Kakšni so gospodarji Madjarske Uničujoča sodba bivšega nemškega kancelarja kneza Bulowa o madjarskem plemstvu Kljub parlamentu, kljub vsem tiradam o madjarskem svobodoljubju, je dejansko Madjau-ska ena najbolj n (‘prostih dežel, v kateri vlada edin-o-le volja madjarskega plemstva. Plemska oligarhija, to je madjarska vlada in zato je karakterizacija madjarskega plemstva, obenem karakterizacija madjarske vlade. Mnogi zapadrai državniki vsled osebnih ali drugih zvez z madjarskuimti magnati sicer nočejo videti resnice o Madjarska, med te zaslepljene državnike pa ni spadal bivši nemški kance-lar knez Btilow, ki takole označuje v svojih spominih madjarsko plemstvo in madjarsko na-oijonalno politiko: »Eden najbolj pametnih Madjarov Benjamin pl. pl. Kalla/ od 1. 1879 do 1882, sekcijski šel v zunanjem ministrstvu, nato skupni državni finančni minister, ki je imel v rokah upravo Bosne in Hercegovine, avtor dobre zgodovine o Srbih, je v 90. letih v nekem ganljivem govoru svaril svoj narod pred prenapetostjo v narodnostni politiki. Spominjal je na lato morga-no, ki se včasih pojavi v ogrski pusti. Oger Ji pravi »delibabc. Izvablja neprevidnega potnika, lot ji zaupa, v močvirja, v katerih se utopi. V Bukarešti sem le prevečkrat videl, da je me-feni<» od polne domišljije in psihologifne kratkovidnosti, od fanatične nestrpnosti in advokatke rabulistike, ki karakterizira madjarsko narodnostno politiko, da je vse to Romnne in Srbe brezmejno ogorčalo. Toda prezir Madjarov do malih narodov v mejah države krone Sv. Štefana je bil pregloboko ukoreninjen, kakor da bi razlogi pameti mogli proti njemu kaj opraviti. Roma n je bil Madjarom »biidos allali«, smrdljivi vlali; Srbu in Hrvatu je veljal nia-djarskj pregovor: »Slovan ni človek«. Zaman je Franc Defik pridigal svojemu narodu zmernost in prevdaroost, zaman je zaklical grof Gyula Andrassy, da je madjarska ladja tako pretovorjena s srečo, da samo utico tovora več, naj bo to govno ali zlato, in ladja se more potopiti. Parlamentarna in plemiška vlada, ki je imela na Ogrskem moč v rokah, se je podila za fantomom popolne asimilacije in iztrebljenja vseh nemadjarskih narodnosti v državi Štefanove krone in to z zaslepljenostjo, od katere ni mogoče oprostiti niti enega madjarskega državnika, ki se po Deaku in Andrassyiju imeli vpliv. Največji med njimi je bil grof Tisza, ki ki bi ga mogli šteti med res velike državnike, če bi imel toliko zmernosti ko sile, toliko pre-vdarnosti in previdnosti ko vroče domovinske ljubezui. Toda tudi on je žrtvoval misli izvedbe popolne nadvlade madjarskega plemena vsak ozir in vsak prevdarck. Tisza je vsled tega svoji deželi povzročil težko škodo. Toda kot mož, ki ei je ostal vedno sebi zvest, je bila velika zgodovinska osebnost. Bil je edini med merodajnimi ogrskimi in avstrijskimi državniki, ki je bil proti nesmiselni politiki, ki se je poleti 1. 1914 začela z ultimatom. On je prav tako hladno sprejel drug blazen korak: proklamacijo poljske neodvisnosti s strani centralnih sil. On je bil proti pretiranim aneksijam že zato, ker so se mu zdele ueodne za premoč Madjarov v skupni državi. Z železno roko je čuval red. Ko ga je cesar Karel, kateremu je bil grof Tisa« kot nekatolik nesimpatičen, poslal kmalu po svojem nastopu vlade proč, potem ko je že pred tem izjavil, da je bil »kalvinski papež« že zadosti dolgo na vladi, je zazvonil dvojni monarhiji in habsburški hiši mrtvaški zvonec, ustavila se je ura, kazalec je padel in njih dobe je bilo konec. Štefan Tisza ni preživel propada svojega naroda, padel je pod morilčevo roko neustrašen, kakor je bil. Grof Gyula Andrdssy 'im grof Albert Appo-nvi sta bila v razmerju do narodnosti prav tako nespametna ko Tisza, samo da nista imela njegovega silnega značaja. Nato govori knez Billov o grofu Apponyiju, ki ga smatra kot sijajnega govornika in velikega poliglota. Nato pravi knez Bttllow v svojih spominih, kako je bil 1. 1897 pred cesarjem Francom Jožefom in kako hi mu mogel na podlaga svojih uti-sov iz Bukarešte razkriti napake madjarske narodnostne politike, ampak starega cesarja ni bilo mogoče prepričati in res je, kar je dejal avstrijski finančni minister Kaial po neki av-dijenci: »Tega bi rad videl, ki bi mogel cesarja Franca Jožefa napeljati na predmet, ki mu je neljub!« Zanimivo je pri tem stališče Bismarck stališče Ogrske, kakor ga popisuje Billov. Tako je dejal nekoč Bismarck: »Med Donavo in Karpati sede Madjari. Za nas je to isto, kakor če bi bili tam Nemci. Kajti njih usoda je zvezana * našo. Oni stoje in padejo a nami. V tem se razlikujejo od Romunov in Slovanov. Madjarski faktor je za nas najvažnejši v balkanskem ozemlju, ki se kot znano pričenja na dunajski deželni cesti. Bismarck se ni hotel nikdar vmešavati z nasveti v notranje ma-djanske razmere, prav tako se pa tudi ni hotel zaradi Madjarov zaplesti v vojno z Rusijo. Kar se pa tiče madjarske politike cesarja Franca Jožefa, je treba povdarjati, da je imela njegova vlada poleg zelo mnogih pasivnih postavk, le malo aktivnih in med temi je bila sprava z Madjari za Franca Jožefa na prvem mestu. Bila je drago, morda predrago plačana. Ravno vsled tega ni hotel te pridobitve izgubiti in vedel je, da je nevarnost, da jo izgubi, kakor hitro bi nastopil proti prenapetim ma-djurskim nacionalnim čustvom. Madjari so pač bili aristokratifen gosposki narod, kateremu je takrat zelo poslušno in pri-tetn madjarsko-šovinistično navdahnjeno ži-dovstvo dobavljal® potrebne advokate, zdravnike .žiirnaliste in finančnike. V bistvu je šlo pri vsej madjarski notranji politiki, ki je povzročila toliko prahu tekom desetletij samo za boj med nekaterimi grofi in njih pristaši: Grofom Giula Andrdssyjem, grofom Apponyi-jem, grofom Banffjrjem, grofom Hhuen-Heder-vdryjem, grofom Mihaelom Kfirolyijem in največjim med njimi grofom Štefanom Tiszom, katerim so se tu pa tam nekateri člani gentiryje kakor Koloman Szell, Wekerle in Fejerv Je °n)i 'nje ~ 0*/o !*** ® PO n * *kQr i: <: »mu Ja»o o o/;9 *■ nJS °'ajiai ,9"’u '° »n „ Jo šilo. 'f* TERPENTINOVO MILO GAZELA pere zares čisto ;; GT.93 Cih'ar se v pismu izredno veseli, da *c prvo notico o častniški ligi ponatisnili neki tuji časopisi in smatra, da bi bilo dobro, da se ta vest spravi tudi v ameriško časopisje, ki bo gotovo imelo zanimanje za take meksikanske senzacije. Niti inž. Košuliič, niti Perčevič, niti jaz nismo bili zadovoljni s Cihlarjevim tekstom, zato se je dr. Branimirju Bieliču naročilo, naj z mojo pomočjo sestavi tekst manifesta, kar sva tudi napravila, kakor sva vedela in znala. Da ba tekst dzgledal originalneje, nam Je Perčevič stavil na razpolago iz svojega arhiva različne proglama-cije in naredbe, ki jih je izdala srbska vrhovna komanda za časa vojne, da bi se na ta na&n dosegel pravilen slog. Predno je bal manifest objavljen emo ga vsi skupno pregledali in popravili. Pri tem je posebno pomagal dr. Lujo Kežman. Dr. Keaman je v teh dneh prišel iz Pariza na Dunaj in se prvič deklariral l&ot emigrant. Ko je bil manifest z velikimi težavami sestavljen, je bilo treba misliti, kje naj se natisne v cirilici. Pri raznih tiskarnah na Dunaju smo poskušali, da bi se manifest natisnil brez označbe tiskarne. Ker se na Dunaju to ni moglo doseči, je dr. Jelič odpotoval v Budimpešto. Hoteli smo, da bi se manifest tiskal v madjar-eld državni liskami, ker smo vedeli, da ima ta tiskarna tudi cirilske črke, vendar smo se pa pozneje premislili. Odločili smo se, da se manifest napiše s pisalnim strojem v oirilioi in razmnoži pri Perčecu na raamnoževalnem aparatu. Pa tudi tu smo naleteli na velike težkoče. Obrnili smo se na lastnika Firme Burkhardt na Dunaju I., Wataertsra8se 6, ki je dobavitelj materijala za »Grič« in »Budučnost« in on nam je preskrbel pisalni stroj s cirilskimi črkami pri Vzajemni zavarovalnici Feniks. Na tem pisalnem stroju je lastnik sam napisal tekst na matrici, katero smo potem na Perčecovem razmnoževalnem stroju razmnožili. Bali smo se, da bi s» v tej stvari mogla vršiti preiskava in bi se pri preiskavi ugotovilo, da je manifest napisan na Dunaju in ne v Beogradu, zato je Perčevič nabavil papir direktno iz Londona. Dolgo smo iskali človeka, ki bi manifest nesel v Beograd, tako da bi policijske oblasti za-ntogle najti vsaj nekoliko kopij, s katerimi bi se ugotovilo, da liga v resnici obstoji. Ta naša namera pa a« nam ni posrečila. Zato smo manifest objavili v »Budučnostk in »Griču« ter ga poslali redakcijam avstrijskega, nemškega, italijanskega in madjarskega časopisja. Redakcije, katerim smo manifest poslali, smo zaprosili-naj kot vir o obstoju »Lige za svobodo in pravico« navajajo »Budučnost« in ne »Grič«, ker bi citiranje »Griča« lahko dovedlo do zanikanja, ker je znano, da »Grič« in njegovi izdajatelji nimajo zveze z vojsko. