iGLEBteO&a
V U5I
/3ZOmoŽEJfSE
k©CsBJ§>.
'KEčSJfZ ©&&<£>&
Lb30^) £»2	.
SEZto/fJd
3©£2.~£Žl1
5 3" EV. 15.
JADRANSKA BANKA - BEOGRAD
Dionlčka slav.: Din 60,000.000'- . Rezerva Din 30,000.000*- .
PODRUŽNICE: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. AMERIKANSKI ODIO.
Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
AFItlRANI ZAVODI: Dadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yusoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
cz cr
O
O
<
CD
N
<
in<
C
n>
n>
7ŠT
CZ
<
H)
r-t-
(D
O) n< CZ =3 <D
Cl
in
7zr
O
<
zd'
n>
pM*M
m m
m IKMI ©
Eli		I	
11'
JUGOERSIM11
TRGOVSKA
VEKOSLAV PELC
DRUŽBA	|
& DRUGOVI
v LJUBLJANI
Vegova ul.štev.8.
EKSPORT in IMPORT.
Brzojavke: Jugoeksim. Čekov. ur. štev.: I3.l(i0.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo in drobno.
Spored
Drama:
Januar	23. torek	— Zaprto.	
n	24. sreda	— .Madame Sans Gene.	Izven
	25. četrtek	— Čudež sv. Antona in	
		Črna dama iz sonetov.	Red A
n	26. petek	— Liliom.	Red D
n	27. sobota	— Živi mrtvec. Delavska predstava.	
		(Znižane cene.)	Izven
»>	28. nedelja	— Liliom. (Ob 3. popoldne.)	Izven
n	28. nedelja	— Vojiček. (Ob 8. zvečer.)	Izven
n	29. poned.	— Madame Sans Gene.	Red E
		Opera:	
Januar	23. torek	— Lakme.	Red B
tt	24. sreda	— Mefistofeles.	Red E
n	25. četrtek	— Nižava.	Red D
»»	26. petek	— Gorenjski slavček.	Red A
n	27. sobota	— Tryptichon.	Red C
n	28. nedelja	— Nižava.	Izven
29. poned. — Zaprto.
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo no atelje »VESTE", Ljubljana, Holoduorska ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Madame Sans Gene.
Komedija v treh dejanjih s prologom.
E. Moreau.
Osebe v prologu
Lefebure .	.
Jolicoeur .	.
Rissout .	.
Vabontrain . Fouche .	.
Vinaigre .	.
Grof Meipperg Mathurin .	.
Katarina .	.
Toinon .	.
Julija .	.	.
La Rousotte
Mapoleon Lefebvre Fouche Savary Brigode Katarina Karolina Eliza
Madame de Bassano Madame de Rovigo Madame de Bulow Grof Neipperg Canouville Rustan Constant .
Despreaux Jasmin Leroy .	.
Prolog v pralnici Katarinini v Parizu, za 1792. Prvo, drugo in tretje dejanje 18 let
Osebe
9r
Spisala V. Sardou in Režiser: B. Putjata.
g. Gregorin, g. Markič, g. Medven. g. Cesar, g. Kralj, g Smerkolj, g. Peček, gna. Gorjupova. ga Mablocka. gna. Gabrijelčičeva gna. Zborilova. gna. Rakarjeva.
g. Putjata. g Gregorin, g. Kralj, g. Sancin, g. Markič, ga. Nablocka. ga. Wintrova. gna. M. Danilova, gna. Gorjupova. gna. Zborilova. gna. Rakarjeva. g. Peček, g. Medven. g. Cesar, g. Kumar, g. Plut. g. Terčič. g. Smerkolj, revolucije 10. avgusta pozneje tudi v Parizu.
Začetek ob 8.
Konec okrog 10.
ČUDEŽ SV. ANTONA.
Satirična legenda v dveh dejanjih. Spisal M. Maeterlinck.
Poslovenil F. L.
Režiser: FR LIPAH.
Sveti Anton ....	.................g.	Kralj.
