46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Aleksander Lavrenčič Izraz "razrešeni" morda ni srečno podan z italijanskim terminom "sospesi" (O razrešitvi akademskih dolžnosti italijan- skih honorarnih profesorjev in lektorjev) "Čast mi je poročati pokrajinski upravi, da je univerzitetni senat na predlog sveta filozofske fakultete z dne 15. novembra 1943 sklenil v svoji seji z dne 14. januarja t L, da se italijanski pro- fesorji in lektorji razrešijo vseh akademskih dolž- nosti in pravic na tukajšnji univerzi, glede njihovih prejemkov ter termina razrešitve pa da blagovoli izdati pokrajinska uprava potrebno odločbo. Gre za honorarna profesorja CAL VI Bartolomeo in DUPRE - THESEIDER Evgenio ter honorarne lektorje dr RORATO - GROHAR Valerija, GIA- CON Decio, GENTILE Galileo, dr PAPALUCA Vito ter dr BUDROVICHAttilio."^ Vsem navedenim so bili ustavljeni službeni prejemki s 30. septembrom 1943, ker se deloma sploh niso vrnili s počitnic v Ljubljano, predvsem pa zato, ker nihče od imenovanih ni začel delati na univerzi v zimskem semestru 1943/44. Izjema je bil le lektor dr. Budrovich Attilio. Njemu so bili začasno ustavljeni službeni prejemki osemindvaj- setega februarja 1943, ker je bil vpoklican v vojaško službo. (Prejemki so bili začasno ustavljeni po naročilu tedanjega višjega inšpektorata mini- strstva za nacionalno vzgojo pri Visokem komi- sariatu v Ljubljani z dne 4. marca 1943.) Vendar se je dr. Budrovich po septembrskih dogodkih (ka- pitulacija Kraljevine Italije), ponovno javil na uni- verzi. Zastopal je stališče, da mu je služba na uni- verzi zaradi vojaščine le začasno prenehala in je zato upravičen do dohodkov vsaj do razrešitve. Razmere na univerzi v začetku italijanske zasedbe Delo na univerzi je bilo začasno prekinjeno sredi aprila 1941 Visoki komisar za Ljubljansko pokra- jino Emilio Grazioli je 3. maja 1941 dovolil, da se je delo na univerzi nadaljevalo v polnem obsegu. Rektor je za datum začetka predavanj določil 12. maj 1941.'^ Italijanske okupacijske oblasti so hotele univerzitetni urnik predavanj nekoliko spremeniti. Pravna (juridična) fakulteta bi morala uvesti preda- vanja italijanskega prava, filozofska predavanja iz italijanske zgodovine in literature, na vseh fakul- tetah pa bi morali namestiti lektorje za italijanski jezik. Pouk italijanskega jezika je bil obvezen za vse slušatelje, za vse študente humanističnih smeri na filozofski fakulteti pa je bil obvezen tudi obisk predavanj iz italijanske zgodovine in literature ter opravljanje izpitov iz teh predmetov.^ ^ Dopis rektorja univerze šefu pokrajinske uprave v i Ljubljani z dne 10. 2. 1944, Zgodovinski arhiv in muzej j Univerze v Ljubljani (odslej ZAMU), IV - 81. ! 2 ZAMU, T - 1, Zapisniki sej univerzitetnega sveta, uni- j verzitetnega senata in univerzitetne uprave, knjiga 7, j Zapisnik redne seje univerzitetnega sveta 14. 6. 1941; "S \ prevratom v aprilu je prišla univerza v popolnoma nov položaj. Štirinajst dni v aprilu je bila univerza zaprta; nato je prišlo sporoalo, da se sme delo nadaljevati..." Univerza bi morala biti zaprta, sodeč po tem podatku od 17. 4. 1941, toda rektorjevo poroalo o omenjeni seji datuma ne precizira: "...Po približno 14. dnevnem za- prtju univerze..." Iz obeh navedenih dokumentov je razvidno le, da je bila univerza zaprta po italijanski za- sedbi, ni pa podatkov o delovanju v času aprilske voj- ne. Natančneje o tem poroča dekan pravne fakultete (ZAMU, T - 1, Zapisniki sej juridične fakultete v Lju- bljani 1941-50, Zapisnik o konferenci profesorskega zbo- ra juridične fakultete 25. 4. 