje ter niveliranje negacija graditve in vstvarjanja. Vse tri grupacije, vse tri tendence in vse tri platforme so negativne ip zato je doslej bilo, ter bo še za-naprej ostalo njihovo delo sama volilna demagogija in strankarska borba. rezultati tega dela pa bodo negativni. Mučno in počasi, toda vsepovsod ln v vseh mogočih oblikah se pojavlja novo, četrto razpoloženje, četrta tendenca in četrta ideja; razpoloženje stvariteljsko, tendenca proti-strankarska. idela splošno obnove. To razpoloženje, ta tendenca ln Ideja se izraža v sto nijansah. pod sto imeni, v vseh krajih, pri vseh pozitivnih in produktivnih elementih, slojih in razredih, izraža se v dveh temeljnih oblikah: 1. v obliki sta- novskih pokretov In gospodarskih strank in 2. v obliki strankarske neopredeljenosti ln izven strankarskih nastopov. Prav je imel šaljivec, ki je dejal, da je danes najštevilnejša »stranka neopredeljenih« in da bi skupina, ki bi šla v volitve s parolo: »Ne voliti nobenega znanega politika, ne verjeti nobenemu programu. Z novimi ljudmi na novo delo!« — da bi taka grupa nnmah porazila vse stranke, če bi imela dovolj časa in sredstev za agitacijo. Ves svet. naš še posebno, je sit znanega in znanih, priznanega ln priznanih, starega In starih; hoče novo. Čaka novo, ter morda zatega-dcll tudi naseda vsemu, kar se mu kaže kot novo. Inteligenca in mase našo državo zato tako malo ljubijo in se ne čutijo v njej domače, ker je v njej zelo malo novih Ijiuli in novih stvari, a zelo mnogo znanega in prestarega, česar so se ljudje mislili Iznebiti s polomom Avstrije ali s transformacijo Srbije, kar pa jih prav tako tišči v novi Eshaesijl. tika. •) lz brošure: Stara in nova poli- PošHite naročnino! Radič in Narodni klub. Zagreb, 14. marca. Izvrševalni odbor Hrvatske za-ednice je izdal nastopni komunike: 1.) Izvrševalni odbor Hrvatske zaednice izjavlja po poročilu doktor Gjura Šurmina in na njegov predlog, da sploh ne more biti podlaga razgovoru ČL 62 ustave na podlagi redakcije posl. Juraja Demetroviča, po koteri bi se imela država urediti samo po županijah in se pokrajine ukinejo. 2.) Na novinske vesti povodom izjave posl. dr. Mate Drinkoviča. da je Hrvatska republikanska seljačka stranka odstopila od svojega republikanskega programa in da te Narodni klub začel skupno s Hrvatsko republikansko seljačko stranko na tej podlagi akcijo, se ugotavlja, da je dr. Drinkovič v ožjem ustavnem odseku izjavil, da ga ie g. Radič pooblastil Izjaviti pred vsakomur, da je pripravljen sprejeti politični del ustavnega načrta Narodnega kluba in delati skupno ž njim. ako se sprejme socialno gospodarski del programa' se-1’ačke stranke. Nadalje se ugotavlja, da so se pogajanja med HRSS in Narodnim klubom gibala samo okoli vprašanj notranje ureditve države na podlagi ustavnega Načrta Narodnega kluba in okoli socialno gospodarskih zahtev HRSS ter da ni bilo niti govora, da HRSS opusti svoje stališče glede vprašanja državne oblike, ter nista Radič ali HRSS izjavila tega niti Narodnemu klubu niti kakemu njegovemu članu. Klub SKS. LjublJ. dopisni urad poroča Iz Beograda od 15. t. m.: Včeraj dopoldne je imel zemljoradnički klub važno sejo. na kateri je došlo do definitivne ločitve slovenskih poslancev. Na čelu z dr. Vošnjakom je osem poslancev izstopilo iz zemljoradničke-ga kluba in ustanovilo svoj posebni klub pod imenom samostojna kmetijska stranka. Dr. Vošnjak je že pred nekaterimi dnevi predloži! demokratom pogoje, s katerimi b! s svojimi tovariši podpiral vlado z