Gustav.............................................g.	Peček.
Ahil...............................................g.	Markič.
Doktor.............................................g.	Terčič.
Župnik.............................................g.	Lipah.
Policijski poročnik................................g.	Medven.
Policijski seržant.................................g.	Plut.
Jože...............................................g.	Cesar.
Virgina............................................gna	Rakarjeva.
Gospodična Hortenza................................gna	Gabrijelčičeva.
Leontina .	   .	gna Zborilova.
Valentina........................... gna	Gorjupova.
Prvi stražnik......................................g. Smerkolj.
Drugi stražnik.....................................g.	Sancin.
Prvi gost..........................................g.	Kumar.
Drugi gost.........................................g.	Bertok.
Sorodniki in gostje. Sedanjost. Malo mesto v provinci.
ČRNA DAMA IZ SONETOV.
Medigra. Spisal B. Shaw. Poslovenil F. L.
Režiser: FR. LIPAH.
Crna dama.................................gna Gabrijelčičeva.
Zagrnjena dama............................ga Šaričeva.
Dvorni gardist............................g. Cesar.
Mož v plašču..............................g. Lipah.
Fin de siecle 15/1600.
Poletna noč na terasi whitehallske palače v Londonu.
Začetek ob S.
Konec po 11.
LILIOM.
Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Sest.
Režiser: OSIP ŠEST.
Liliom			g-	Peček.
Julka			Wintrova.
Marička 				
Gospa Muškat			ga	Juvanova.
Liza			
Gospa Bezeg			
Fičur			g-	Rogoz.
Mladi Bezeg			g-	Lipah.
Wolf Breitfeld			g-	Plut.
Strugar		. .... g.	Sancin.
Lincmann			g-	Gregorin.
Policijski komisar			g-	Kumar.
Berkovič			g-	Smerkolj.
Policijski koncipist			g^	Danilo.
Stari stražnik			g-	Kuman
Prvi policaj			g-	Medven.
Drugi policaj			g-	Cesar.
Prvi detektiv			g-	Kralj.
Drugi detektiv			g-	Drenovec.
Zdravnik			
Doktor Reich			g-	Terčič.
Štefan Kadar			g	Markič.
Štiri hišne, dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se vrši v budimpeštanskem „pratru“.
Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza.
ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
- 4 -
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PfiVEL GOLIfi
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta findrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova
fina Pavlovna, njena mati.................................gna Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin ...	.................g. Gregorin
Pestunja..................................................gna Zborilova
Sobarica..................................................gna Gabrijevčičeva
II.	slika. Pri crganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja).................................g.	Šest
fifremov..................................................g	Plut
Častnik...................................................g.	Cesar
Glasbenik.................................................g.	Karagjov
Prvi cigan................................................g.	Terčič
Ciganka...................................................gna Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
III.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova
fina Pavlovna, njena mati.................................gna Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
fifremov..................................................g. Plut
Stahov.................................................  .	g. Markič
Butkevič..................................................g.	Medven
Korotkov..................................................g.	Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja).................................g.	Sest