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti ne volji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staroprelzkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah. Volilcem gornjegrajskega okraja! Rodni moj gornjegrajski okraj je v nedeljo 8. t. m. tako sijajno manifestiral svojo vdanost in zvestobo naši državi, da sem v resnici ponosen nanj. Saj je oddal za državno listo g. ministrskega predsednika P. Zivkoviča nad 400 glasov več, kakor 1. 1927. za vse strankarske liste skupaj! Za to iskjeno ljubezen do države in manifestacijo narodne sloge in državne mi3li se veem volilcem, naj so oddali svoj glas meni ali mojemu sokanddatu g. Matiji Goričarju, iz vse duše prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala pa velja še vsem onim dragim prijateljem širom gornjegrajskega okraja, ki so md oddali svoj glas in mi s tem dali svoje zaupanje. Vsi voltlci brez razlike naj bodo prepričani, da bom kot poslanec vse svoje moči posvetil izključno delu za blagor, procvlt in napredek našega ljubega gornjegrajskega okraja in za blaginjo njegovega vrlega prebivalstva. Živeli t RASTO PUSTOSLEMSEK narodni poslanec. Vsem volilcem v kamniškem okraju! Kamniški srez je na dan volitev izpolnil svojo častno domovinsko dolžnost do države. Število onih, bi so tega pomembnega dne v zgodovini naSe mlade Jugoslavije sledili klicu kralja Jo domovine, je bilo nad vse pričakovanje veliko. Žal, je pa tudi veliko volilcev radi nepravilnega pojmovanja koristi stranke in potrebe naroda še ostalo doma Iskreno se zahvaljujem vsem onim, ld so mi tega dne izkazali svoje zaupanje in jim »ago-taivlijam, da bom zastavil vse svojo sile ta napredek in procvit države in kamniškega sresa. Tega ne izjavljam samo svojim volilcem, temveč tudi onim, ki so glasovali za moja dva so-kadidata, kajti vsi trije smo se botidi za eno idejo in glasovi oddani enemu ali drugemu, so bili oddani vsedržavni listi gospoda ministrskega predsednika Petra Zivkoviča. Bratsko sodelovanje naj druži vse sloje — kmeta, delavca, obrtnika, trgovca in uradnika — pri skupnem delu za blagor našega sreza. Na skupno delo vabim tudi one, ki so v tem boju ostali ob strani, da spoznajo svojo zmoto in s sodelovanjem pomagajo vstvariti gospodarsko močno in ujedinjeno Jugoslavijo. Ogromno je delo, ki nas čaka. Za napredek našega sreza bode treba mnogo storiti. Ena ramena pa so za to breme prešibka. Prosim tedaj vse one, katere ne vodi v'politiki samo zavist in osebno sovraštvo, temveč imajo pred občini res blagor ljudstva, da me v mojem stremljenju podprejo, ker le v skupnosti je moč in možnost uspeha. Ob izvolitvi sem prejel iz vsega sreza in ostale države toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da se ne morem vsakomur posebej zahvaliti. Veem iskrena zahvala in zagotovilo: »zvestoba za zvestobo«. Naj živi naš lepi kamniški srez, naša lep* Jugoslavija in naš viteški kralji Kamnik, 12. novembra 1931. Cerer Anton, narodni poslanec. Jz Dravahe d Odlikovanje. Predsednik grške republike je odlikoval predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana J e 1 a 5 i n a z redom Feniksa III. stopnje. Čestitamo! d Pogreb Lovra Sušnika. Bil je mračen, deževen popoldan, ko je spremila Škofja Loka ravnatelja Lovra Sušnika na poslednji poti. Pogreba se je udeležilo izvanredno visoko število prijateljev ln znancev, ki so svojim prihodom najlepše tolmačili svoja čuvstva do vse časti vrednega rojaka. Rodno mesto Škofja Lo- • ka je bilo zastopano v številu, ki so ga deležni le redki pogrebi. Pred hišo žalosti so zapeli Sokoli tužno Usliši nas, potem pa se je razvil po mestnih ulicah sprevod, da malo takih. Za križem, nosilci vencev in godci so stopali Sokoli s praporom pod vodstvom br. Horvata in nato gasilci. Duhovščini, križu in najožjim so sledile nepregledne vrste iz vseh vrst loškega javnega življenja. Poleg škofjeloškega občinskega odbora z županom Josipom Hafnerjem je bil navzoč ves Upravni in nadzorstveni svet Okrajne hranilnice, deputacija Zveze slovenskih zadrug, Vodovodno društvo in gospodarstveniki, ki so prihiteli na pogreb svojega prijatelja z vseh strani škofjeloškega okraja in z Ljubljane. Izredno dolga vrsta se je vila na pokopališče, kjer je izpregovoril ob odprtem grobu za hranilnico in Vodovodno društvo mag. pham. g. Oto Burdych. Govornik je v markantnih stavkih obeležil vse gorje, ki je nastalo z izgubo g. Sušnika. Zasluge pokojnega ravnatelja so za zavod tako visoke, da preko imena g. Sušnika noben poznavatelj hranilnice ne bo mogel. Pevovodja, šef davčne uprave g. Adamič je Se intoniral »Zalostinko«, ko se je ljudstvo le polagoma razhajalo in poslavljalo od vedno delavnega sodelavca za obči blagor. d Poroka. Poročila sta se univerzitetni profesor dr. Milko K o s in gdč. Mira Platner* jeva. Čestitamo! d Gostovanje g. Debevca in g. Kralja v Narodnem gledališča ▼ Mariboru, V torek 17. t. m. gostujeta v Mariboru člana Narodnega gledališča v Ljubljani režiser g. Ciril Debevc in g. Emil Kralj, in sicer v Sherriffovi drami »Konec potic. Gosta nastopita v svojih priznanih ustvaritvah stotnika Stanhopea in poročnika Os-bornea. Na to enkratno gostovanje mariborsko občinstvo izrecno opozarjamo. d Darovi za stradajoče v Beli krajini in drugih pasivnih pokrajinah. Rdeči križ v Ljubljani je prejel: Neimenovana 20 Din, sresko načelstvo Kočevje 750-15 Din, sresko načelstvo Gornji grad 50 Din, šola Sv. Lovrenc na Dol. #1 Din, šola Dobrova pri Ljubljani 157 Din, lola Šenkov turn 20 Din, sresko načelstvo Logatec 1111-25 Din, Krajevni odbor Rdečega križa Ptuj 824-50 Din, Krajevni odbor Rdečega križa Guštanj 84 Din, Kraj. odbor Rdečega križa Bled 550 Din, Valerijan tJčak, prijor, 100 Din, nabiralna pola Evgen Lovšin 340 Din, Niko Zupanič, minister, 100 Din, sreski kmetijski odbor Maribor, desni breg, 4000 Din. — Iskrena hvala! d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Med zajamčeno pristen vseh vrst ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. (poleg gostilne Novi svet). 2345 Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5. 1801 d Predavanja Jadranske Straže. Kakor vsako leto bo tudi letos Jadranska Straža v Ljub- -ljani priredila ciklus propagandističnih in poučnih predavanj, Prvo predavanje bo v soboto dne 21. novembra 1931. v prostorih restavracije »Zvezda«. Predaval bo poznani strokovnjak v pomorski literaturi, kapetan Rudolf Črnič, urednik »Jiigoslavenskog pomorca« v Zagrebu. Tema predavanja bo: »Kake je prišlo do katastrofe parnika Titanica«. Predavatelj se bo v svojem predavanju ozrl tudi na splošne vzroke pomorskih katastrof. G. Črnič je že poznan Ljubljani po svojih prejšnjih uspešnih predavanjih. Ker je tudi vsebina letošnjega predavanja zelo zanimiva, opozarjamo narodno javnost na to prireditev. Pred pre-dvanjem nastopijo poznani glasbeni umetniki z izbranimi točkami. 2378 d Glede na naše poročilo o novem zastopstvu v Zbornici TOI popravljamo, da je novi podpredsednik g. Franchetti le častni načelnik Zveze obrtnih zadrug, a dejanski njen načelnik je L. Pičman. d Seja Oblastnega odbora Jadranske Straže se bo vršila v torek 17. t. m. ob 20. uri v prostorih restavracije »Zvezda«. Vljudno vabljeni vsi! 2379a d Društveni prostori Jadranske Straže v Ljubljani se nahajajo v poslopju Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8. Poslovne ure vsak dan od 4. do 7. ure. 2379 d Zanimivo novost smo opazili v pasaži palače Viktoria na Aleksandrovi cesti. — Vsa cvetličarna Herzmansk.v je obložena s posebnim materijalom. Ugotovili smo, da so plošče iz marmornatega stekla, ki so ga dobavile in montirale na stene tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d., Maribor. Sličen materija] smo opazili tudi v novi kavarni »Viadukt« na Šmartinski cesti in v cvetličarni Korsika v palači Dunav. Izvedeli pa smo, da so z marmornatim steklom obložene stene kopalnic in umivalnikov hotela Toplice na Bledu ter stopnjišča privatnih hiš v Mariboru. — Prednosti tega materijala pred keramičnimi ploščicami za oblaganje sten so jako velike in mnogostranske. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Kristal« d. d., Maribor. d Ping-Pong ure T. K. D. Atene se bodo vršile v najkrajšem času v Unionu, če se javi dosti interesentov. Prispevek za tri mesece, dvakrat tedensko Din 150"—. Na vsako uro se želi vsaj 8 igralcev. Prijave sprejema pisarna Atene, Kreditna banka. 2381 d Kuharski Weekend — tečaj za mladino — športnike (deklice in dečke) otvori v prihodnjih dneh prehranjevalni odsek Atene v Prečni ulici št. 2. Šolska kuhinja. Učenci si skuhajo večerjo, katero skupno pojedo in plačajo samo efektivne stroške za iste. Prijave sprejema vodstvo kuhinje vsak delavnik dopoldne in pisarna Atene, Dunajska c. la/II. 2382 d Naznanilo. Telesno-kulturno društvo Atena v Ljubljani naznanja, da iina svoj redni 31. občni zbor dne 24. novembra ob 20. uri zvečer v damski sobi kavarne Emona. Vabimo cenjeno članstvo k obilni udeležbi. Tajništvo. 2383 »Zveza gospodinj« rabi večjo množino orehov. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jugoslovana« pod »Zveza«. 2384 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 759, termometer 94, relativna vlaga 89%, tiho, oblačnost 10, dež, (27‘2 mm). V Mariboru je kazal barometer 758 5, termometer 7'3, relativna vlaga 90%, tiho, megla, dež (11‘3 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 11-2 (9-4), Mariboru 9 4 (68), Zagrebu 11-2 (9-6), Beogradu 19-3 (118), Sarajevu 18-4 (12-8), Skoplju 18-2 (4-7), Kumboru 174 (15), Splitu 17 6 (15‘4) in Rabu 17 (14‘8). V oklepajih je označena najnižja temperatura. tijiibljana ■ Sokolstvu Ljubljane in okolice! Vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo opozarjamo na današnjo slovesnost na sokolskem Taboru. Ob 11. bo odkritje Spominske plošče COS in Mestni hranilnici ljubljanski, zvečer ob 20. pa telovadna akademija s plesom. Danes vsi na Tabor! Zdravo! Nedelja, 15. novembra 1931: Leopold. Pravoslavni, 2. novembra: Akindin. Ponedeljek, 16. novembra 1931: Otmar. Pravoslavni, 3. novembra: Džurdžiče. Nočno službo imata v nedeljo lekarni Trnko-esy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti; v ponedeljek pa lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Reslevi cesti Bohinec v Spodnji šiški. .* ® Vse savedno občinstvo vabimo na svečano proslavo sanacije sokolskega Tabora in na njegovo akademijo, ki se vrši danes. Spored: Ob 11. uri dopoldne svečana seja uprave. Pol ure kasneje se odkrijeta spominski plošči Češko-slovenski obci sokolski in Mestni hranilnici ljubljanski. Akademija, ki se prične točno ob 8. uri zvečer, se otvori s koračnico: Fučik: »Fanfare«, ki jo izvaja društvena godba. Nato sledi: Leopold: »Zlata Praga«, potpuri čeških pesmi. Izvaja društvena godba. Po godbenih točkah nastopi moški naraščaj z borilnimi vajami s palico, ženski naraščaj izvaja »Valček« (šestorica), člani pa vrhunške proste vaje. Na- to nastopi mešani zbor Ljubljanskega Zvona s: »Zabučale gore (Teče voda)« od Adamiča in: »Pa so fantje proti vasi šli« od Prelovca. Po pevskih točkah izvajajo članice: »Devetorica«, moški naraščaj nastopi na lestvi, člani pa na drogu, nakar zapoje moški zbor Ljubljanskega Zvona: »Slovan« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Pri sklepni telovadni točki: »Jugoslavija« (simbolična telovadna scena) nastopijo člani in članice. Po akademiji, ki se konča ob 10. uri zvečer, se prične ples in prosta zabava. Dolžnost vsakega narodnega človeka je, da se udeleži te svečane prireditve Sokola I. Zato danes vsi na Tabori ■ V. delavski prosvetni večer. V sredo 18. novembra t. I. priredita »Svoboda« in »Zarja« v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Po koncertnem delu bo predavanje s skioptičnimi slikami o Skandinaviji. Predaval bo Ciril Štukelj in na modernem epi-diaskopu pokazal mnogo lepih slik. Koncertni del večera se bo prenašal po radiu in je tako-rekoč od 8. do 9. ure zvečer delavska ura, na kar opozarjamo delavstvo izven Ljubljane. ■ Na Ruplovem vijolinskein koncertu, ki se vrši v okvirju večerov komorne glasbe Nar. žel. glasbenega društva Sloga v Ljubljani, v sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor, so na sporedu skladbe naših največjih komponistov, kakor: Handla, Mozarta, Rimski-Korzakova, Ravela, Debussya, Schuberta in Wieniawskega, kar nam daje garancijo največjega užitka. Na klavirju ga bo spremljal profesor konservatorija g. Ravnik Janko. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelj palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. ■ Današnji mladinski koncert. Danes dopoldne točno ob pol 11. uri bo v veliki unionski dvorani koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj-Vode, pod vodstvom dirigenta-učitelja g. Šuligoja. Na programu je 16 dvo- in tro-glasnih mladinskih zborov deloma a capella, deloma s spremljevanjem klavirja. Zastopani so razni slovenski skadatelji, najbolj med njimi Adamič. Glasovni materijal je prav izvrsten, mladinski zbori sami pa brezhibno naštudirani, kar dokazuje velik uspeh vseh dosedanjih javnih nastopov tega mladinskega zbora. Vstopnice se bodo dobivale od pol 10. ure dalje pred vhodom v Unionsko dvorano,. Pripominjamo, da so stojišča vsa razprodana, sedeži pa se dobe od 8—30 Din. V predprodaji so tudi programi s tiskanim besedilom zborov po 2 Din. Obisk najtopleje priporočamo. ■ Akademski pevski zbor bo imel v petek 20. t. m. ob 20. v balkonski dvorani univerze svoj redni občni zbor. ■ Rastava kiparja Goršeta se danes zaključi. Kdor ima namen razstavo pogledati, to lahko stori, ker bo odprta ves dan od 9—17. ure. ■ DSJF bo priredilo v ponedeljek 16. t. m. ob 18. v zbornici predavanje. Predaval bo g. prof. E. Spektorski o temi »Kaj so pravne vede«. Vabljeni vsi juristi. — Odbor ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Albin šifrer. B Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnib Btreh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ Največja novost za foto-amaterja je novi ortohromatični 23° Scb film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 16 Din velikost 6X9 samo v novi špecijalni Foto-trgovini A. ŠMUC vogal VVolfove ulice 8 in Marijinega I trga- 2131 Jz drugih Novi grb prestolnice Beograda Beograd je imel v svoji burni preteklosti več grbov, katere najdemo v tujih leksikonih in enciklopedijah, toda nobeden od' teh grbov ni domač in nobeden ne simbolizira dovolj zgodovino Beograda. Zato so v Beogradu pred tedni razpisali natečaj za nov beograjski grb. Te dni je žirija pregledala vposlane načrte in priznala prvo nagrado načrtu g. Kuna. Po Kunovem načrtu bo novi grb mesta Beograda ustrezal vsem zahtevam žirije. Član žirije Bogdan Popovič in univerzitetni profesor v Beogradu je izjavil glede novega grba tole: Vsi člani žirije so občutili, da je Kunov načrt za novi gob zaradi jasnosti, določenosti in preglednosti najboljši. Zato se je žirija takoj najbolj zanimala za Kunov načrt. Pri, podrobnem pregledu so ugotovili neke nedostatke, katere bo pa mogoče popraviti, ne da bi trpela celotna slika grba. Grb mora imeti vsaj nekaj bistvenih značilnosti mesta, za katerega je določen. Taka značilnost za Beograd je n. pr. trdnjava, njegova belina, njegovi dve reki. Novi beograjski grb ima ozadie v državnih bartvnh, v sredi grba je stolp trdnjave, pred njo reki z rimsko ladjo. Spodnji del trdnjave predstavlja mesto, gornji del pa trdnjavo. Vrata v trdnjavo so odprta, kar simbolizira svoboden promet. Fantastične številke o norabi bencina v Beogradu V Beogradu je po ulicah nad 30 bencinskih črpalk, iz katerih zajemajo avtomobilisti noč in dan bencin. Razen tega prodajo v bencinskih skladiščih veliko količino bencina. Vsak dan porabijo avtomobilisti v Beogradu okoli 25.000 litrov bencina. Poraba bencina je odvisna seveda največ od vremena. Zgodi se, da ga v Beogradu kak dan ne porabijo več ko 5000 litrov. Če računamo, da porabijo avtomobilisti 20 1 