vstopom svoje skupine v vladni blok. Olavnl pogoji so. da dobi njegova sknotna eno listnico ln da se reši vprašanje svobv;-tnega izvoza iz Slovenije. Ti pogoj? so sprejeti. Od- Slovencev ie ostal v zemljoradničkem klubu samo en poslanec, namreč Drofenik. Govori se. da bo iz te skupine vstopil v vlado g Pucelj. Dr. Vošniak bo menda dobil mesto kraljevega poslanika v inozemstvu. Včeraj popoldne je izstopil iz zcmljorad-ničkega kluba tudi bosanski poslanec Marko Oekovič. Pridružil se bo novemu slovenskemu klubu ali pa demokratom, V senatu o zunanji politiki«. Praga, 14. marca 1921. V senatu so Nemci — nacijonalisti in socijalni demokrati — iz samih sKi bi za Nemčijo izzvali debato, ki je končala tako. kakor si Nemci gotovo niso želeli. Na njihovo interpelacijo je najprejc minister dr. Beneš podal poročilo o svoji zadnji poti po Italiji v Vatikan in vFraneijo. Značilna ie izjava glede cerkvenih vprašanj, ki jih smatra dr. Ber.eš — sam brezkon-fesijonelni! — za najvažnejša vprašanja notranie politike čs. republike. Princip pri razrešitvi teh zadev pa je; da je treba, da se rešijo v popolnem soglasju med obema strankama, med državo in Vatikanom. Iz Benc-šovih izjav jasno izhaja, da v njegovi cerkveni politiki ni mesta za poceni radikalizem, za katerim se največkrat skrivajo fraze in puhlost. O razmerju med Češkoslovaško .in Poljsko, ki ga je dr. Beneš obširnejše pojasnil. vam sporočim ob drugi priliki. iz Benešovega poročila izhaja, da je politika Češkoslovaške takšna, da vzbuja soglas antantinih držav in pri tem uživa narod in država popolno spoštovanje in zaupanje zapadnih držav Seveda te ugotovitev niso bile povšeči Nemcem, kojih govori so izzveneli. kakor bi bili na Ruskem. Zato so pa staknili plačilo, kakršnega niso pričakovali. Dal jim ga je senator V. Klofač. V Narodni Skupščini je bilo v teh dveh letih res veliko in dobrih govorov Toda Klofačev govor prekaša vse. Bil je to govor, ki si ga moral poslušati z vsem svojim bitjem. Nehote se spomnimo na ono dobo v dunajskem parlamentu, ko so Masarykovi (leta 1892) in Klofa-čovf govori o avstrijski balkanski politiki vzbujali odmeve od Pariza do Petrograda. Poznanje zgodovine, razmer, gorka čustva, široki razgledi. nestrankarski, popolno oblika, ostri Izrazi, govornik vedno v paradi proti vsem še tako nepričakovanim stranskim sunkom nemških senatorjev. Vsak sunek elegantno odbit. po dva in trije naenkrat. V. Kio-fač je pač izmed najsijajnejših govornikov v senatu in v zbornici, to je bi! utis vsakega, ki je Klofača poslušal. Pečal se je z vprašanjem, kdo je zakrivi! vojno in konstatiral. da Rusija do izbruha ni vedela in ni mislila. da se res vojna pripravlja. Vojna bi bila izbruhnila tudi brez sarajevskega atentata; dogovorjena je bila med Ferdinandom inViljemom na Konopišču. Nemška viljemovska megalomanija jo je zakrivila in vel-konemški duh avstrijskih Nemcev. V. Klofač si privošči v govoru bivšega grofa 1 edeboura. ki je bil avstrijski oficir. Ledebour je izvajal, da ve da se češka vojska pripravlja za napad, da se že nahajajo ope-račni plani v rokah brigadirjev. »Gospod Ledebour je bil vojak, toda pri takšnih strokovnih vednostih bi niti fraFar ne mogel postati in če je bil oficir, ni čudno, da se je z Avstrijo to zgodilo, kar se je.« »Gospod Ledebour- ima vesti iz najzanesljivejšega vira. Ne vem sicer v katere restavracije hodi in s katerimi natakarji govori itd.