Saša . .1 ..... .	..........................gna Gorjupova
V. slika. Kabinet fine Dimitrijevne.
fina Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez flbrezkov............................................g Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Jelizaveta findrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Sluga.....................................................g. Sancin
VI. slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)....................................g. Šest
Maša, mlada ciganka .........................................ga Juvanova
‘ Ivan Makarovič, stari cigan,	njen	oče...................g. Terčič
Nastasja Ivanovna, ciganka,	njena	mati.................gna Vera Danilova
Knez flbrezkov .	......................................g. Skrbinšek
VII. slika. Posebni kabinet v gostilni.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................g. Šest
Ivan Petrovič................................................g. Kralj
Maša...................!  ...................................ga Juvanova
Natakar......................................................g. Karagjov
VIII. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)......................ga Wintrova
Viktor Karenin..................................................g.	Gregorin
Voznesenski, Kareninov tajnik .	.....................g	Markič
Sluga..........................................................  g.	Sancin
IX. slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja).........................g.	Šest
Pjetnikov....................................................... g.	Drenovec
flrtemjev....................................................g	Medven
Natakar.........................................................g.	Karagjov
X. slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik..........................................g. Lipah
Zapisnikar .............................................. .	.	g. Terčič
Jelizaveta flndrejevna (Liza)................................ga Wintrova
Viktor Karenin .  ..............................................g.	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja).........................g.	Šest
XI. slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga................................................... ....	g Sancin
Ivan Petrovič................................................g. Kralj
Mladi odvetnik...............................................g. Markič
Knez flbrezkov...............................................g. Skrbinšek
Pjetnikov....................................................g. Železnik
Dama.........................................................gna ZboFilova
Častnik.........................................................g.	Cesar
Petrušin, odvetnik...........................................g. Peček
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)......................ga Wintrova
Viktor Karenin..................... .........................g.	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja)......................g	Šest
Maša.........................................................ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih' dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
>.T-
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
VOJIČEK.
Drama v 24 slikah. Spisal Georg Bruchner. Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST.
Vojiček Marija Stotnik Tambur Doktor Andrej Oklicevalec Marjeta .
Prvi rokodelec Drugi rokodelec Krčmarica Katra .	.	.
Norec .	.	.
Vojak .	.	.
Prvi gledalec Drugi gledalec Stara ženica Žid . .	.	.
Kmet .	.	.
Prvi meščan Drugi meščan
g. Rogoz, ga Juvanova, g. Peček, g. Cesar, g. Lipah, g. Drenovec, g. Gregorin, gna Zborilova. g. Plut. g. Terčič. gna Rakarjeva. gna Gabrijelčičeva. g Kralj, g. Smerkolj, g. Medven g. Kumar, gna Gorjupova. g. Danilo, g. Sancin, g. Medven. g. Kumar.
Vojaki, ljudstvo.
Čas: začetek 19. stoletja.
Potek slik pred odmorom: 1. Soba pri stotniku. 2. Polje. 3. Marijina soba. 4 Doktorjeva študijska soba. 5. Komedija v zabavišču. 6. V šatoru. 7. Marijina soba. 8. V doktorjevi sobi. 9. Soba pri Vojičku. 10. Cesta. 11. Marijina soba. — Odmor. — 12. Stražnica. 13. Gostilna 14. Polje. 15 Soba v vojašnici. 16. Dvorišče v vojašnici. 17. Marijina soba. 18. Štacuna. pri starinarju. 19 Cesta. 20. Soba v vojašnici. 21. Gozdna pot ob ribniku. 22. V krčmi. 23. Marijina soba. 24. Gozdna pot ob ribniku.
— 7 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
LAKME.
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gilie. Uglasbil Leo Delibes. Poslovenil dr. Ivo Šorli.
Dirigent: A. NEFFMT.
Lakme .	.	.
Mallika .	.	.
Ellen .	.	.
Roza .... Benston	.	.
Gerald .	.	.
Friderik .	.	.
Nilakanta	.	.
Hadži .	.	.
Kitajski trgovec Vračar .	.	.
Kuravar	.	.
Bajadere
Režiser: G. SEVASTIJANOV.
ga Lovšetova. gna Sfiligojeva. ga Matačičeva. ga Ribičeva, ga Smolenskaja. g. Kovač, g. Cvejič. g. Betetto, g. Bratuž, g. Bekš. g. Povše. g. J. Drenovec, gna Chladkova. gna Vavpotičeva. mornarji. Brahmanski
in
Indijski narod. Angleške dame, častniki
svečeniki in bajadere, prodajalci, fakirji itd.
Plese priredila ga. Poljakova.
Nove dekoracije po lastnem načrtu izdelal g. Skružny. — Nove kostume izdelala ga. Waldsteinova in g. Dobry. — Prva predstava v Parizu v Opera-Comique 14. aprila 1883.
