URN_NBN_SI_DOC-KSR8AXKP
Bibliotekar. Beograd, Društvo bi- bliotekara Srbije. God. XXII/1970. Br. 1—6. 784 str. + pril. 8°. [cir.]. Vsebina tega letnika je dokaj pe stra. Nekatere posamezne številke so pretežno uglašene na isto temo (npr. št. 3 je posvečena 100-letnici Leninovega rojstva, št. 5 pa pro blemom narodnih knjižnic). Precej člankov obravnava knjižničarstvo v inozemstvu. Razen izrazito bi bliotekarskih člankov pa najdemo tudi literarnozgodovinske in kul turnozgodovinske sestavke. Zelo koristen je prispevek Marka Oreškoviča Naši pseudonimi, v ka terem je razrešenih 10 psevdoni mov in šifer iz novejših letnikov jugoslovanske periodike. Morda bi bila stvar vredna posnemanja. Kot naša in hrvatska knjižničarska re vija se tudi Bibliotekar ukvarja s problemom statistike in standar dov v knjižnicah. Ljubinka Bašo- vič-Petrič v članku Bibliotečka sta tistika i standardizacija ugotavlja nujnost rešitve tega problema. Kar zadeva bibliografijo, ki ji je posvečenih nekaj sestavkov v tem letniku, bi pripomnila tole: Rado van Vukčevič v članku Bibliogra fije kod jugoslovenskih naroda go vori najprej na kratko o zgodovini bibliografije pri nas in tu omenja tudi Simoničevo Slovensko biblio grafijo. Dalje govori o teoriji bi bliografije in o bibliografskem po pisu in končno podrobneje pred stavi vse tri publikacije Bibliograf skega inštituta, tj. Bibliografijo knjiga, brošura i muzikalija, Bi bliografijo jugoslovenske periodike in Bibliografijo Jugoslavije — član- ci i priloži u listovima i časopisi- ma. Tekoča slovenska nacionalna bibliografija ni niti omenjena, kot da sploh ne bi izhajala. Izmed ostalih člankov bi izbrali morda še prispevek Mirjane Milo vanovič Da li je bibliotekarstvo nauka. Naj povzamemo najvažnej še misli: Javne knjižnice, ki naj bi omo gočile čimboljšo uporabo knjižnič nega gradiva, so se pojavile razme roma pozno, mnogo kasneje kot knjige same. Pogoj za njihov na stanek namreč ni bila samo iznajd ba tiska in tiskanje knjig, ampak tudi izoblikovanje sloja izobražen cev. Zato so se tudi teorije o knjigi in knjižničarstvu začele pojavljati pozno. Prvi je uporabil izraz bi bliotekarska znanost leta 1808 Mar tin Schrettinger. Temu so sledile mnoge razprave in teorije. Ko pa 174 Knjižnica 16/1972
RkJQdWJsaXNoZXIy