«, tako si je privo-ščal Klofač nemškega voditelja. Tudi nemški soc. demokrati — dr. Heller — so napadali vodstvo zunanje politike, boječ se za rajhovske Nemce. Klofač jih ponižno vpraša, zakaj leta 1914 niso bili tako proti vojni, kakor so danes. Nemški glas: »do g.pdnjega izbruha smo protestirali Klofač: Toda ne odkritosrčno in odločno. Odkritega gibanja mas ni bilo. n: bilo poguma. In v tej smeri nadaljnje govor, ne da bi bil od medklica izzvan govor v nesoglasju s prejšnjimi izvajanji« Nemci se boje voj- Nove knjige. (»Veleja«, »Tik za fronto«, »Uvod v filozofijo«.) »Tiskovna zadruga« prav pridno orje njivo domačega slovstva. Kljub temu. da je njen delokrog zelo širok, marljivo pazi. da ne zaostane v nobeni panogi svojih izdaj. Dokaz njene velike agilnosti in inicijaiive so zgoraj imenovane tri knjige, kj so Izšle v zadnjem času. Anton Novačan: »Veleja«. Drama v treh dejanjih. Vsebina: l.epa, mlada rejenka ljubi krepkega kmečkega fanta Lento, ki je odšeL k vojakom ter se ni zmenil več zanjo. Pozabljeno je Velej »s prevaro do-mamil v svojo prekleto kočo«, da je poslala njegova žena. Ko se Lenta vrne, ji vzplamti zanj prejšnja strast, da se nesrečno poročena obrača za njim »kakor rumena solnčnica za zlatim solncem«. Neljubljenega moža pregovori, da gre v svet. kjer mu Je fabrika izpila kri in obrala kosti; tašča je ustvarila Velejo hudobno kakor kačo. Velej se vrne kot bolan pijanec: kljub njenim svarilom in prošnjam se Lenta poroči z drugo: tako ji je pot odločena v sramoto in pogubo. Ves moški svet, mladeniče in starce, zajame v svoje mreže, da so ii vsi sladki in H prinašajo darov: njena koča postane jama pregrehe. In ko v grozi In radosti končno zmagoslavno vzklike: »Vdova!« vemo, da bo mladi Bogatinov mlinar Peter slepo orodje v njenih rokah, da se drama spremeni v žaloigro. — Vso moraino vaško pokvarjenost je podal pisatelj v Žarečih barvah, značaji so krepko očrtani, dialog vseskozi živahen; zato ohrani »Veleja« v našem skromnem izvirnem dra-matskem slovstvu častno mesto. Lani je dosegla drama na ljubljanskem odru lep uspeh; sedaj ji je pisatelj nekatera mesta predelal. Elegantno opremljena »Veleja« velja broš. 28 K, vez. 36 K. Damir Feige:l »Tik za fronto«. Vojni dogodki v Gorici od laške vojne napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir teh 21 črtic. Nervozno vrvenje ob odhodu zadnjega vlaka, ko so odhajajoči izročali pisatelju svoja stanovanja v varstvo, obiski sovražnih letal s skrivnostnimi lističi, prvi strel ob varnem zavetju. trdno obokane kleti, zanimivi slučaji vojne psihoze in profilakse l proti nalezljivim boleznim, originalni I občni zbor pevskega društva ln nešteto drugih zakulisnih dogodkov — vse to je predmet prijetnega kramljanja. »Tik za fronto« stane broš. 36 kron ske. Čemu? Nimamo Franca Jožefa, temveč Masaryka. In Nemci sc boje, ker se pošilja orožje na Poljsko. Kaj so pa aVstrijski soc. demokrati delali, ko se je na Poljsko, Madžarsko izvažalo orožje. Nemški glas: Stavkali so. Klofač: Delavski sveti so se podkupovali, pa so puščali orožje Čez meje, to imamo od svojih zaupnikov — in zopet nadaljuje govor v tej smeri. Ledebour govori o netiu-manitetl mirovnih pogodb. Klofač govori o nemških zverinstvih po Franciji. Belgiji in Srbiji. Govori o celih transportih ukradenih stvari, celo krvnikov. Kje je bila Lcdebour- jeva vitežkost v tistih časih. Tako kakor govori Ledebour, bi mogel govoriti pruski junker v Berlinu, nemška soc .demokracija bi morala pa protestirati. Kje bi bil socijalizem, če bi bilo Viljemovstvo zmagalo in vendar vidimo dr. Hellerja (nemškega