Darila so najlepše .slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V.BESTER^HEUOS"
Začetek ob pol 8.
Konec, po 11.
MEFISTOFELES.
Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po I. in II. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito.
Dirigent in režiser: Friderik Rukavina.
Prvi del.
Prolog' v nebesih.
Mefistofeles ....................................................g. Zathey.
Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok.
I. dejanje. Na veliko noč.
Faust '............................................................g.	Šimenc.
Wagner.............................................................g.	Bratuž.
Mefistofeles.....................................................g.	Zathey.
Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst. Godi se pred mestnimi vrati.
Sprememba Faustova soba.
Faust..............................................................g.	Šimenc.
Mefistofeles.......................................................g.	Zathey.
II dejanje Na vrtu.
Faust (pod	imenom Henrik).......................................g. Šimenc.
Margareta........................................................gna Zikova.
Mefistofeles	...	........................................g. Zathey.
Marta................................. ..........................gna Sfiligojeva
Sprememba. Valpurgina noč.
Mefistofeles.....................................................g.	Zathey
Faust............................................................g	Šimenc.
Vešče, zli duhovi, čarovnice Pozorišče: pogorje Herz.
III.	dejenje. Smrt Margarete.
Margareta........................................................gna Zikova.
Faust............................................................g	Šimenc.
Mefistofeles  ...................................................g.	Zathey.
Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi
Drugi del.
IV. dejanje. Klasična sabatna noč.
Helena.................................................... gna Thalerjeva.
Pantalis ........	.........	gna Sfiligojeva
Faust............................................................g.	Šimenc.
Nereus................................•....................... .	g- Bratuž.
Koretide, sirene, paži. Godi se ob Egejskem morju v mesečini.
Epilog.
Faust..............................................................g.	Šimenc.
Mefistofeles .  .................................................g.	Zathey.
Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov.
Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog.
I. dejanje: I. del : Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo,. Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod.
II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot
' kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla-
III- dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav.
IV.	dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen.
Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabi! na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča. Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori.
— 10 —
Začetek ob pol 8.
i
Konec ob 10.
NIŽAVA.
Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeru Rud. Lothar.
Uglasbil E. d’Albert.
Dirigent: L MATAČIČ.	Režiser: V. SEWASTIANOW.
Sebastjano, posestnik....gg. Levar, Cvejič.
Tomaso, najstarejši občan	.	.	.	gg. Betetto, Zupan.
Moruccio, mlinarski hlapec	...	g. Pugelj.
Marta..............................gni Thalerjeva, Kattnerjeva.
Pepa...............................ga	Matačičeva.
Antonija...........................ga	Ribičeva.
Rozalija..................gna Sfiligojeva.
Nuri......................gna Korenjakova.
Pedro, pastir........................g.	Sowilski.
Nando, pastir........................g.	Banovec.
Župnik...............................g.	Finko.
Kmet...............................g.	Perko.
Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem.
Sebastjano, veleposestnik, lastnik mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo.
V mlinu se pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice.
— 11 —
Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije se dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine.
\
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
HOTEL ..SOČA", LJUBLJANA
LASTNIK H. POTOČNIK. D SV. PETRA CESTA 5.
— 12 -
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Uglasbil ftnton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.	Režiser:	O.	ŠEST.
Majda, vdova		
Minka, njena hči		. . ga Lovšetova k. g.
Franjo, študent		. . g. Šimenc.
Chansonette, učitelj petja .... Ninon, njegova soproga, plesalka	• 9- Levar. . . ga Lewandowska.
Štrukelj, oskrbnik		
Rajdelj, njegov pisar		. . g. Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja		. . g. Debevec.
Krčmar		. . g. Zorman.
Kurir		
Pismonoša		
Prva učenka Chansonetta ....	
Druga učenka Chansonetta ....	, gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev 1. 1872.
Priporočamo	,
Kolinsko cikorijo.
Začetek ob pol 8.
Konec okoli 11.
TRIPTYCHON.
Uglasbil G. Puccini.