1941). Zaradi izrednih raz- mer so bile podaljšane velikonočne počitnice. ^ Metod Mikuž, Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, v: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, Ljubljana 1969, str. 88. ^ Poročilo rektorja vrhovnemu komisarju operacijske cone "Jadransko primorje" o odnosu do italijanskih oblasti za časa okupacije z dne 30. novembra 1944 na zahtevo vrhovnega komisarja z dne 3. 11. 1944. ZAMU, IV - 219. "...Im Belange des Unterrichts war eine Anpassung an die neuen Verhältnisse geplant So sollte an der juri- dischen Fakultät auch das italienische Recht, an der philosophischen Fakultät die Geschichte Italiens sowie die italienische Sprache und Literatur gelesen werden. Tatsächlich sind schon in ersten Jahren der Besetzung die entsprechenden Fachkräfte im Range von italieni- schen ordentlichen Professoren für die philosophische Fakultät ernannt worden, ausserdem aber auch für alle anderen Fakultäten besondere Lektoren der italieni- schen Sprache. Der Unterricht der italienischen Sprache an der Universität war für alle Hörer verbindlich, eben- so der Besuch der Vorlesungen und die Prüfungen aus der italienischen Geschichte und Literatur für die humanistischen Prüfungsgruppen der philosophischen Fakultät..." 129 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Očitno je, da je okupacijska oblast^ z uvaja- njem novih predmetov namenila univerzi vlogo "mostu pri izvozu dvatisočletne kulture", kar je poudaril tudi prosvetni minister Bottai ob obisku 13. maja: "V Mussolinijevem imenu želimo nave- zati stike med italijansko šolo in kulturo ter slo- vensko šolo in kulturo."^ Dolgoročno zasnovan na- črt podrejanja slovenske znanosti in kulture ita- lijanski ni uspel, ne samo zaradi vojaškega ne- uspeha, pač pa tudi zaradi drže univerzitetnih ob- lasti, zahvaliti pa se mu moramo za pozitivne po- sledice, ne glede na njegove osnovne namene: obogatil je knjižni fond univerze/ Rektor univerze je 7. avgusta poslal dekanu filo- zofske fakultete dopis, v katerem mu sporoča o dol- žnosti fakultete glede sklepa fakultetnega sveta filo- zofske fakultete in razgovora z inšpektorjem pro- svetnega ministrstva dr. Raimondijem, ki ga je opra- vil dan prej, da uvede obvezni pouk o italijanski literaturi in zgodovini. "Označena predmeta naj bi začela poučevati redna profesorja (za vsak predmet po eden) z novim študijskim letom. Zato bi bilo po- trebno, da filozofska fakulteta čimprej ukrene vse potrebno, tako da bo zadevni sklep o uvedbi novih predmetov lahko objavljen v seznamu predavanj za bodoči zimski semester. Oba predmeta sta bila tu- di uvrščena v urnik predavanj, vendar brez določe- nih predavateljev.^ Slušatelji od XII. do XXV11. sku- pine (skupina za narodni jezik, skupina za narodni jezik in književnost, skupina za narodno književ- nost, slovanska skupina, klasična skupina, oriental- na skupina, germanska skupina, skupina za zgodo- vino Italije in Slovenije, skupina za občo zgodovino, skupina za umetnostno zgodovino, skupina za pri- merjalno književnost, etnološka skupina, filozofska skupina, psihološka skupina, pedagoška skupina), z izjemo XVIII skupine (romanska skupina), so morali obvezno obiskovati predavanja iz obeh predmetov in opraviti ustni izpit. Predavanja o italijanski lite- raturi so bila obvezna tudi za slušatelje romanske skupine, poleg ustnega so bili dolžni opraviti tudi pisru izpit, za predavanja o italijanski zgodovini pa je zadoščal le ustni izpit. Pisni izpit iz italijanske zgodovine je bil seveda obvezen za obe zgodovinski ^ O odnosu italijanskih okupacijskih oblasti do