soc. demokrata) v isti Vrsti kot Ledebour ja. Zakaj? Ker sc je misel revolucije dotaknila samo zunanjosti nemškega ljudstva, notranjost jc ostala kaizerovska kot nekdaj. Govornik sc peča nato spect-jelno s češkoslovaško zunanjo politiko. • č—y. —★— Razna poročila'. Škof Dosltcj v Pragi. Iz Niša ie prišal v Prago srbski Skot Dositej. Tam sc boj d namreč vršita pogaianja mod zastopniki češkoslovaške narodne in srbske pravoslavne cerkve. * Bolgarski notranji minister v Pragi. V Prago je dospel bolgarski minister za notranje posle Aleksauder Dimitrov, eden voditeljev bolgarske kmetske zveze. Dosedanja plačila Nemčije. Iz Pariza poročajo: Kakor, znano, trdi Nemčija, da e že plačala 20 milijard zlatih mark, kJ Uh ima plačati preJ 1. maiem. Repara-.Miski odsek pa ceni dosedanja plačila samo osem milijard. Kakor poroča »Journal«, je repa-racijski odsek, ki Je proučeval to vprašame na več sejah, na včerajšnji popoldanski sen določH besedilo zahtev, kj naj se predlote Nemčiji, da izvršj svoje obveznosti pred 1. maiem Nemški protest proti zavezniškim sankcijam. V protestu proti sankcijam, ki ga je nemška vlada vložila pri zvezi narodov, se veli: Postopanje zavezn*kov nasprotuje ver-saillski mirovni pogodbi Vpoštevad bi »e mogle samo te določbe: 1. 8 18, dodatek 2, priloga VIII; 2. končni odstavek člena 42!) in 3. ficn 430. Nobena teh določb pa ne dopušča nove zasedbe nemških ta zun-t! ozemlja zapadtto od Rena ln mostišč Km druga sankcija uporabljeno zaseženje nakupne cene nemškega blaga bi Izrecno na aprotovala po belgijski, britanski ln italijanski vladi zagotovljeni odpovedi glede uporabe 8 18. Zatorej ni nobene obvtznosu. sprejeti predloge. Nemška vlada, ki je sopodpisala akte zveze narodov, prosi svet zveze narodov. nai stori korake za uvedbo v aktih predvidenega spravnega postuua-nja in naj skrbi za to. da se od zaveznikov uporabljene nasilne odredbe takoj ukineio. Podpis angleško-rusko trgovinske pogodbe bo odvisen kakor poročajo iz LTin-dena "d ukitiienja klavzule o blagovoljni nevtralnosti Anglije napram sovjetskemu režimu Oboroževanje Anglije. Angleška spodnja zbornica Je 15. trn. s 180 proti 75 glasovom odklonila predlo« glede zmanjšanja vojaškega proračuna. Italijanski socialisti proti volitvam, tz Milana javljajo: Kakor poroča »Poptdo 'd‘ Italija«, so socialisti radi splošnih novih volitev zelo v skrbeh. Boje se, popolnega poraza in zmanjšanja parlamentarne skupine od 156 na 71) ali 80 poslancev. Turatti se je po naročilu stranke pogajaj z Giol.tiijein. List zagotavlja, da bi bila socialistična stranka pri pravilen« UtoMttijev kabinet te-Koni nekaj zasedanj uspešno podpirati ‘n j svoje opozicije v splošno omejiti, ravitelia posestev bivšega nadvojvode Friderika v Vojvodini ie Imenovan — kakor poročajo listi — socijalno demokratični poslanec Anton Kristan. Prejšn’1 upravitelj grol Bobnnski ie svojih dolžnosti ■ šen. Ta velikanska posestva so, kak'* znano, sedaj državna last. G. Kristan je to službo prevzel in-ee odpove svojemu posla-niškerau mandatu. Ljubljanski .Naprej« pripominja k tej vesti, da Se nimo točnih poročil, vsled česar io sprejema z vso rezervo. — Dlakocepljenje. Mariborski »Tabor« niina dovolj polemike z nasprotnimi listi doma. temveč išče kot kakšen srbcrlt vaš ud pretepač sporov tudi z našim listom, ker menda nima kaj drugega pisati. V ta namen mu je dobro došta tehnična napaka v sobotni »Jugoslaviji«, kjer je tlskarniški ria-gatelj zalomil konec poročita o celjski poroti k mariborskim