bencina za 100 km vožnje, lahko rečemo, da prevozjjo beograjski avtomobili povprečno 105 fisoč kilometrov na dan. Z drugimi besedami: prevozijo toliko kilometrov, kolikor bi jdh pre- vozili avtomobili okoli zemlje po ekvatorju in Še trikratno pot, ki jo je preletel Lindherg. Še bi pa ostalo toliko kilometrov, katere mora avtomobil prevoziti iz Beograda v Pariz. V primeru z drugimi velikimi mesti v Evropi je pa promet z avtomobili v Beogradu majhen, čeprav že tu dosega fantastične astronomske Številke. Ker stane 1 liter bencina okoli 5 Din, se izda v Beogradu vsak dan nad 100.000 Din za bencin ali mesečno nad 3,000.000 Din. b Nenavaden meteor. Predsnočnjim je v Varni pri Caribrodu razburila nenadna detonacija tamošnje, prebivalstvo. Sprva so vsi m h slili, da je bila nekje v bližini velika eksplozija. Šele zjutraj so ugotovili, da ie detonacija povzročil velik meteor, ki je padel na našo zemljo v Dobrudži. b Proti razkošju. Ženska narodna zadruga v Šibeniku je sklenila pomagati mestnim sirotam in je v ta namen začela zbirati po mestu darove. Razen tega so šibeuiške žene začele akcijo za splošno štednjo in proti razkošju, zlasti na letošnjih zabavah in plesih. b Ni ga zadavila. L. 1923. je v Rogoži nenadoma umrl posestnik Mile Žutič. Njegova žena Teja je bila obdolžena, da je moža, ki je prišel pijan domov, zadavila. Te dni se je morala Teja zagovarjati pred sodniki v Bjelo-varu. Ker so nekatere priče izpovedale, da je pokojnik bil nasilen Človek in se je usodnega večera v gostilni pretepal, so sodniki spoznali, da je posestnik dobil podpludbe, katere so najbolj obremenjevale Tejo, v pretepu. Tako ni bilo mogoče dokazati, da je Teja svojega moža zadavila in je bila oproščena. b Zločin nad 10-letno deklico. Predvčerajšnjim je neki Zagrebčan s Trešnjevke javil policiji v Zagrebu, da je nekdo oskrunil njegovo lOleino hčerko. Ko so deklico zaslišali, je izpovedala, da je bil zločinec šofer Anton Zakovšek. 1'ega so aretirali. Zagovarjal se je, da je storil to rstudno dejanje popolnoma pijan. Razen iega je zagrebška policija prijela pred dnevi dve deklici, še ne 14 let stari, ki sta bili spolno okuženi. Aretirali so več sumljivih moških, ki so zadnje čase s tema deklicama hodili po Zagrebu. KOUNIKA trVORNKA UKORI JS LJUBLJANA OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! m ■ Prijatelji godbe in razvedrila si z gramofonom in ploščami, ki si jih izposodijo pri »šlager« Ljubljana, Aleksandrova 5, za rasi denar pripravijo največje veselje in prijeten odmor. 2158 ■ Elegantne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K u -ril j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) št. ). 2171 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 Koks za kovaie in centralne kurjave ix angleSkegn nremogn 75 Din ca IOO kg 52/ Iranko ollnarna nudi Ljubljanska mestna plinarna. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna J os. Reich. 685 Zadovoljni boste z nakupom naj novejše, praktične in udobne Chouch-zofe pri RUDOLF SEVER-ju, tapetniku v Ljubljani, Marijin trg 2. Ima stalno v zalogi in izdeluje po nar o* čilu v vsaki velikosti in obliki. Blago na izbero. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Šerbec Angela, pol ure, hči teracerja in hišnega posestnika, Glince; Putre Ludvik, 15 mesecev, sin poljskega dninarja, Kačji potok pri Kočevju; Pečar Anton, 57 let, železniški delavec v p., Zalokarjeva ulica 11; Šuštar Marija, 2 dni, hči dninarice, Lukovica 12; . Malivrh Franc, 60 let, progovni paznik v p,. Slovenska vas; Hiršman Ciril, 19-let, delavec,. Krtina; šoštar Viljem, 1 dan, sin monterja, Frankopanska ulica; Flan-der Miha, 61, let, cestar v p., Adergaz pri Cerkljah; Kralj Štefanija roj, Pirc, 23 let, žena posestnika, Izlake; Bernik Marija, 5 mesecev, hči delavca. Lesno brdo pri Vrhniki; Gode Magdalena, 72 let, žena posestnika, Koblerje pri Kočevju; Vidmar Janez, 1 in pol leta, sin posestnika, Pleši vca pri Brezovici; Comino Ivan, 2 dni, sin opekarja in gostilničarja, Draga; Ruckstuhl Alfred, 72 let, poštni oficijal v pokoju, Vevče,- — Umrli v Ljubljani: od 7. do 14. t. m. so v Ljubljani umrli: Bobreckij Nikolaj, 62 let, uradnik, drž. hipotekarne banke. Gradišče 11; Kozmik Antonija roj. Weiler, 39 let, žena sedlar, mojstra. Sv. Petra nasip; Hru-šovar Josipina roj. Strgulc, 68 let, žena železničarja, baraka pri Kolinski tovarni; Lončarič Viktorija, 11 dni, hči železničarja, Vodovodna cesta 20. ■ Iz bolnišnice. 18 mesecev stara hčerkica delavca Vera Plaveč iz Most je v petek popoldne padla s stola in si zlomila desno roko. Bandažist Leopold Lampič, star 34 let, iz Stepanje vasi pri Ljubljani, je včeraj dopoldne doma sekal drva. Pri delu mu je spodletela sekira in se je močno vsekal v levo roko. — Jože Gorše, 301etni delavec v tovarni Knaflič v Litiji, je včeraj dopoldne padel pri delu v tovarni in si zlomil (Jesno nogo pod komnom. PpcfeMc, Podpisani javljam, da jaz nisem plačnik za nikogar, kdorkoli bi na moj račun kakoršne-koli dolgove in obveznosti napravil brez moje vednosti in mojega dovoljenja. 2371 Anton Repar, zidarski mojster Dule št. 6, Smnrje-Sap Henko soda za pranje • v • V v J* ■ in čiščenje Henkovo Nova moderna operacijska soba v ljubljanski bolnišnici za ženske V Ljubljani morajo vsako leto rešiti s cesarskim rezom 15 do 20 porodnic -- Letno okoli 70 bolnic z rakom na spolovilih! Vsak napredek naših zdravstvenih ustanov I veseljem zabeležimo, ker vemo, da mora naša domovina kolikor le mogoče veliko žrtvovati, da ustvari našim bolnikom pogoje za hitro in sigurno strokovno pomoč. Tako smemo tudi nove operacijske prostore Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pozdraviti sicer kot skromen, a pomemben korak naprej v izpopolnjevanju naših bolniških zavodov. Ženska bolnišnica se je 1. 1923. pre-•elila iz nedostatnih lokalitet splošne bolnice v poslopje nekdanjega azila za onemogle na Stari poti. Največji nedostatek tega poslopja, ki je v ostalem moderno, slcoro luksuriozno »grajeno, je bil ta, da se je morala za operacijske namene rabiti sobica, ki je bila po svoji zračni kubaturi mnogo premajhna za stalne naraščajoči operativni promet. Moderna ginekologija in sodobno porodništvo se v zelo veliki meri poslužuje operativnih metod. Nekatere porodne komplikacije se danes s sijajnimi rezultati zdravijo z nožem, teko da se že govori o operativni eri porodništva ▼ nasprotju s prejšnjimi dobami, ko so porodničarji dajali prednost konservativnim načinom. Značilno je, da je treba v Ljubljani vsako leto, ustrezajoč modernim zahtevam, 15 do 20 porodnic rešiti a pomočjo cesarskega reza. Med drugimi ženskimi boleznimi stoji v ospredju zanimanja rak ženskih spolovil. To bolezen navadno ni mogoče drugače izlečiti nego z radikalnim izrezanjein vseh na raku obolelih organov. Doslej je bilo letno v stari operacijski sobi operiranih okoli 70 bolnic z rakom. Operativno lečenje ženskih bolezni se pri nas tudi zaradi tega vrši v vedno večjem ob-•egu, ker se Ljubljana sicer počasi, a konse-kventno razvija ▼ medicinsko središče naše domovine in ker je dotok bolnih od leta do leta večji. Nova operacijska dvorana bo še v večji meri, nego je bila doslej, torišče operativnega ginekološkega in porodniškega dela. Temu primerno je zgrajena in opremljena. Njena zračna kubatura znaša 199 m’, površina njenih tal meri 48 m’. Ker je ženska bolnica obenem namenjena nadaljnji izobrazbi zdravnikov in vzgoji babiškega naraščaja, je urejena tako, da nudi prostora za 20—30 zdrav-nikov-gledalcev ali babiških učenk. V organič-ni zvezi z operacijsko dvorano je soba za sterilizacijo, opremljena z modernimi, vzidanimi •terilizacijskimi napravami. V novi operacijski sobi je najzanimivejša novost — barva sten in tal. Takoj ko stopiš vanjo, se ti oko odpočije in umiri pri pogledu na črna tla in na temnozeleno deloma s ploščicami obložene, deloma pleskane stene. Obenem opaziš, da sredi temne okolice vendarle pada dovolj svetlobe na operacijsko mizo z visokega in širokega okna. V tem oziru pomeni nova operacijska soba prelom z dosedanjimi opremami operacijskih dvoran. Še pred kratkim je karakterizirala operacijske prostore bleščeča belina sten in tal, povsod je bilo vse belo, vse bleščeče, vse lesketajoče. Oko