PLAŠČ.
Besedilo zložil po Didiera Golda „La Houppelande“ G. Adami. Poslovenil M. P.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Michele, gospodar^čolna.....................................  g.	Levar.
Luigi, težak .......................................g. Sovvilski.
Tinea, „	.......................................g. Mohorič.
Talpa, „	.......................................g. Zorman.
Giorgetta, žena Michela......................................gna	Thalerjeva.
Frugola, žena Talpe..........................................gna	Rewiczewa.
Prodajalec pesmi...............................................g. Banovec.
Ljubimec ...........................................g, Bratuž.
Ljubimka  ....................................................ga	Ribičeva.
Težaki, lajnar, dekleta. Dejanje se vrši na čolnu.
SESTRA ANGELIKA.
Besedilo	zložil	G.	Forzano.	Poslovenil dr. I. Šorli.
Sestra Angelika  .............................gna Zikova.
Teta kneginja.................................ga Thierry-Kavčnikova.
Prednica .	. .  ............................gna Smolenskaja.
Penitencijarka................................gna Sfiligojeva.
Predstojnica novic...................... gna Erklavčeva.
Sestra Genovefa .	•..........................gna Lewandowska.
Sestra Ozmina.................................gna Kovačičeva.
Sestra Dolcina................................gna Ponikvarjeva.
Sestri nabiralki............................../ 9na Ribičeva.
) gna Jeromova.
Novici......................................../ 9na Korenjakova.
\ gna Mišičeva.
Sestra ključarica...............................ga Lumbarjeva.
Dejanje	se	godi	h	koncu	17.	stoletja	v samostanu.
GIANNI SCHICCHI.
Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli.
Gianni Schicchi........................
Lauretta, njegova hči..................
Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa
Rinuccio, nečak Zite...............
Gherardo, nečak Buosa..............
Nella, njegova soproga.............
Gherardino, njen sin...............
Betto iz Signe, svak Buosa .	.	.
Simon, sorodnik Buosa..............
Marco, njegov sin..................
Ciesca, njegova soproga .... Maestro Spinelloccio, zdravnik . . Amantio plemeniti Nicolao, notar .
Pinellino, čevljar.................
Guccio barvar ........
Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. — Dekoracij
g. Levar, ga Matačičeva. gna Rewiczeva. g. Kovač, g Bratuž gna Koreninova. g. Habič, g. Zorman, g. Zupan, g Pugelj, ga Smolenskaja. g. Perko, g. Debevc, g Erklavec. g. Ribič, e naslikal g. Skružny.
— 14 -
Plašč. Micliele, lastnik čolna, ležečega zdaj v kanalu Sene pred Parizom, ima lepo mlado ženo. Med težaki, ki nalagajo in razkladajo blago njegovega čolna, služi tudi Luigi, mladostni prijatelj njegove žene. Med njim in njegovo ženo vzplamti ob spominih na otroška in svobodna leta ljubezen, ki konča s tem, da zadavi Michele svojega tekmeca ter skrije truplo pod svoj plašč.
Sestra Angelika. .V tihem samostanu živi sestra Angelika in se pokori za svoj greh iz mladosti. V obupu si hoče končati življenje: nabere si strupenih rož in se zastrupi. V smrtnem boju si izprosi od svojega umrlega sinčka, naj ji da znamenje, če sme k njemu. In res je »Marija ta čudež storila«! Ko zapoje zvon, odide s- Angelika kakor zamaknjena v svojo celico. Čim pa je v samostanu vse tiho, se njena vrata spet odpro, in ona pride na vrt, kjer si zapali ogenj, pristavi prsten lonček in si nabere vanj strupenih rastlin. Ves čas v misli, da jo je z Marijinim privoljenjem poklical sinček, izpije potem strup. Sedaj naenkrat spozna svojo grozno zmoto in svoj strašn greh. Obupno kliče Marijo, naj jo reši: naj je ne pusti umreti v smrtnem grehu in ji da znamenje, da ji je odpustila. In glej: nenadoma se razsvetli vsa cerkvica, in čudež se prične: Vrata cerkvice se počasi odpro in v tajinstvenem svitu se vidi vsa polna angelov. Na pragu se prikaže Marija Tolažnica, slovesna in mila, pred njo plavolas deček v beli obleki. Marija napoti dete, ne da se ga dotakne, proti umirajoči, ki izteguje roke proti njemu. Dete počasi napravi prvi, drugi in tretji korak. Ko je dete že čisto blizu, se s. Angelika počasi zgrudi in umre. Čudež ugasne.