slovenskih intelektualcev in do slovenske univerze glej Bojan Go- deša, "Našega sovražnika predstavlja "inteligenca" Ljub- ljane." Italijanski okupator in slovenski izobraženci, 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zbornik, Ljublja- na 1994. Univerzi je bilo v prvotnih načrtih namenjeno pomembno mesto za uresničevanje zasedbene politike, zato so si novi oblastniki že kmalu skušali zagotoviti vpliv na njej. Sprva so si hoteli pridobiti zaupanje v univerzitetnem okolju z gmotno podporo. ^ ZAMU, IV - 217. ' Poroalo rektorja... Glej op. 4. ^ ZAMU, IV - 217. ^ Programmi dei corsi per il semestre invemale 1941/42 - XX / Seznam predavanj za zimski semester 1941/42 - XX, Lubiana/Ljubljana 1941. skupini. Pravico do opravljanja usnega izpita so študenti pridobili po štirih semestrih, do opravljanja pisnega izpita pa po osmih semestrih predavanj. Italijanski vojaki korakajo mimo univerze (Ljubljana v ilegali I, DZS, Ljubljana 1959) Nastavitev honorarnih profesorjev in lektorjev Prof. Bartolomeo Calvi je zasedel mesto ho- norarnega profesorja za italijansko književnost pri stolici za romanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani 1. de- cembra 1941. Pripadel mu je stalni mesečni hono- rar v znesku 2.900 lir (bruto; neto 2.500). Rojen je bil 31. 10. 1886 v Palesh-u, očetu Luigiju in materi Gugielmi (roj. Galetti), poročen je bil z Bertolo Piesino (39 let) in bil oče dveh sinov: 15-letnega Bona in 6-letnega Romana. Od leta 1939 je imel prijavljeno stalno bivališče v Torinu. Dok- toriral je iz klasične filologije. V prvi svetovni vojni se je boril na fronti od 26. 11. 1915 do 1918 in bil odlikovan s križcem za zasluge. Po končani vojni je nekaj časa poučeval na učiteljišču v Tolminu. Od 3. marca 1925 član P. N. F. Kvalifikacije za docenta italijanske literature v smislu 19. in 20. člena zakona o univerzah Barto- lomeo Calvi, ki je študiral klasično filologijo in se kasneje specializiral za slovenista, ni imel. Toda 130 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino prevladalo je mnenje, da je Calvi s svojim doseda- njim delom s področja slovenistike in klasične filologije dokazal, da popolnoma obvlada literarno zgodovinske znanstvene metode, obenem pa je bil vešč predavateljskega jezika kr. univerze v Ljub- ljani. V fakultetnem mnenju, sprejetem na seji 4. decembra je bilo izraženo, da izmed 21-ih nave- denih del, s katerimi je podprl prijavo za hono- rarnega profesorja italijanske literature, sedem ob- ravnava slovensko literaturo, eno slovenski jezik, dve hrvaško literaturo, pet slovensko literaturo v odnosu do italijanske, dve hrvaško literaturo v od- nosu do italijanske, eno jugoslovansko literaturo v odnosu do italijanske, dve deli obravnavata pro- bleme iz klasične filologije, en prispevek pa je spe- cialno italijanski.^'^ Eugenio Dupre (Theseider), sin Francesca in Fanny roj. Rettig, je bil rojen 22. 3. 1898 v Rietiju. Ob nastopu službe v Ljubljani je bil poročen mož ZAMU, IV - 6. Curriculum studiorum ac vitae del dottor prof. Barlolomeo Calvi: "...Prova di do sono molte publi- cazioni, di cui si elencano qui le principali: 1. Traduzione letterale e studio critico di "Ure di Betai- nova" dello sloveno Ivan Canicar. Lo studio critico ha meritato di venir Iradotto in sloveno sulla "Modra ptica". 2. Ivan Cankar: La mia vila, traduzione e studio critico. Fu giudicato il miglior contributo degli italiani alio studio della letteratura slovena. 3. II canto V dell'Inferno di Dante, nelle versioni Slo- vene studiato criticamente da B. Calvi (Ha meritato un premio della R. Accademia d'ltalia). 