URN_NBN_SI_DOC-KSR8AXKP

Bibliotekar. Beograd, Društvo bi- bliotekara Srbije. God. XXII/1970. Br. 1—6. 784 str. + pril. 8°. [cir.]. Vsebina tega letnika je dokaj pe­ stra. Nekatere posamezne številke so pretežno uglašene na isto temo (npr. št. 3 je posvečena 100-letnici Leninovega rojstva, št. 5 pa pro­ blemom narodnih knjižnic). Precej člankov obravnava knjižničarstvo v inozemstvu. Razen izrazito bi­ bliotekarskih člankov pa najdemo tudi literarnozgodovinske in kul­ turnozgodovinske sestavke. Zelo koristen je prispevek Marka Oreškoviča Naši pseudonimi, v ka­ terem je razrešenih 10 psevdoni­ mov in šifer iz novejših letnikov jugoslovanske periodike. Morda bi bila stvar vredna posnemanja. Kot naša in hrvatska knjižničarska re­ vija se tudi Bibliotekar ukvarja s problemom statistike in standar­ dov v knjižnicah. Ljubinka Bašo- vič-Petrič v članku Bibliotečka sta­ tistika i standardizacija ugotavlja nujnost rešitve tega problema. Kar zadeva bibliografijo, ki ji je posvečenih nekaj sestavkov v tem letniku, bi pripomnila tole: Rado­ van Vukčevič v članku Bibliogra­ fije kod jugoslovenskih naroda go­ vori najprej na kratko o zgodovini bibliografije pri nas in tu omenja tudi Simoničevo Slovensko biblio­ grafijo. Dalje govori o teoriji bi­ bliografije in o bibliografskem po­ pisu in končno podrobneje pred­ stavi vse tri publikacije Bibliograf­ skega inštituta, tj. Bibliografijo knjiga, brošura i muzikalija, Bi­ bliografijo jugoslovenske periodike in Bibliografijo Jugoslavije — član- ci i priloži u listovima i časopisi- ma. Tekoča slovenska nacionalna bibliografija ni niti omenjena, kot da sploh ne bi izhajala. Izmed ostalih člankov bi izbrali morda še prispevek Mirjane Milo­ vanovič Da li je bibliotekarstvo nauka. Naj povzamemo najvažnej­ še misli: Javne knjižnice, ki naj bi omo­ gočile čimboljšo uporabo knjižnič­ nega gradiva, so se pojavile razme­ roma pozno, mnogo kasneje kot knjige same. Pogoj za njihov na­ stanek namreč ni bila samo iznajd­ ba tiska in tiskanje knjig, ampak tudi izoblikovanje sloja izobražen­ cev. Zato so se tudi teorije o knjigi in knjižničarstvu začele pojavljati pozno. Prvi je uporabil izraz bi­ bliotekarska znanost leta 1808 Mar­ tin Schrettinger. Temu so sledile mnoge razprave in teorije. Ko pa 174 Knjižnica 16/1972