ni našlo ploskve, na kateri bi se odpočilo. Danes vemo, da bleščeča belina nikakor ne pomaga, da bi se predmeti razločnejše videli. Oko se utruja od belih sten in vid se ne more zadostno koncentrirati na oni predme^ katerega mora v prvi vrsti jasno razločevati, to je na operacijsko polje. V prostoru r temnimi stenami vse te škodljivosti odpadejo, predmet operacije postane očesu razločnejši in plastičnejši. Novi princip temnih barv se je v praksi tako dobro Obnesel, da so ponekod za-leli delati operacijske sobe v popolnoma Črni barvi. Se en drug princip je bil merodajen za pre- zidavo novih operacijskih prostorov. Ta princip je štedenje. V zadnjih desetletjih je moda zahtevala, da so prostori, namenjeni za operacije, prav posebno luksuriozno opremljeni. Toda gotovo je, da se more tudi s skromnimi sredstvi doseči iste rezultate, kakor z rafinirano konstruiranimi napravami. To dokazuje prejšnja operacijska soba, v kateri so se izvrševale najtežje operacij« z istimi dobrimi uspehi, kakor bi jih dosegli v dragoceni razkošni dvorani. Toda za zdravnike in osebje je bila prejšnja soba prava živce, pljuča in srce uničujoča nehigienska delavnica, dočim nova dvorana ne bo več. Gradbena dela in vodstvo 'je imela firma »Gradidom« (Ivan Ogrin), oblaganje s ploščami je izvršil »Materijal«, pleskarska dela Iv. Brunčič, mizarska dela Senica, instalacijska dela Korn in mestna plinarna. Sterilizacijo je dobavila in montirala firma »Jugoslovensko Siemens« (I. Odelga), mobiliar sta dobavili firmi Siemens in Hlavka (Zagreb). Elektriko je vpeljal I. Bogataj. Pantophos — operacijska svetilka — je delo firme Zeiss, Jena. Iztreznjenje po volitvah na severni meji Št. Ilj v Slov. gor., 14. nov. Takoj po volitvah je zaorilo ob severni meji v mariborskem okraju pravo in odkritosrčno navdušenje nad volilnimi uspehi v svojem lastnem kraju in po vsej Jugoslaviji; kajti prav v teh krajih, kjer je narod pred vojno le malo še dihal in z veliko težavo komaj kljuboval raznarodovalnim navalom, so ga sedanje volitve na novo potrdile in ojunačile v veri, da so v močni, enotni Hi nestrankarski Jugoslaviji, za katero je glasoval, ne morejo več vrniti sramotni časi starega štajercijanstva in nesmiselnega bratomornega boja, ki je rezal v meso slovenskega naroda in razdvajal njegove moči. Za nas severne mejaše imajo pravkar izvršene skupščinske volitve poleg splošne naloge, ki obstoja v vsestranskem pomirjenju in narodnem uedinjenju, še poseben lokalen pomen, in ta je narodna in državna zavednost, narodni in državni ponos in trdna vera, da stoji z nami ramo ob rami velika večina jugoslovanskega naroda. Ta zavest se vrača med obmejno ljudstvo in ustvarja trdno jugoslovansko miselnost. Kraji tik ob meji, kakor so Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Špičnik, Slatinski dol, Zgor. in Spod. Kungota, Plač, Št. Ilj, Ceršak, Sladki vrh, Velka, Cinurek, Lokavec in PesniČki dvor so pri zadnjih volitvah s svojimi številnimi glasovi (70%—90%) javno in jasno pokazali svojo narodno voljo in državljansko dolžnost, ki Še danes pljuska med ljudstvom v vsestranskem navdušenju in veselju. Nesreče v naših rudnikih Trbovlje, 13. novembra. Z naraščajočo mehanizacijo rudniških obratov se je pričakovalo, da se bo število nesueč v rudnikih zmanjšalo, vendar pa temu ni tako. Tekmovanje za čimvečjo proizvodnjo pri čim-manjšem številu delavcev zaradi konkurenčne sposobnosti poslabšava tudi varnost rudarjev pri delu. Na drugi strani pa tudi slabo vpliva na varnost pri delu današnja brezposelnost, zmanjšanje mezd in dr., kajti tudi delavstvo ee trudi danes dokazati svojo delavoljnost v bojami, da se ga nadomesti z številnimi brezposelnimi možmi, dočim mu poslabšani gmotni položaj sam ob sebi narekuje zvišanje delovne energije, da doseže boljši zaslužek. Tako opažamo po štitističnih podatkih, da je padlo število nesreč' v naših rudnikih in plavžih v letih 1929 in 1930. in sicer je bilo v letu 1929 v nafii državi V rudarstvu in plavžarstvu 55 smrtnih, 450 težkih in 6293 lahkih nesreč, dočim -je bilo leta 1930 39 smrtnih, 409 težkih in 4972 lahkih nesreč,, . Kljub temu pa, da-se-je število delavstva , v enodtauH* in ftocetu Namočite perilo zvečer v in zjutraj je razmočena vsa nesnaga. Oglejte si raztopino po uporabi! Strmeli bodete, koliko nesnage vsebuje ta raztopina. Tudi za omehčanje vode in čiščenje vobče ,,Henko” jako priporočljiv Henkovi zaztopini teh dveh panogah leto« znatno zmanjšalo, število nesreč zopet narašča. Jasno je, da nesreče pri delu ne zadenejo le nesrečnežev samiih in njihovih družin, marveč da številne nesreče tudi težko obremenjujejo finančno stanje naših bratovskih skladnic, ki so zlasti od sedanje krize težko prizadete, tako da je ponekod celo njihov obstoj resno ogrožen. Zato že dolgo iščejo odločilni čimitelji učinkovitega leka proti naraščajočim nesrečam pri delu, vendar pa doslej brez večjega uspeha. Znano je, da se pripeti v rudnikih južnih banovin naše države največ nesreč, to pa radi tega, ker so v njih za posl e mi večidel sezonski delavci, kmetje iz okolice, ki so še v veliki večini nepisanem dn katere le redkokdo posvečuje v nevarnosti podzeinljskega dela. V nemškem rudarstvu, kjer r»olagajo veliko pažnjo na skrbno vodstvo Statistike rudarskih nesreč, je dokazano, da je nastalo »/, vseh nesreč in 40% smrtnih nesreč v rudnikih zaradi rušenja stropov, padanja rude, opornega mate-rijala itd. V francoskih rudnikih pa je ta odstotek znatno manjši, ker je tam uvedena za delavstvo pri podzemeljskem delu usnjata čelada oziroma klobuk, ki ščiti glavo rudarja pred poškodbami. Tako čelado je izdelal v jako Učni obliki trboveljski obrtnik g. TrbovBck. Ta Spedjalen tip rudarske zaščitne čelade sedaj proučuje po-: sebna komisija, ki jo tvori zdravnik centralnega higijenskega zavoda dr. Ljubomir Jovanovič in rud. inž. S. Javorški .Nobenega dvoma mi, da bo ta zaščitni rudar-, ski klobuk, ki je izdelan iz odpornega trdega > usnja, mnogo koristil- našim rudarjem -pri nji- hovem nevarnem delu v jamah, in da se bodo vsled splošne uvedbe tega varnostnega pokrivala v doglednem času zmanjšale tudi številne nesreče v rudnikih naše države, kakor se je to doseglo v Franciji in Nemčiji* kar ne bo le v kori6t rudarjev samih, marveč bo. ugodno vplivalo tudi na finančni položaj največje zaščitnice naših rudarjev Bratovske skladnice. Strašna smrt Slovenca v Ameriki V Clevelandu se je dogodila žalostna tragedija, katere žrtev je bil 48-letni Korošec Anton, rodom Slovenec. Kolman Franc, rodom iz Turnišč v Prekmurju, je prišel nekega dne v restavracijo »1019. Main avenue«, kjer je bil tudi abonent. Ko je prestopil prag restavracije, je potegnil iz žepa dva samokresa ter ju naperil proti strežniku, ki je bil v sobi, in zahteval od njega ves denar. Ali strežnik ni prišel iz ravnotežja in je Kolmanu mirno svetoval, naj le vtakne samokrese v žep in sede. Tedajci je vstopil drugi strežnik Korošec, proti kateremu je Kolman takoj sprožil in ga zadel naravnost v srce. Korošec se je zgrudil in izdihnil. Korošec zapušča ženo in dva nedoletna otroka. Ko Je Kolman videl; da se je Korošec zvrnil, je pustil vse ter zbežal. Prijavili so ga oblastem, ki ga pa še niso dobile. Kaj je pri* vedlo Kolmana do tega dejanja, ni znano. Skoraj gotovo je, da Je to storil v duševni zmedenosti, kajti imeli so ga za pridnega, poštenega in mirnega. To dejanje ie zelo razburilo vse Slovence, v Ameriki. Clara Viebigr vas Roman iz Eifela »O čarobni mesec maj, ti ljubezni raj —« »Tiho,« je rekla Barbka in se okrenila. »Nehaj c to neumno pesmijo! Ali ne čujes škrjančka? Tiho! To je božja ptička.« Na bližnji ruši je sedel skrjanček: »Tirili, tirili!« Mahujoč s perutnicami se je dvignil in zletel v zrak kot psica; v krogih, vedno višje in višje se dvigajoč, je pel svoj vriskajoči tirili pod nebo. »Lavdica, lavdica,«* so kričala dekleta in skakala tleskajoč z rokami kot nora po travniku. Pulile so z obema rokama kratka travo in si jo metale v obraz; kot dež jim je polzela po laseh in hrbtu; s smehom in kričanjem so letale semtertja, njihovi z žeblji okovani čevlji so pomandrali do smrti nežne klijoče bilke. Luca je malo zaostala, ta suhl jad ji je vendar tekla prehitro. Zagledala je nekaj rumenih cvetlic regrata, veselo jili je potrgala in si jih zataknila v lase — ali se ne blešče kot čisto zlato? Prisrčno so kimali bleščeči cveti na rjavem temenu. Komaj je opazila Tina tako ozaljšano tovarišico, ji je že strgala cvetlice z glave. Luca jo je smeje zmerjala in ji spet iztrgala svojo last; to je šlo sem ter tja, prav- Miljenku za škrjančka. cati boj se je vnel* napol igravo, napol resno suvanje. Končno je vrgla Tina proč polomljena stebelca; »Tu imaš svojo umazanijo!