4. La sventura di lefte in Giuseppe Parini e nel poeta sloveno Simon Gregorčič. 5. I canti popolari sloveni e la saga di Matija Corvino. 10. Un documento inedito di Silvio Pellico rinvenuto nel Museo storico di Lubiana nel 1930 (e il foglio di ' traduzione del martire piemonlese dal Plombi alio Spiel- \ berg). 12. Riüessi della culture italiana fra gli sloveni (Con- < vivium, Torino, 1930). 14. II chsantemo bianco ossia Ivan Cankar e la critica. 15. Le imagini di sogni (Podobe iz sanj) di Ivan Cankar. 16. Ivan Cankar: Le imagini di sogni Introduzione, ver- sione letterale e note di B. Calvi (In corso di stampa presso Utet di Torino nella Collana dei grandi autori stranieri diretta dalTEcc. Farinelli). 17. La sintassi slovena (lavoro oramai ultimato e per 11 quale Tautore e stato apposiamente in Lubiana). 18. Presso la časa Mondadori appariaranno presto: a) la seconda edizione della Mia vita di Ivan Cankar; b) la Trilogia dello Cankar. 20. Sta per apparire in Convivium una larga recensione delle versioni slovene del Promessi sposi del Manzoni e del Decameron del Boccaccio di Andrea Budal 21. Come frutto delTinsegnamento tenuto in qualitä di lettore della lingua e letteratura slovena nella R. Uni- versitä di Torino nelTanno scolastico passato apparira presto un volume sui contatli spirituali fra gli italiani e gli sloveni con relazione particolamenle importanti: a) suI Trate piemontese Alasia di Sommariva Bosco, b) su Pier Paolo Vergerio e il Trubar; c) sul Savio, il Čop, il Prešeren e il Petrarca; d) sul Bergamasco Zois; su Dante, della cui Divina Commedia e in preparazione a Lubiana una nuova buona completa versione, ecc." s tremi sinovi in znanjem štirih tujih jezikov: nem- škega, francoskega, angleškega in španskega. Med prvo svetovno vojno je bil vojak v letih 1917 in 1918, od 3. marca 1925 je bil član P.N.F. Sodeloval je na Vlll. mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Ziirichu (1938) in pripravljal organizacijo IX. kongresa, ki bi moral biti leta 1943 v Rimu. Komisija filozofske fakultete ni imela vpogleda v publikacije g. Eugenija Dupreja, ker "žalibog niso bile predložene"}^ Znane so ji bile samo recenzije nekaterih njegovih del (o pismih sv. Katarine Sienske) in mnenji komisij kr. Univerze v Palermu (z dne 9. 2. 1939 pri konkurzu za zasedbo stolice za srednjeveško zgodovino) ter Univerze v Urbinu z dne 21. 3. 1940 pri konkurzu za zasedbo stolice za zgodovino. Omenjene recenzije in mnenji obeh komisij so bile tako prepričljive, da so se vsi pod- pisani brez nadaljnega lahko nanje naslonili ter priznali kandidatu potrebne kvalifikacije za hono- rarnega profesorja kr. Univerze v Ljubljani. Komi- sija je izrazila le željo, da ji g. kandidat naknadno predloži svoja glavna dela v vpogled. Univerzitetni senat je poleg zgoraj omenjenih honorarnih profesorjev izvolil na redni seji 9. decembra 1941 tudi dve lektorici in dva lektorja za italijanski jezik: dr. Nereo de Grassi (medicinska fakulteta), dr. Valerio Rorato - Grohar (filozofska fakulteta), prof. Attilia Budrovicha (pravna fakul- teta) in dr. Alda Franchija (teološka fakulteta). Kan- didata za tehniško fakulteto so določili kasneje, ker je bila omenjena fakulteta tedaj začasno zaprta. Spremembe po nemški zasedbi Ljubljane Nekateri ljudje trdijo, da je Rim večen, kar pa gotovo ne velja za operacije italijanske vojske med drugo svetovno vojno. Po kapitulaciji dotedanjih zaveznikov, je Ljubljano zasedla nemška vojska. S prihodom novega okupatorja so se spremenile tudi razmere na univerzi. Predvsem niso bila več po- trebna predavanja o italijanski zgodovini in lite- raturi ter pouk italijanskega jezika. Dekanat filozofske fakultete je 29. novembra 1943 poročal rektoratu, da je fakultetni svet na seji 15. novembra 1943 na predlog prof. Ramovša sklenil, da italijanske profesorje in lektorje razreši vseh akademskih dolžnosti in pravic.