Gianni Schicchi. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev.
OGLAŠUJTE V V«
»GLEDALIŠKEM LISTU”!
15 —
t PAVEL LOČNI K.
I
t PRVEL LOČNIK.
Pavel Ločnih je umrl dne 17. t. m. ob pol 14. uri v ljubljanski bolnici. Bil je slovenski igralec. ČAoveku se krči srce pri tej grozni misli: še pred tednom je igral in čez kratkih osem dni že trohni v grobu. Spominjam se še prav živo, kako je lani pri Hamleta, kjer je igral Polonija, ki ga Hamlet odpravi z besedami: »Ta tajni svetnik je zdaj resnično tajen, a prej je bil največji blebetač!«, kako se je po tem prizoru naš Ločnik vedno osvežil in skočil na noge: »O ne, prijatelj, še ne, mi smo še zdravi, mi bomo še živeli in še kako...!« Življenje Pavla Ločnika je bilo zadnje čase en sam neizprosen boj proti smrti, bil je kot da ji hoče za vsako ceno ubežati; slutil je, kako ga neprestano zalezuje kruta morilka in bežal je pred njo kamorkoli, samo da ji uteče. Bil je včasih čuden in neznansko potrt na tem svojem obupnem begu, včasih se je čutil tako slabega v tem svojem orjaškem boju s smrtjo, toda vedno in vedno mu je znova zasvetila goljufivo upanje in veselil se je najmanjše nade kot dete... Še živeti, še živeti in ne listati od te klaverno-vesele gostije življenja. In zopet se je iznova mamil z opojno čašo blaženega pozabljenja.	:
Umrl je v najlepši moški dobi, star 35 let, po trudapolni, naporni, poniževalni 12letni službi gledališkega robota slovenskega. Kajti Pavel Ločnik je bil umetnik, ki so ga razmere utesnile med igralce, ki ne igrajo naslovnih vlog, katerih pa človek ne pozabi, če jih je videl. On je igral polsalonske in narodne tipe in še to povečini obubožane, starce, potepuhe in pijance. Torej stroka, s katero se gotovo ne »priljubiš«, ki pa je težka in je na umetniških odrih zasedena z najboljšimi močmi. Toda te svoje potepuhe je igral z največjo ljubeznijo in je živel v njih. On gotovo' ni bil tip modernega gledališkega stara, ki igra samo prve vloge dolgočasno in solidno kakor to vidimo pri drugih velikih odrih, on je bil preveč talentiran, da bi moral biti soliden... toda bil je talentiran med Slovenci in to je bila njegova tragična napaka. Preveč bi bilo še nadalje govoriti o talentu Pavla Ločnika, saj mu končno tudi ni bilo usojeno, da bi ga dovolj pokazal. On je bil eden tistih, ki so še »stradali«, igral je z Verovškom in Borštnikom ... Kako ponosen je bil na to svoje stradanje ... Nas mlajše je često ozmerjal z »mladini« ... in kaka tragika je bila v vsem tem ponosu našega Ločnika, ki smo ga vsi ljubili.
— 17 —
Imel je ono redko na sebi, česar pri modernih ljudeh zastonj iščeš: Ločnih je bil original, original, kateremu nisi smel zameriti — ne da bi se osmešil pred lastno vestjo ali kolegi.