« Noge žensk so brezbrižno stopale po njih. Barbka je bila daleč pred ostalimi; postala je in čakala na zaostale. S stisnjenimi obrvmi jih je motrila. »Pojdite, pojdite!« je klicala nejevoljno. »Pustite neumnosti!« »Neumnosti?« Tina se je zasmeliljivo smejala in drzno vihala nos pred za glavo večjo tovarišico: »Le ne bodi tako ošabna, Lenzova Barbka, saj vendar vemo, kdo si!« Hihitajoč je dregnila Veronika in Veronika je sunila Lizo, Liza pa Luco. Temna rdečica je zalila Barbki obraz, toda rekla ni ničesar; z resnim pogledom je ošinila manjšo od nog do glave. »Hahn,« je začela Tina znova — dobro je razumela pogled in razjezila se je — »ti bi nas rada nekaj učila — ti?! Ti meniš, da smeš to, ker si prišla še enajsto uro pod streho? Haha, tako neumno! Ptiča spoznamo po perju, če se tudi ne oglasi. Hahaha!« Dekleta so se zasmejala, tudi Luca se je smejala s svojim nesmiselnim, veselim smehom. »Luca, pojdite!« je rekla Barbka in jo prijela pod pazduho. »Pustite Tino! Gnilo jajce pokvari vso kašo!« »Hol a« — Tina je pograbila Luco za roko —, »tu ostaneš! Kaj si rekla, Lenzova Barbka? Gnilo jajce — koga misliš s tem, lie?« je nadrla jezno večjo in njene oči so bliskale. »Ti kislica, ti tercijalka, samo poskusi! Tiha-voda jezove podira, odpri svoja voda, in povej, zakaj sem gnila!« Stisnila vori!« Potem pa' je zacepetala z nogami: »Povej!« »Bolj. ko govno mešaš, bolj smrdi. Prav nič se mi ne da,« je odvrnila mirno Barbka in se 'ha kratko okrenila. • Nobena ni bila vendar tako zala kot ona — in vedno tako dobre volje! Peter je nepretrgoma gledal vanjo. »Ali si govorila resnico, Luca? Prisezi! Tu pri Jožeku prisezi!« Položil je roko na otroka. Položila je zraven svojo roko: »Prisegam!« Nato je dvignila pogled in mu mežikala: »Ali si hud name, Peterček?« Še enkrat je zaihtela. »Saj vendar ne morem nič zato!« »Ne, ne, samo ne joči — za vraga, ne joči, Luca!« Udaril ze nogo ob tla. »Saj nisem tako hudo mislil. Ali ti mi tudi ne smeš postati nezvesta — ali slišiš, Luca, nezvesta! Luca!« Spet jo je stresal. »Ne, ne — o moje lepo krilo! Moj predpasnik!« Že je hitel na cesto in ji oboje prinesel. »Tu imaš te cape!« »O, Petrček!« Prijela ga je za glavo in ga potegnila k sebi na tla, obe roki mu je položila na lice. Prav nežno je Šepetala — že je bilo spet nekaj prejšnjega zadovoljivega zraka v njenem glasu —: »Zdaj nisi več jezen name, kaj ne? In novo obleko mi boš tudi kupil, ali ne? Takoj ko se bo vrnil gospod potnik. Rečem ti, ta ima obleke!« 5W m?ibov m Davfne opozoritvene položnice. Položnice za plačilo davkov, ki jih davčna uprava v Mariboru razpošilja za IV. četrtletje' 1931, so opo-zoritvene položnice, katere niso združene z eksekucijskimi stroški. Na položnicah izkazani stroški so predpisani samo za prejšnje izvršene opomine. Eksekucijski stroški se bodo računali šele tedaj, če se davčni zaostanki ne plačajo do 25. novembra 1931. m Oddaja sirot v oskrbo. Stranke, ki so voljne prevzeti v oskrbo sirote proti delni povrnitvi oskrbnih stroškov, naj se zglasijo v so-cijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg 9 od 8. do 12. m Špecerijskim trgovcem. Mestno tržno nadzorstvo je dognalo, da prejemajo trgovci v plombiranih vrečah mnogokrat papriko, ki ni povsem pristna. Zato je prejel gremij od mestnega načelstva nalog, da obvesti vse prizadete trgovce, da prijavijo tržnemu nadzorstvu v bodoče vse pošiljke živil, katere prejemajo plombirane in do uradnega odvzema vzorcev no odpirajo vreč, zabojev itd., da se izognejo tako odgovornosti za pristnost teh živil. m Jubilej zavednega moža. Včeraj je v krogu svoje družine, znancev in prijateljev obhajal 60-letnico življenja kazuilniški paznik g. Franjo Gorup, doma s Krasa in v Mariboru znan kot zaveden in odločen narodnjak. Še na mnoga leta! m Državnim upokojencem. Društvo državnih upokojencev naznanja vsem interesentom, da se lahko vpišejo in plačajo članarino vsako sredo od 15. do 16. ure v stranski sobi Nabavljalne zadruge državnih nameščencev na Rotovškem trgu. m Ekspozitura Delavske zbornice. Mariborska ekspozitura Delavske zbornice se je preselila iz dosedanjih prostorov v novo palačo OUZD in prične tam poslovati jutri, v ponedeljek ob običajnih urah. m Sanatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49, tel. 23-58. Lastnik in vodja dr. Černič Mirko. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, en-teroeleaner. 2281 m Pred nakupom ruma, slivovke, branjevca, d rože n k e, brandyja (konjaka), likerjev, špirita ild. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80. 2280 m Proti veselicam. Odbor Sokola na Teznu je sklenil, da ne bo zaradi vsesplošne gospodarske krize v letošnij zimski dobi prirejal nobenih običajnih veselic in zabav. Posnemajte! m Priporočamo! Gospodinjski koledar za leto 1932 ter domače božične in novoletne razglednice, katere je izdala Jugoslovanska Matica, se dobe v njeni pisarni v Grajski ulici 5, drugo nadstropje. m Odklanjanje najemnikov z otroci. Neka delavska družina s 6 nepreskrbljenimi otroci od 1 do 13 let je že od meseca septembra t. 1. brez strehe. Povsod jo odklanjajo radi otrok. Ker so mestnih hišah zasedena vsa stanovanja, apelira mestno načelstvo na hišne lastnike, ki imajo na razpolago prosta stanovanja, da se usmilijo omenjene družine, katere naslov je na razpolago v socijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9. Pri tej priliki se opozarja ponovno na tozadevno okrožnico gospoda bana Dravske banovine, po kateri se najemniki z otroci ne smejo odklanjati. m Gradnja javnih poslopij in tlakovanje cest. Te dni so bile urejene še zadnje formalnosti za gradnjo carinske pošte, nove carinarnice, stanovanjskih vil za carinike in za tlakovanje Einspielerjeve ulice in Aleksandrove ceste pred koodvorom. Skupni stroški bodo znašali 28,000.000 Din, od tega 5,700.000 Din za tlako-kovanje. Tlakovalna dela se bodo pričela že letos. Kamnik Plesne vaje v Narodni čitalnici so se že pričele. Poseča jih lepo število plesalcev in plesalk, katere uvaja v umetnosti najmodernejših plesov plesni učitelj g. Ivan Golob. Plesne vaje se vrše vsak četrtek zvečer. Začetniki pa imajo letos svoje posebne plesne vaje in sicer vsako nedeljo popoldne. Tudi te poseča precejšnje število plesalcev, največ mladine. Učiteljsko xbororauje v Domžalah se vrši v ponedeljek 16. t. m. in ne danes. Kino »Kamnikc predvaja danes in jutri lilm »Zena brez sramu«. V glavni vlogi nastopata Greta Garbo in John Gilbert. Tudi pri tem (itn u se predvaja kot dopolnilo izvrstna Salo-igra v dveh dejanjih. Zopet škrlatinka. Ta teden smo zopet zabeležili nov slučaj škrlatinke med šolsko mla-dmo. Šolske prostore so v petek temeljito de-siiificlrali, da preprečijo nadaljno širjeuje te zavrf tne bolezni. Škofja Loka Puščajte kolce v miru! Nad Breznico pri Škofji Loki trasirajo progo za avtomobilsko cesto. Zlonamerno, ali pa Iz nevednosti rujeje neznanci kolce, ki označujejo smer trase ali pa je z njimi oznamovana širina ceste. Ker Je tako postopanje kaznivo, se vsakdo opozarja, naj se puste znaki v redu in nedotaknjeni. Poškodbe naj se javijo vselej županstvu. Ako se krivci ne izslede nosijo stroške za obnovo prizadete občine. Kazni so od 10 do 2000 Din. Nabiralna akcija starološke občine se Je v teku poslednjih dni tako lepo razvila, da so naložili 3 vagone poljskih pridelkov za stradajoče. Darovi, težki okoli 30.000 kg, so se poslali v Belo Krajino. V iste svrhe je nakazal loški Rdeči križ nekaj manj ko 2000 Din. Darovalci, kakor tudi aranžerji nabiranja zaslužijo vse priznanje javnosti! Planinska koča na Ljubniku je na zunaj izgotovljena in se ličen planinski dom tudi iz Škofje Loke dobro vidi. Dela so poslednje dneve močno ovirali Jesenski nalivi in obrtniki skoro dva