^^ Univerzi-: tetni senat je obravnaval predlog sveta filozofske fakultete na seji 14. januarja 1944 in sklenil, da se omenjeni honorarni profesorji in lektorji razrešijo vseh akademskih dolžnosti in pravic. O tem je rektor poročal pokrajinski upravi v Ljubljani, ki je bila pristojna za izdajo potrebne odločbe glede nji- hovih prejemkov in termina razrešitve. Šef pokra- 11 ZAMU, IV - 10. Fakultetr\o mnenje o kvalifikaciji g. Eug. Dupreja. 12 ZAMU, IV-81. 131 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 jinske uprave je na predlog rektorja Univerze v Ljubljani z dne 10. februarja 1944, sestavljenega na osnovi sklepa univerzitetnega senata z dne 14. ja- nuarja 1944 in na osnovi prvega člena naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine (z dne 20. sep- tembra 1943) ter določb obče univerzitetne uredbe in dobljenih pooblastil odločil, da se omenjeni ho- norarru profesorji in lektorji razrešijo akademskih pravic in dolžnosti na Univerzi v Ljubljani z dnem 30. septembra 1943. Na ta dan so jim bili že predhodno ustavljeni dohodki, ker se v zimskem semestru 1943/44 niso vrnili na delovno mesto. Iz- jema je bil že prej omenjeni dr. Budrovich Attilio. Prof. Bartolomeo Calvi se je po obvestilu o raz- rešitvi oglasil s prijaznim pismom rektorju Milku Kosu. Že v začetku je navedel, da se mu zdi raz- rešitev popolnoma normalna in logična (v tem času je bil Calvi zaposlen na univerzi v Torinu). Kot poznavalec slovenskega jezika je le polemiziral s Kosom o pravilnem prevodu izraza "razrešeni", ki se po njegovem mnenju ni ujemal z italijanskim terminom "sospesi". Poudaril je, da ga na slovenske kraje veže veliko lepih spominov in upa, da se bo lahko kmalu oglasil na obisku v Ljubljani, kjer je tudi pustil nekaj knjig. Ni pozabil pozdraviti tudi kolegov profesorjev na univerzi. Rektor Kos je Bartolomen odgovoril 13. julija 1944: "Spoštovani gospod profesor! Dovolite, da se Vam kar najpri- srčneje zahvalim za Vaše ljubeznivo pismo. Dobro Vas razumem, da izraz "razrešeni" za dobrega po- znavalca obeh jezikov morda ni srečno podan z italijanskim terminom "sospesi", toda celo v uradnih spisih se nekatera mesta včasih skoraj ne dajo točno prevesti. Zelo me veseli, da Vas na tukajšnje kraje veže toliko lepih spominov, zlasti pa so mi v veliko zadovoljstvo Vaše študije o slovenski književnosti. Zato bom z radostjo uporabil priliko, da Vas osebno pozdravim, ko se oglasite v Ljubljani. "^^ Karabinjerji ob paradi na Kongresnem trgu ■ (Ljubljana v ilegali 11, DZS, Ljubljana 1961) j 13 ZAMU, IV - m Univerzitetno knjižnico je delno uničilo letalo, ki se je zrušilo nanjo (Ljubljana v ilegali IV, DZS, Ljubljana 1970) Bolj zapletena je zgodba dr. Attilia Budrovi- cha. Lektor s priimkom očitnega slovanskega iz- vora (v dokumentih je včasih naveden tudi kot Budrovič Atilij) je bil rojen v Splitu (8. november 1913). Vojna, ki je sledila njegovemu rojstvu, je te- meljito spremenila meje v Dalmaciji. Attilo se je šolal v tedaj italijanskem Zadru (Ginnasio - liceo G. D'Annunzio a Zara) in je bil kasneje v tem mestu, italijanskem otočku sredi jugoslovanskega ozemlja, tudi zaposlen.