novicam, dasiravno ve vsak otrok, da je spadata dr. Bratkovičev« afera poti celjsko poroto. Za tako kolegiial-no pozornost bi se lahko nad vsako številko »Tabora« maščevali, toda zdi se nam premalenkostno in tudi časa nimamo. — Sprejemanje enokronskib in dve-k ronskih bankovcev. Ponovno opozarjamo, da ie finančno ministrstvo odredilo, da ne sme nobena državna blagajna sprejeti oa onega plačnika pri enem plačilu več, nogo 50 kron v bankovcih po 1 krono ta po 2 kroni Bankovce, k1 sploh niso žigosani, ah imajo oči vidno ponarejen žig. moraji* oblasti plačnikom odvzeti. V najkrajšem ča au se vzamejo ti bankovci definitivno i) prometa. — »Policijski) Ut za Slovenjo« ukinjen. »Policijski list za Slovenjo«, ki' ga ie ■*- dajale policijsko ravnatelistvo v Ljubljani, ja i 9. številko letošnjega leta prenehal Izhajati Vse tiralice, objave itd. se bodo sedli priobčevale v »Policijskem Glasniku« v Beogradu — V Logatcu ostane okrajno glavarstvo, ker v Cerknici ni dobiU pripravnih prostorov. V Cerknici in Ložu bo prirejalo glavarstvo uradne dneve. — Ustanovitev politične ekspoziture v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini se ustanovi t>olitlčna ekspozitura okrajnega glavarstva Ptuj. Deželna viada je že sklenila predlagati ustanovitev ministrstvu. — Ka| Jim ne ugaja v svobodni Jugoslaviji? Nekdaj narodna rodbina J. Lenasl v Logatcu se ie preselila v Postojno. — Usposobiti, nostni Izpit za telovadbo na ljudskih in meščanskih šotah sme delat) vsak učitelj (učiteljica), ki ima usposoh-ljenostni izpit za pouk na ‘ljudskih in meščanskih šolah. Za člana IzpraŠevalne komisije sta imenovana bivši profesor telovadbe na drž. realki v Ljubljani Iv. Bal želi in prof. na učiteljišču v Mariboru dr, L. Pivko — Usposbljenostnl izpiti za poučevanje na kuhinjskih in gospodinjskih šolali za meščanske sloje se vršijo na mestnem dekliškem Ilcem v Ljubliani. Kandidatinje se pripuste k teinu izpitu le pod sledečimi pogoji: i potrdilo o državljanstvu SHS; 2. potrdilo o dosežena starosti 20 let; 3 potrdilo o pridobljeni predizobrazbi na kakem najmanj smotru meščanskih šol odgovarjajočemu zavodu s pravico javnosti; 4. potrdilo, da je kandidatka dovršila gospodinjska Solo s pravico javnosti; 5. potrdilo, da Je obiskovala kandidatka seminar za izobrazbo uvrte'jic za kuharske In gospodinjske ?.«»-le; ati pa 6. potrailo. da se je vporahilo kandidatko skozi najmanj 10 mesecev kot popolnoma zaposleno pomožno učno moč na kuharski ali gospodinjski šoli s pravico javnosti. Koleka prosti prošnji, ki jo je nasloviti in vposlati na ravnateljstvo mestnega liceja v Ljubljani do 31. tin. je priložiti 5c: a) krstn* list, b) lastnoročni popis ž'v-benja, c) zdravniško izpričevalo o fizični c1^ šoLka in vsposobljenostna _eVM?’ domovinski list. nltetnega *6©fa g "dr *** pokoh,ega 8a' i • Ivana Oražna je daro- ^ v p td medicinski ^ lesarmsk, gremij v Ljubljani 500 K in nr čelnik gremija gosp. R. Sušnik, lekarnar v Ljubljani 500 K. - Se pes ni varen pred tatovi. Kmet Jakob Pleško v Zgor. Hrušici pri Ljubljani ie ime? črnega psa čuvaja, katerega je cena 500 K Da ie bii pes res dober čuvaj, iC S tWn’ da se le dal ~ »krasti Pleško somi tatvine svojega bivšega hianca 16 ,etne2a Rud- PHnca iz Trsta. Princ je Bosta postopač, ki se klati po mestu In oko-srci. rsa Je baje nekam prodal. — Vojaški begunec. 