tedna niso mogli nikamor naprej. V kratkem prično z notranjo ureditvijo koče, ki bo menda že letos vso zimo odprta in dostopna turističnemu svetu. Z zbiranjem prispevkov se nadaljuje in naj zamudniki le pohitijo s svojim obulusom! Pri graditvi koče se Je izkazala vojaška uprava zelo naklonjeno. Gradbena dela so t rokah g. Mollnarija. Predsednik stavbnega odjeka škofjeloške SPD pa je g. Jonko Potočnik. Drzen rop ob belem dnevu Ropar je napadel rekonvalescenta Beka in mu vzel 1000 Din Maribor, 14. novembra. Jurij Bek, doma nekje v Slovenskih goricah, je bil do nedavno zaposlen pri posestniku in gostilničarju Rajbenšuhu na Pobrežju kot hlapec, kjer je pa nevarno zbolel in. Je moral v bolnišnico. V četrtek, dne 12. t. m. je bil Bek iz bolnišnice odpuščen kot rekonvalescent in se je takoj napotil k svojemu bivšemu gospodarju na Pobrežje, kjer je dvignil prisluženih 1000 Din in se hotel podati do popolnega okrevanja domov v Slovenske gorice. Prišel je v mesto in se spotoma ustavil še v Vlahovlčevt gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko Je Bek v gostilni jedel golaš, se mu Jc pridružil 22 do 25 let star neznanec brez suknje ter mu dejal, da ga pozna in ga vprašal kam gre. Bek se poznanstva z mladeničem sicer ni mogel spomniti, a povedal mu Je vseeno, da gre za ne- Celje * Proračunska seja mestne občinske uprave. V petek 27. t. m. ob 18. bo v posvetovalnici mestnega načelstva javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu Je proračun. *Za predsednika prosvetnega odbora sokolske župe Celje je Savez SKJ v Beogradu imenoval brata Milana Fabijančiča, profesorja na državni realni gimnaziji v Celju. * Pogreb kapelnik« Kubiste bo danes ob 16. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. * Smrtna kosa. V javni bolnišnici je 13. t. m. umrl 63 letni Matevž Deželak, delavec iz Mari-jagradca, 14. t. m. pa enoletni Branko, sinček mizarskega pomočnika v tovarni Vehovar gosp. Pečnika. * V Mestnem gledališču bo jutri ob 20. sestanek vseh dam in gospodov, ki imajo veselje do igranja. Predsednik Dramatičnega društva: Ivan Prekoršek. * Nezgoda delavca. 34 letni delavec Martin Kranjc v kemični tovarni je 13. t. m. med delom prišel z levo roko v stroj, ki mu je ranil prste. Kranjc se zdravi v javni bolnici. * Avtobus v Laško. Mestni avtobus, ki od 9. oktobra radi popravila ceste Celje-Laško ni vozil, prične danes v nedeljo 15. novembra zopet voziti po starem voznem redu. * Predavanje Jadranske Straže. Mestni odbor Jadranske Straže v Celju priredi pod okriljem Ljudskega vseučilišča v ponedeljek 23. t. m. v risalnici deške meščanske šole predavanje o »Razvoju jugoslovanske trgovinske in vojne mornarice. Predaval bo kapetan pomorske plovbe, publicist in glavni urednik »Jugoslovanskega Pomorca« g. Rudolf Črnič. * Aretiranega Škorjanca, o katerem smo poročali, da so ga zaprli, ker je ukradel sod, so v četrtek začasno izpustili na svobodo. Na podlagi časopisnih poročil pa Je ljubljanska policija javila v Celje, da je Skorjanec v Ljubljani dne 25. oktobra t. 1. vlomil v vagon na kolodvoru in odnesel blaga v vrednosti 5000 Din. V petek so radi tega Škorjanca ponovno aretirali. * Smrtna vozača nastopata danes zadnjič na Dečkovem trgu. Predstave trajajo ves dan. * Zagrebški planinci na Celjski koči. Zagrebško planinsko društvo »Runollst« priredi danes za svoje člane izlet na Celjsko kočo. Zagrebški planinci se pripeljejo do Celja, vračajo se pa preko Laškega. Ubijalec obsojen na 2 leti robije Celje, 14. novembra. 31. julija t. 1. Je prišlo na cesti v Vojnik do pretepa, pri katerem Je dobil 64 letni trgovec Jakob Kovač z nožem take poškodbe, da je dva dni pozneje umrl. Včeraj je stal pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju pod predsedstvom s. s. g. dr. Lenarta 40 letni mesarski pomočnik Martin Ferlež iz Vojnika, ki se Je moral zagovarjati radi tega uboja. Obtoženec Je Izpovedal, da je ravnal v silobranu. V neki gostilni je teden dni preje imel prepir z rajnim Kovačem. Usodnega dne sta se zopet srečala v gostilni in se zopet začela prerekati. Ko je odšel, sta mu sledila Kovač ter njegov sin in ga pre-tepavala, eden 8 palico drugi s sesalko za kolo. Ker se ju ni mogel ubraniti, je zamahnil z nožem proti Kovaču. Pri Kovaču je nastopilo za-strupljenje krvi in Je podlegel dva dni pozneje. Ferlež je bil obsojen na dve leti robije ter na Izgubo častnih pravic za dobo treh let. Kranj Pričelo se Je zimsko življenje. V obeh velikih kavarnah imamo že godbo, ki vabi in vabi, dokler te ne privabi. Posebno še sedaj je za kavarne dobro, ker je policijska ura zelo točna. Sicer pa tudi naše mesto ne spi. Na dnevnem redu so gledališke in filmske predstave. Gledališki oder je z velikim uspehom uprizoril A. Savolrjevo veseloigro »Osma žena«. Režiral je g. Plahuta, ki je lahko zelo zadovoljen z igralci in tudi s samim seboj. Njegova režiserska tanko-vestnost se najboljše kaže v enotni igri in sigurnosti nastopajočih. V prvi vrsti je pokazala novo struno svojega odrskega talenta gdč. Mila Lundrova. Boljše si je ne moremo misliti. Tudi v izbiri toalet je pokazala mnogo okusa. Gosp. Dore Kern je bil zrazit tip trgovca — miljar-derja, ki ga končno le premaga osma žena. Ta prelom je podal izvrstno. Sijajno je rešil svojo težko in delikatno vlogo g. Teddy, učinkovita maska je bil g. Ing. Boris Valenčič, eleganten g. Adolf Klavora, zelo posrečeno je rešila svojo nalogo gdč. Kocmurjeva, zadovoljila je trdi gdč. Damesova, prav dober detektiv je bil g. Luksa. Občinstvo se je nasmejalo prav iz srca, igralci so morali tudi med odmorom pred zaveso, to je v Kranju najvišje in zelo redko priznanje. Vob-če je »Osma žena«, ki se ponovi danes popoldne ob 16. url, zelo dobro sredstvo, da pozabiš vsaj malo na gospodarsko krizo. Kino Talija predvaja v nedeljo 15. t. m. ob 4., 6. in pol 9. uri veselo zvočno opereto »Pustna vila« (Fascbingsfee) v glavni vlogi Anny Ahlers, VValta Jansen, Urarbis Viktor de Kowa, Falkenstein, Sziikale IIavry Haltn. kaj ..sa domov, da popolnoma okreva. Ko je kmalu nato zapustil gostilno, se mu je neznanec pridružil, češ, da mora k Sv. Petru in da imata tako do tam isto pot. Med potjo je neznanec povabil Beka še v neko gostilno v Melju, kjer mu je naročil četrt vina. Krog 11. ure dopoldne sta potem krenila proti Sv. Petru, na nekem ovinku pod Meljskim hribom pa je -znani mladenič brez vsakega uvoda skočil proti Beku in zahteval od njega denar. Ker mu ga ta seveda ni hotel dati, ga je napadel, udaril po glavi, podrl na tla in mu s silo vzel 10 bankovcev po 100 Din, na kar je ne-znanokam pobegnil. Bek se je, ko sl je opomogel, vrnil v Maribor kjer je zadevo prijavil policiji, ki sedaj energično zasleduje drznega roparja, vendar ga pa doslej še ni mogla izslediti. Šolarji, ki bo položili na tračnice kamenje, da bi videli, kako se vlak iztiri! Poljčane 14. novembra. Te dni bi mlada pokvarjena trojica skoro povzročila, da bi se iztiril prihajajoči vlak, ako ne bi bila nevarnost pravočasno opažena in odstranjena. Povzročitelji so še mladi šolarji D., V. in F., ki ima vsak izmed njih na vesti že kakršnokoli slabo dejanje. Zato se je večkrat že omenjalo, kako nujno potrebno bi bilo jih poslati v kako poboljševalnico, pa se žal glede tega men ?lzrou »gčS„aGdzčkzeniateniateniatxeniatx ni moglo ničesar doseči. Zadnjikrat sta dva izmed njih ukradla izpred postaje železniškemu uradniku kolo, tokrat pa so vsi trije uganili novo lumparijo. Nedaleč od poljčanske postaje so naložili v razdalji po 100 m na tračnice več debelejših (v velikosti debele repe) kamnov ter nato s strani oprezovali hi čakali na učinek. Na srečo pa je nevarnost pravočasno opazila železničarjeva žena ga. U„ kar je takoj javila na postajo. Otroci so zbežali v bližnji gozd, ko jih je orožništvo zasledilo, so se naivno izgovarjali drug na drugega češ: »Saj ne bomo več«! Na dopustu je zblaznel Litija, 14. novembra. Liberga je prav lično naselje, oddaljeno kake pol ure od Šmartnega pri Litiji. Več prav trdnih kmetov ima tukaj svoje domovje. Poleg tega pa je znana Liberga tudi kot božja pot. Med premožne kmete lahko prištevamo tudi posestnika Tomažiča, ki ima več sinov. Letos je odšel najmlajši k vojakom, kjer je delal največ pri zidarjih. 