^^ Z dekretom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 12. decembra 1941 je bil prof. Attilio Budrovich imenovan za lektorja italijan- skega jezika na pravni fakulteti ljubljanske univer- ze. Službo na njej je opravljal do konca februarja 1943,^^ ko je bil vpoklican v vojaško službo. Z odločbo Visokega komisarita z dne 4. marca 1943 so mu bili ustavljeni prejemki z 28. februarjem 1943. Hkrati s tem je bil izdan nalog, da se njegovi prejemki nakazujejo od 1. marca 1943 dalje prof. Rorato - Groharjevi, lektorici na filozofski fakulteti, ki je bila pozvana, da ga na pravni fakulteti na- domešča za čas njegove odsotnosti. To stanje je trajalo vse do 8. septembra 1943, zaradi česar je prejela prof. Rorato - Grohar 1. septembra 1943 tudi Budrovichev honorar za mesec september 1943. 11. septembra 1943 (ponovno tudi konec sep- tembra ali v začetku oktobra) se je lektor Budro- 14 15 ZAMU, IV - 7. Življenjepis je podan v italijanščini. ZAMU, T - 1, Zapisniki sej juridične fakultete v Ljub- ljani 1941 - 50, Zapisnik 2. redne seje fakultetnega sveta juridične fakultete 23. 1. 1943. Zanimivo je, da je v tem zapisniku navedeno, da je lektor dr. Budrovich sporočil, "da mora službeno odpotovati, vsled česar ne bo pre- daval". Zalo je bilo sklenjeno, da ga bo nadomestila ga. Grohar - Rorato. 132 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino vich zopet oglasil na univerzi in izrazil željo, da bi sam prevzel lektorat italijanskega jezika na pravni fakulteti. Obveščen je bil, da mora, glede na spremenjenjene razmere, o tem sklepati filozofska fakulteta, ki je bila pristojna za njegovo izvolitev, ker je sodil filološki pouk in strokovna ocena kandidatov za ta pouk v njen delokrog. Medtem je izšla naredba šefa pokrajinske uprave z dne 11. novembra 1943 o začasni ustavitvi predavanj na ljubljanski univerzi,^^ 15. novembra pa je fakul- tetni svet filozofske fakultete sklenil, da se italijan- ski profesorji in lektorji razrešijo akademskih dolžnosti in pravic na ljubljanski univerzi, ravno Budrovicheva vrnitev pa je vnesla zmedo v izvrše- vanje sklepa o razrešitvi. O tem priča tudi prošnja prof. Franca Ferjana rektorju, če bi lahko podal vsaj osebno mnenje o Budrovichevem primeru. Po Kosovem naziranju je bilo utemeljeno, da se vsi ostali profesorji in lektorji razrešijo že s koncem septembra 1943 in se prav s tem datumov ustavi tudi izplačevanje prejemkov, ker se sploh niso več javili v službo po velikih počitnicah, ki so trajale do vključno 24. septembra. Pri tem zapletu pa je izrazil mnenje, da je treba obravnavati primer lektorja Budrovicha nekoliko drugače, ker se nje- gova zglasitev na univerzi lahko smatra kot "jav- ZAMU, T - 1, Zapisniki sej univerzitetnega sveta, uni- verzitetnega senata in univerzitetne uprave, knjiga 7, Zapisnik redne seje univerzitetnega sveta 12. 7. 1944. Okoliščine in pomen Rupnikovega odloka za delo na univerzi je rektor podal v poročilu: "Odredba šefa po- krajinske uprave generala Rupnika z dne 11. novembra 1943 je glede na to, da se je veliko število slušateljev prijavilo za sprejem v slovensko domobranstvo kakor tudi na prostovoljno delo za obnovo dežele ter v pomoč ljudstvu in bi bili le - ti zaradi nezmožnosti obiskovanja predavanj na univerzi napram drugim oškodovani, določila, da se predavanja na univerzi v Ljubljani do nadaljne odredbe ustavijo. Tako so bila na univerzi v Ljubljani 11. novembra prekinjena predavanja in vaje. Kmalu so se začela prizadevanja, da bi prišlo do obnove predavanj in vaj, in to od raznih strani Vkljub neka- terim obljubam in načrtom glede ureditve pouka pa ta prizadevanja doslej niso rodila uspeha. Nasprotno, z odrejeno in junija realizirano delovno službo je bilo od števila naših