Na našem odru je deloval 12 let z malimi prestanlii. Rojen je bil v Borovnici 1888. Posečal je gimnazijo v Ljubljani, potem se preselil na učiteljišče, katero je dovršil in po maturi nastopil križevi pot slovenskega učitelja po raznih krajih Dolenjske. Toda l. 1911. ga je naenkrat zvabilo gledališče na svoje mamljive deske in tu je deloval v začetku kot upravnikov tajnik, potem kot zborist in slednjič kot dramski igralec. Ko je bilo ljubljansko gledališče zatvorjeno, je bil angažovan v Zagrebu. Od zagrebških kolegov je najraje omenjal Paviča, katerega je visoko cenil. Po prevratu je bil zopet angažovan v ljubljanski drami, kjer je postal sčasotn eden prvih karakternih igralcev. Izmed njegovih večjih vlog omenjamo: Drnolc v »Verigi«, profesor v »Stričku Vanji«, primator v »Pampeliški«, štacunar v »Pohujšanju«, žganjar Urh v Finžgarjevi »Razvalini«, Matič v »Požar strasti«, Aegeon »Komedija zm.«, šolski nadzornik Hlopov v »Revizorju«, učitelj Komar v »Hlapcih«, Polonij v »Hamletu«. In ravno ta njegov Polonij — če bi nam ne bil ustvaril nobenega drugega tipa — je napravil iz Ločnika velikega umetnika. Zadnjo ulogo, ki jo je igral, je bil župnik v »Čudežu sv. Antona«. Toda v drugem dejanju se je sesedel že na odru na stol in po aktu šel v garderobo, kjer se je iznova sesedel pred zrcalom. Orozan je bil ta pogled: ni se ganil, gledal je nepremično v zrcalo, še našminkan in kostimiran, pot mu je lil z obraza in ponavljal je sam pri sebi: »Domov, domov.../«
In sedaj si doma, dragi prijatelj Pavle Ločnih! Kajne, to je bilo samo potovanje, samo blodno iskanje, toda dom — to ni bil! Tam pri Šv. Križu, tam je dom, miren in sladak.
Večni Ti bodi spomin med nami!
• - 18 —
Vojiček.
Vojiček, brambovec in fizelir, je junak čisto svoje sorte. Zemlja je zanj votla, mesec košček trhlega lesa, solnce vela solnčnica itd. V pravljicah živi Vojiček, te pa so pošastne in mu kažejo le na grobove in trohnobo.
V pravljicah torej živi. Svet krog njega pa potrjuje njegove vizije. Stotnik, katerega brije, dobrodušen, pohoten dedec — čigar beseda se vedno cedi dobrote in čednosti — doktor, ki pita Vo-jička v imenu znanosti le z grahom — kajti gospoda, grah* grah, znanost... Vojiček pokaži jezik! in potem pijanca, poživinčena sodrga, ki se valja krog njega.
In ta zemeljski pekel gleda Vojiček, in vidi iz svojega trpljenja več kot svoje trpljenje — vidi muko vesoljstva — sluti in vidi svoj pogin.
Z Marijo živi in ima otroka z njo. — Kar tako — po naturnih zakonih. In zanje se pusti mučiti od stotnika in od zdravnika, kajti otrok in ljubica sta zanj otok v tem ognjenem morju, ki ga obdaja.
Potem pa pride tambor. Visok, z brado, z mišicami in Marija, v kateri kri gori, postane njegova.
Vojiček potegne tedaj črto pod svojim in njenim življenjem in naredi bilanco. In nož, in poslednji poljub in sodnik in kri... to so enote. Votla je zemlja v mislih Vojička in v ribniku se splazi v te podzemeljske votline... v praznoto — v nič?... Ali namenoma ali slučajno? Mi ne vemo... Saj je tudi vseeno... le gola zunanjost.
V Biichnerjevi drami stopa nova oblika tragične umetnosti na dan —*• plemenita forma onega, kar se danes imenuje ekspresionizem. Vendar je Biiihnerjeva beseda močna in njegova scena silna skoraj kot Shakespearejeva...