2e tu je kazal znake duševne obolelosti. Še huje pa je bilo, ko je prižel pred dnevi na dopust na Libergo. Tu Je docela zblaznel. V tem stanju je kazal na vrat in prosil, naj mu odvzamejo iz ust neki oficirski duh, ki ga baje tišči. Odpeljali so ga v vojaško bolnišnico v Ljubljano. Nevarnost poplav v kamniškem okraju Kamnik, 14. nov. Nepretrgano deževje v petek in močan naliv v noči od .petka na soboto je napolnilo struge rek in potokov do roba. Zlasti Bistrica in Nevljica sta narasli visoko nad normalo. Umazani rjavi valovi se večajo od ure do ure in ako dež kmalu ne poneha, se Kamničani lahko upravičeno boje nove poplavne katastrofe. V okolici Trzina se je že v četrtek in petek nabrala po močvirnih travnikih in livadah precejšnja množina vode. Danes pa je vsa okolica Trzina dobesedno pod vodo. Potnik, ki se pelje s Kamničanom, ne vidi iz vlaka na levi strani proti Litiji drugega kot samo vodo, iz katere štrli grmovje in drevje. Pšata se je razlila čez polja in travnike, po katerih dere voda z veliko hitrostjo. Tudi kotlina pod črnuškim klancem je izpremenjena v jezero. Sicer je to običajno, da je vsa pokrajina od Trzina do Črnuč ob vsakem večjem deževju poplavljena, toda danes je višina vode že presegla vse letošnje povodnji. Kočevje I* industrije. Žaga Premoženjske uprave fe zopet v polnem teku. Dan za dnem dovažajo vozniki hlode, ki se kopičijo v velikanske sklade. Vozniki iu delavci so dobili nekaj zaslužka. Nasprotno je tekstilna »Kočevje« omejila svoj obrat od šestnajst na deset ur dnevno. Posledica tega je bila redukcija nekaterih delavcev. »Tekstilanat (starejša) obrtuje nezmanjšano in ima baje sedaj veliko odjemalcev. Ali bo uprava delavstvu sedaj zopet zvišala plače, ki jih je bila znižata poleti? Reklama. Kočevje je te dni obogatelo na novi Siidobitvii. Po mestu so se pojavi hi leseni re-lamni stolpici in deske, tako da se ne bodo več kvarili zidovi s plakati. Razpis. Opozarjamo na razpis poštne direkcije za prevoz pojite na progi Kočevje—Koprivnik in sicer od 1. decembra t. 1. dalje. Služba. Po sklepu zadnje seje občinskega odbora je bil vpokojen dolgoletni občinski sluga J. Kraber. Mestna občina, razpisuje njegovo mesto. Šmartno pri Litiji Narodni poslanec Milan Mravlje je 12. t. m. obiskal v spremstvu litijskega župana Franca Lajovica in v spremstvu domačega župana Ferda Tomažina tudi nas in se vsem volilcem osebno zahvalil. Navzočen je bil tudi župnik iz Javorja č. g. Tomo Javornik. Občinske seje, ki so se do sedaj vršile v »Prosvetnem domu«, se bodo od 15. t. m. dalje vršile v posvetovalnici osnovne šole v Šmartnem. Župan sklicuje za 15. t. m. važno proračunsko sejo. Stanovanj je v Šmartnem dosti na razpolago, tako je dobiti lepa opremljena stanovanja pri Janko Trelcu, pri Razboršku, pri Golo-barju itd Zagorsko pismo Ko čitamo poročila iz vseh krajev naše lepe Dravske banovine o volilnih rezultatih in o velikem navdušenju volilcev, ki so javno dokazali, kako sveta jim je Jugoslavija, in to v obmejnih krajih, kjer bi človek mislil, da se pro-buja ljudstvo k narodni zavednosti polagoma in tiči še napol v mlačni vodi, se nam zdi potrebno, da se dotaknemo tu še nečesa, kar priča o nacijonalnem čutu Zagorskih prebivalcev in s tem dokažemo, koliko je reagirala proti-prapaganda na naše ljudi. Govorilo se je namreč, da prevladuje v industrijskih krajih komunistični duh vsled česar bo udeležba pri volitvah zelo pičla, ker bo našla opozicija rodovitna tla. Da take govorice za zmerom prenehajo naj omenimo, da se je udeležilo volitev ravno delavstvo, lai tvori — kar se volilnih opravičencev tiče domala večino, — v zelo lepem in vzgled-nem številu in brez ozira pripadnosti k nekdanjim političnim strankam. In o »terorju« ali nasilju, kar pišejo nekateri nam sovražni inozemski listi, sploh ne more biti govora, ker s »silo« se pri nas ni nikogar vleklo na volišče. Kdor je prišel, je prišel prostovoljno! S tem je povedano vse! čestitamo nafiim narodnim im zavednim železničarjem. Korporativno so prišli na volišče in so s tem pokazali javno in vsem, da manifestirajo za Jugoslovansko idejo in so pripravljeni delovati le za blagor domovine in korist vsakega državljana. In naši starčki! Vzlic blatu in dežju so prišli na volišče sami, pred vsem 84 letna korenina Kolenčev France. In s kakim ponosom je izrekel tam ime izvoljenega kandidata! Vadite, to so vzgledi, iki morajo ganiti vsakega človeka, ki čuti v sebi le trohico ljubezni do svoje domovine. Tako se je udeležilo volitev v Zagorju 64% in skoraj enaki rezultat izkazujejo sosednje Rži-Sče, kjer tvori večino volilnih upravičencev tudi delavstvo. S tem so pokazali naši zavedni delavci, da ne nasedajo več obljubam dn lepim besedam, temveč ravnajo po lastni uvidevnosti. In naš izvoljeni poslanec g. Milan Mravlje, ki je dovolj poučen o stiskah in potrebah slovenskega delavca, bo gotovo storil vse, da bo delavcu pomagano, bajti mnogo tisoč oči je uprtih vanj in pričakuje od njega pomoči! • Kdor se želi razvedriti, naj obišče drevi Sokolski dom, kjer bodo igrali naši ipriznani igralci »Trije vaški svetniki«. Na Lokah v Zadružnem domu bodo pa priredili Martinovo veselico. V noči od torka na sredo smo imeli pri nas nevihto kakor o kresu. Bliskalo dn grmelo je in ipada je toča ilcot lešniki debela. Škode seveda ni napravlja, pač pa so povzročili hudi nalivi malo plazovje na rudniški sipini, kjer je poškodovalo elektrovod. Tekom srede j« bilo vse poplavljeno in obratnega zadržita vsled tega ni bilo. Litija Odeje je kradel. Hlapec g. Dolšlca, znanega lastnika avtogaraže na Grbinu pri Litiji, je peljal pred dnevi neki tovor na kolodvor. Tu je pustil konja le za pičli 2 minuti sama, pa sta mu že izginili iz voza dve odeji, vredni 800 Din. Tatu pa kljub vestnemu iskanju niso mogli izslediti. Par dni nato pa se je peljal z novo kupljenimi odejami iz Št. .lurja v Litiji. Med vožnjo sta mu zmanjkali tudi ti dve odeji. Obveščeno orožništvo je naredilo preiskavo in je bil osumljen neki P. iz Št. Jurija. Pri hišni preiskavi so našli vse štiri odeje, ki so bile vrnjene lastniku, a P. je romal v zapore. »Namišljeni bolnik« je naslov komedije, ki jo vprizori drevi točno ob 20. uri Sokolski oder. S to predstavo se otvori po dolgem premoru skoro dveh let — gledališka sezona. Režijo vodi brat Pečnik, ki je zbral poleg še drugih starejših oderskih igralcev — nove moči, ki se bodo prav častno odrezali, posebno pa brat Vidic, ki ima glavno vlogo. Vsi ostali pa bodo poskrbeli, da se bo občinstvo dodobra nasmejalo, zatorej danes vsi Litijani in okoličani posetite to predstavo, ker ponovitve ne bo. Občinstvo se opozarja, da je gledališki odsek sklenil, da se cene vstopnini znižajo, tako, da je mogoč prav vsem dostop k predstavi Prekmurje Novi iupan. V Ocinju je radi odselitve razrešen dolžnosti župana Unger Janez in je na njegovo mesto imenovan Geder Fran«, Dolina. Pred kratkim je bil od tod premeščen g. učitelj 8reš; sedaj pa še gospa upraviteljica Hajdu. Sedaj Je šola, ki je dvorazrednlca, bref učitelja. Spori Vse želi igrati z Jugoslavijo. Prihodnje leto se nam obeta bogat mednaroden spored. V tem pogledu nas ne bo dosegla niti ena država. Do sedaj so že zaključene tekme s Poljsko, Madjarsko, Češkoslovaško in Portugalsko. Pred kratkim Je prispelo vabilo od Holandske, s katero naj bi igrali v maju. K tem pridejo še tekme za balkanski pokal proti Bolgariji, Grčiji in Turčiji, tako, da imamo skupno 11 reprezentančnih tekem. Pozivi so vsekakor laskavi, vendar bi moral JNS vpoštevati, da igrajo naši klubi v državnem prvenstvu in da igrači ne bodo Imeli časa, nastopati na dveh frontah. Gozdni tek SK Ilirije, ki bi se moral vršiti danes, je preložen radi slabega vremena na prihodnjo nedeljo. Prvenstvo Poljske sl je za letos definitivno osvojila Garbarnta. Zagreb : Budimpešta. Medmestna tekma med obema nasprotnikoma se bo vršila 1. decembra v Zagrebu. 50 dolarjev globe mora plačati praška Sparta srednjeevropskemu komiteju radi Izgredov od strani publike proti sodniku pri tekmi Sparta : : WAC. Naši smučarji se ne udeleže olimpijade v Lake Placidu. JZSS je sklenil, da ne bo poslal reprezentance na zimsko olimpijado, ker nima denarnih sredstev. Glavna skupščina JPS se vrši danes v Zagrebu.