24 letni Vinko Lau-rič iz Domžal, po poklicu ključavničar, ie že meseca julija 1919 pobegnil od svojega kadra v Ljubljani ter ga dosodaj tri bitu_ mogoče izslediti. — Ubegli boUševlk. Iz zaporov mostarske bolnice je pobegnil nevaren ruski boij-ševik Nikifor Ramota. Sumi se, da se J napotil preko Hrvatske proti Sloveniji. — Poneverba. 38 letni kontorist Albert Moravec iz Ptuja le poneveril trgovcu Iv. Premrla 4481 K ter pobegnil. Liubijana. — Maša zadušnlca za pokojnega zdravstvenega šefa dr Ivana Oražna se vrši d-i-nes ob 8. zjutraj v zavodni kapeli javne bolnice v Ljubljani, — Izletniki na Rožnik, ki hodijo po gozdnati pešpoti, se pritožujejo, da je tam nevarneje kot ob stre'skth iarkih m zamreženih demarkacijskih črtah. Lasnlkovi dediči so svoiečasno zagradili pot z bodečimi žicami, ki danes lež:jo raztrgane vse. križem čez pot, da je velika nevarnost %x obleko In tudi za — kožo pasantov. Lastniki naj se prisilijo, da «ce hi droge tako) odstranijo. — Slepar v bolnici V tuk. deželni bol-nlci le 27 letni Jos. Grodcegovič iz Splita Izvabil raznim sobolnikom denar pod pretvezo, da jim nakupi v mestu jestvin t. dr. a Je neznanokani pobegnil. Na ta način je dobil slepar od fin. stražnika Fr. Dobri-de 100 din., od Rud. Hermana It Maribora 10 din. itd. — P rest neto »lušten« ptič le S. (bivši plementi) H., računski svetnik pri deželni vladi. Te dni Je pred pokopališčem sv. Krištofa knčat v nemškem tezlku In se hudoval nad Jugoslavijo, katere se še do se daj tri mogel navaditi. Ljudem, ki so njegovo jezo opazovali, je grozil celo s klofutami. Kmalu pa je prišlo oko postave ter vprašalo čudnega možakarja po njegovem imena. Gospod se ie tega tako prestrašil, da Je pozabil na svoje ime m se ga spomnil šele v policijski stražnici. — Pravoslavna služba božja, spoved hi obhajilo se vrši 20. tm ob 8. v evangelskl cerkvi na Gosposvetski cesti. Društvo slušateljev filozofske fak ti-tete priredi na univerzi v zbornici javno predavanie 17 tm ob 8. zvečer. Predava gosp. vseuč. doc dr. Fr. Veber: Vera In znanost. H. del; Bistvo naravoslovnega in zgodovinskega spoznavanja. — Nepoštena dekla. Vrtnarju Viktorlu Korziki je niegova iz službe pobegla dekla Neža Cuk Iz Majšperka pri Ptuju odnesla 2 para čevljev. — Cetrtlnka vola ie bila ukradena v noči na 16. tm. mesariu Iv. Milerju v Streliški ulici Mesa je bilo 156 kg vredno 4 tisoč 680 K. — Ukradeno kolo. Krojaškemu mojstru Jos. Sušniku na Sv. Petra nasipu je nekdo odpeljal z dvorišča dne 15. tm. črno pie-skano kolo znamke »The rex«, vredno tisoč 500 K. — P. n. občinstvo opozarjamo, da prispejo v kratkem iz Bele Krajine umetniško-narodne pisanice. Naj nihče ne zamudi prilike, jih videti in kupiti. Prodajale se bodo v Ljubliani v trg. P. Magdič, prod pošto, ta P Šterk, Stari trg, v korist Jugoslov. Matice. — Občni zbor »Samopomoči« se vrši v ponedeljek 21. tim ob 8. zvečer v mestni posvetovalnici. Zadružniki se pozivajc, da se tega prvega občnega zbora polnoštevilna udeleže. — Izredni občni zbor društva »Sloge« je danes 17. tm. ob 5. v šentjakobski šoli. Vabimo vse članice društva, kakor tudi vse druge žene. ki se zanimajo za žensko gibanje v Sloveniji Dnevni red: Roorgan za-ctja »Sloge«. K. — Izobraževalno društvo »Bratstvo« je na novo organiziralo svoj tamburaša! odsek. Ta odsek goji narodno glazbo, pr-reja tamburaške nastope itd. — Da se napravi prvovrsten orkester, se razširi število Izvršujočih članov od sedanjih 30 na 50. Vabijo se k sodelovanju vsi, ki imajo veselje in se zanimajo za tamburanje. Pri-glaša se tajniku tamburaškega odseka Bratstvo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 8.--9. zvečer in vsako nedeljo od 9.