Po svojih zakonih je pisal Buchner svoje drame (Smrt Danto-nova, Leonce in Lena, Woyzcek) in oder jim ni mogel do živega... Potem pa je ustvaril oder tudi nove dimenzije in nove možnosti — in zbližal dramo Biichnerjevo — z njenim namenom — in se spojil z njo v luči in v platnu.
/
- 19 —
Razno.
Bolgari. 251etni igralski jubilej obhaja te dni znani bolgarski igralec Kosta Stojanov. Narodno gledališče v Sofiji je priredilo za to priliko slavnovstno predstavo, pri kateri je nastopil slavljenec v naslovni vlogi Rostandovega Cyranoja. Predstavi so prisostvovali zastopniki vlade in kulturnih društev. Po četrtem dejanju je imel slavnostni nagovor zastopnik prosvetnega ministrstva in podaril jubilaru častno darilo 5000 leva.
15. t. m. je imel častni večer slavni baritonist Ceko Karolev, ki ima predvsem velike zasluge za razvoj bolgarske opere. Kot pevec ji služi že od svojega 14. leta. Študiral je med drugim tudi v Berlinu in na Dunaju. Pripomogel je zapadni dramatski umetnosti, da je prodrla na bol; garski oder in sam ustvaril nebroj velikih vlog svetovnega opernega re-pertoara, med katerimi je najbolj slaven njegov »Rigoletto«.
Čehoslovaki. Sindikat moravsko-slovašklli gledališč. Resno gospodarsko stanje, v katerem se nahajajo gledališča v Bratislavi, Olomucu, Moravski Ostravi in Brnu, je dovedlo do ustanovitve sindikata imenovanih gledališč, ki si hočejo medsebojno pomagati in pričeti z gospodarskim štedenjem. Misel za to je sprožilo brnsko Narodni divadlo, ki se je postavilo na stališče, da se morajo imenovana gledališča kot najvažnejši eksponenti čehoslovaške kulture obdržati na kolikor mogoče visokem umetniškem nivoju. Sindikat namerava izdati pomembno spomenico, katera je namenjena ne samo ljubiteljem gledališča, ampak predvsem merodajni vladi.
Adolf Krossing. 4. t. m. je obhajal 751etnico buffo-tenor Nar. divadla A. Krossing in pel v »Prodani nevesti« svojega Vaška. On je tip prvotnega opernega pevca starih časov — je predvsem izrazit naravni talent. Kar je bil pokojni Mošna v drami, to je Krossing v operi. On je eden tistih opernih pevcev, ki znajo tudi igrati. Slavne njegove vloge iz domačega reper-toara so: Vašek, Skrivanek v »Tajnosti«, Mihalek v »Čertova stčna«, Benda v »Jakobin« i. dr. Iz teh pa je ustvaril take tipe, katerih Cehi ne bodo zlepa pozabili.
Policija v državnem gledališču na Dunaju. 20. t. m. so igrali Rostandovega Cyranoja, kar so pa nameravali nemški nacijonalisti preprečiti. Narodno čuteči krogi smatrajo uprizoritev tega francoskega dela sedaj, v dobi nasilne francoske zasedbe ruhrskega ozemlja za izzivanje. Pred predstavo pa se je v spodnjih prostorih gledališča pojavilo toliko izdatnih policijskih kordonov, da publika ni žvižgala, temveč celo ploskala, kakor pravi časopisje.
Lepa gaza. Sedemletni J. Googan, ki si je kot partner Chaplina stekel svetovno slavo kot filmski star, prejema za svoje sodelovanje pri filmu pol milijona dolarjev, čeprav ni zaposlen več kot samo par mesecev na leto. Otrok ima isto gažo kot slavne zvezde a la Chaplin, Douglas Fai-banks, Marie Pickford in prav malokateri drugi še. Ogromne dohodke tega otroka — da je reklama še večja — upravlja posebna družba, katero je na prošnjo dečkove matere postavilo sodišče.
— 20 —
fl
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
<
I
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3‘50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.