—19. dopoldne v društvenem lokalu, Kersnikova (Nova) ulica 5., gostilna pri Boletu (dvorišče). Maribor. »Črna roka« v Mariboru. Tukajšnji veletrgovec Rosenberg je v poslednjem časti ponovno prejemal grozilna pisma, podpisana od »črne roke«, v katerih s« zahteva od njega plačilo 20.000 kron, sicer bi Ml umorjen. Končno je Rosenberg vložil denar na določeno mesto, ob enem pa obvestil varnostno oblast, ki je nato aretirala bivšega gostilničarja pri »zlati hruški« v Frankn-panskl ulici, Mraza, ki je bil avtor omenjenih grozilnih pisem in je osebno prišel po denar. Poroka. Poročil se je v Sarajevu tukajšnji trgovec gospod Oskar Čebular z gospodično Vido Ulčakarjcvo, hčerko našega tržaškega rojaka, t>oso?duičfleira ravnatelja gospoda Ulčakarja. Ponesrečen poizkus bega. Inozemskega komunista Vladimirja Rosenberga so prl-vedlj v sredo orožniki iz Zagreba v Maribor, da ga odtod odpravijo čez državna mejo, ker je sumljiv komunistične propagande. Ko je prišel neki popoldanski vlak In je ostal kot nadzorovalni organ Rosenberga v policijski stražnici na kolodvoru 'e nadredar Josip Ostrovska, ie Rosenberg porabil ugoden trenotek, pograbil staro, tamkaj se nahajajočo sabljo ter z njo udaril Ostrowsko s tako siio po glavi, da se je takoj zgrudil. Na tleh ležečega le udaril še dvakrat, nato pa s sabljo v roki zbežal Iz stražnice proti železniškemu mostu. Begunca ie zapazil nadredar škrjanc, ga dohitel ta ga nato s pomočjo redarja Daneva zopet odvede! v stražnico, od tani pa v zapor okrajnega sodišča. Ostrovska ie d'»bii na glavi 5 do 10 cm dolge toda k sreči ne prenevarne rane ta so ga z rešilnim vozom prepeljal: v javno bolnico. Prijeta vcrižttica. 32 letna H. K. tz Br.i-da ob Savi je že delj časa verižila med Jugoslavijo in Avstrijo z raznim blagom, zlasti s svilo. Ko je bila v sredo končno ovadena in jo je organ varnostne straže zalotil v neki tukajšnji kavami ter lo povabil s seboj na komisarijat, je hotela poprej plačati natakarju črno kavo. Pri tej priliki pa mu ie brez besedi stisnila v roko — menda v začasno shrambo — ves izkupiček sedanjega verižnfškega potovanja, t. 1 6 tisočdinarskih bankovcev. Denar je bil Izročen oblasti, verižnica pa odvedena v zapor. Prenočišč primanjkuje. Potniki, kf dospejo v Maribor, Imajo vedno velike sitnosti s prenočišči. Razmere bi se »koj zboljšale, ako b? varnostne oblasti od časa do časa napravile kako perlustracijo po h o ta Uh. Našle bi mnogo oseb, ki ne spadajo v na?e mesto. Dobava cestnega gramoza. Mariborska okrožna gradbena sekcija razpisuje za posipanje državne ceste od Maribora do nate državne meje pri St. liju dobavo 300 kubičnih metrov zdrobljenega gramoza v p> vprečni debelosti 3 cm Dovoz se mora izvršiti na ob>čaim način na cesto natkasneie do 20 septembra t, I. Ponudbe ie predlož.,i do 20. t m. prt okrožni gradbeni sekciji (poslopje finančnega ravnateljstva v Mariboru.) . ' Cel e. Najemnino zvišujejo na neopravičen način nekateri celjski hišni posestniki ta se ne držijo pri tem razglašenih predpisov. Vzrok povišanja navajajo izdatke za dimnikarja, hišno oskrbo itd. ako se katera stranka teruriu ne pokori, ji grozijo z odpovedjo. Vsaka stranka se nad neupravičenim po.sropaniem hišnih gospodarjev lahko pritoži na okramem sodišču. Oddajanje mestne zemlje se je letoša e ieto izvršilo na zelo čuden način D očim so se preišma leta dale niive v zakut. potrebnim ubogim meščanom, v prvi vrsti mestnim nižjim nastavljencem, so letos dobili zemlio celo taki. ki imajo že itak svojo zemljo, potrebni in celo tudi mestni nastavljena pa so se prezrli. Radovedni sni-., kdo je kriv temu nepravilnemu postopanju? Izpred celjske porote. Kot zadnji slučaj v tem porotnem zasedanju prt celjskem okrožnem sodišču se ie obravnaval pr ni gostilničarju Fricu KarntčniKu. odvetniku di. Bratkoviču in odv. uradniku Francu Mo-reše-Semliiču tz Slovenjgradca. Vsi so biii obtoženi, da so na goljufiv način postopali glede premoženia Franca Pungeršeka v Pi mečah in se hoteli okoristiti z njegovo lahkomiselnostjo in nevednostjo pri prodaj njegovega posestva. Razprava je trajala cel ponedeljek in celo noč od ponedeljka an torek do po! 8 ure »iutraj. Porotniki so vse obdolžence spoznali nekrivim, in UH te sodni dvor vsled roga oprostil. - S to razpravo le bilo zaključeno to zasedanje. Koroško. Republika Avstrija Je svobodna v toliko, da smejo Nemci in nemškutarji vse početi brez vsake kazni. Na občinski, urad v bkocijanu je prišla obleka za revno vdovo, katere mož je v vojni padel. I o obleko pa si je pridržal nerent Rabi. večkratni milijonar. ki je dal iz nje napraviti obleko za svojo hčer in nečakinjo. Vse pritožbe so bile zaman. — Pri apro-vizaciji Slovence očitno zapostavljajo ter iim cUiejo le kot miloščino med kopo psovk. — Slovenske delavce, ki so pristojni na Koroško, odstavljajo ter nastavljajo tujce. — »Zvest! Korošec« je v očeh »Heimatsdicn-sta« oni. ki pase lenobo, verlžl fn izrablja potrebo svojega bližnjega. Kdor dela in se trudi, tisti je »Čuš« in Srb. Kdor razsipa denar in popiva cele noči. tisti je »Korošec«, kdor pa varčuje in skrbi za rodbino, tisti pa je republiki nevaren. Tako živimo v prosti republiki, kjer sta neobdačena samo še voda in zrak. Nasilstva »Helmatsdiensta«. Nemški orožniki si dovoljujejo kar za kratek čas brez ukazov in brez prič hišne preiskave pri Slovencih. Tako sta dne 23. m, m. prišla dva orožnika k Martinu Uršiču v Bmce (obč. Sv. Peter) ter napravila brez vzroka in brez pooblastila hišno preiskavo. Hotela sta mu zapečatiti mlin, a ker se je branil, mu je orožnik nastavil revolver na prsi. Nočni napad. V Lovankah pri Do-brli vasi so imeli slovenski fantje na pustno nedeljo domačo zabavo pri kmetu Bunčku. Okrog 9. ure so prišli nemčurji pod vodstvom Tomaža Ujeta p. d. Koltrovega ter vpili: »Danes borno jedli golaž iz čušov!« S pleteno žico so ranili posestnika in neko malo deklico. Ker so tolovaji celo noč oblegali hišo, je moral ranjena deklica ležati v mrazu in prepihu pod streho. Napadalci so pobili 38 šip. Imenovani Uje je udaril Ja-zernika iz. Hotna s kolom tako silno po glavi, da je obležal nezavesten na cesti ter še vedno ni \i smrtne nevarnosti. Nemci se boje povratka Jugoslovanov. Ker v Jugoslaviji živeči koroški begunci pišejo domu, da bodo zažgali na Urški gori kres, kadar pridejo Jugoslovani na Koroško, zato grozijo Necmi. da bodo. preden zapustijo kraj, požgali vse domove Slovencev ter pomel ali Slovence v goreče domove. V Djekšati in Vovbrah imajo za ta namen nemčurski kmetje vse polno orožja. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol naznaja svojemu članstvu, da se bodo savezne legitimacije ta znaki Izdajali pričen&l v sredo 16. tm. od 5.—7. zvečer v odborovl sobi v NaruJ. domu. Po legitimacijo mora priti vsak osebno ta mora prinesti tudi sliko format 6X9. Brez stik se legitimacije ne bodo Izdajale. Obenem se poravna lahko tudi članarina. Opozarja se pa, da imajo pravico do legitimacij le oni, ki so že tri mesece člani oziroma članice društva. K. G)