slušateljev prizadetih preko 400, z novimi vojaškimi rekvizicijami so pa bili univerzi odvzeti na- daljni prostori. Izven predavanj in vaj, se je pa tudi v tem štud. letu na univerzi vršilo delo po inštitutih, seminarjih in labora- torijih, seveda kolikor so to dopuščale prilike glede prostorov in druge okoliščine. Opravljali so se tudi izpiti, rigorozi in vršile promocije. Omenim naj, da je bilo od zadnje seje univ. sveta samo za doktorje pro- moviranih 43 kandidatov." Delo na univerzi torej kljub odloku ni bilo popolnoma prekinjeno. V tem času je koncentrirano združevanje ljudi predstavljalo tudi nevarnost množičnega pokola. Da se ta nevarnost lahko nepričakovano uresniči je po- trdilo strmoglavjenje letala na poslopje univerzitetne knjižnice, 29. januarja 1944 ob 11. uri dopoldne. Eksplo- zija je povzročila požar in veliko razdejanje, uničena je bila oprema in ogromna večina knjig. (Rektorjevo poro- čilo na seji 12. julija 1944.) Ijanje v službo"; "Ob taki presoji se mi vsili miš- ljenje, da gredo lektorju Budrovichu prejemki do dne ko je filozofska fakulteta sklenila tudi njegovo razrešitev, t j. do 15. novembra 1943. Pripominjam pa, da lektor Budrovich po svoji vrnitvi ni oprav- ljal nobenega dela na univerzi, po 11. novembru pa ga tudi ne bi mogel opravljati, ker so bila predavanja s tem dnem ustavljena. Njegovi kos- mati prejemki so znašali z začasno vojno doklado vred L. 1160.- na mesec. "^^ Zato je v rektorjevem poročilu Šefu pokrajinske uprave o razrešitvi omenjenih profesorjev in lek- torjev z dne 10. februarja 1944 ponovno izrecno omenjen A. Budrovich.^^ Odlok prezidenta Rup- nika z dne 10. marca 1944 še vedno ni rešil dilem. Potrdil je, da je Budrovich razrešen z dnem 14. januarja 1944, poleg tega, se mu z dnevom raz- rešitve ustavi tudi izplačilo dohodkov. Toda rek- torat univerze še vedno ni bil zadovoljen, ker ni bilo določeno, kaj storiti z Budrovichevi dohodki pred septembrom 1943 in zato je poslal rektor 29. marca nov dopis Šefu pokrajinske uprave. Do- končno rešitev je pomenil šele odlok slednjega (z dne 7. aprila 1944), da Budrovichu pripada hono- rar za čas od ponovnega nastopa službe (11. sep- tembra 1943) do 14. januarja 1944. Sporni primer je bil rešen, toda Budrovichevih opravkov z ljubljansko univerzo še ni bilo konec. Zadnjo prošnjo je poslal rektoratu univerze 23. 11. 1945.^^ V njej prosi za potrdilo o tem, da je bil na ljubljanski univerzi nameščen najprej kot hono- rarni predavatelj in nato lektor v akademskih letih 1940/41 do 1943/44. Iz potrdila bi moralo biti raz- vidno njegovo obnašanje do univerze in njegova želja o odhodu v Italijo, ker je tu ostal brez službe (lektorat italijanskega jezika rü več obstajal). To potrdilo je zahteval urad KNOJ-a za izstavitev potnega dovoljenja. Rektorat je odobril rešitev prošnje in potrdilo izstavil na posebni polpoli. V potrdilu je navedeno, da je vestno izvrševal svoje službene dolžnosti v študijskih letih od 1941/42 do 1943/44 (in ne 1940/41, kot je napisal v prošnji). Dr. Valeria Rorato - Grohar, ki je v času odsotnosti nadomeščala Budrovicha na pravni fakulteti, je bila decembra 1941 izbrana za hono- rarno lektorico italijanskega jezika na filozofski fakulteti z mesečno plačo 1.765 lir, plačo so ji kasneje povišali na 2.000 lir neto (januar 1943), od 1. marca 1943 pa so ji nakazovali še plačo odsot- 17 ZAMU, IV-7. 1^ ZAMU, IV - 81. "Prosim, da blagovoli vzeti pokrajinska uprava to moje poročilo na znanje in izdati glede de- finitivne razrešitve vseh imenovanih ter ustavitve pre- jemkov potrebno odločbo, posebej pa še pojasniti vpra- šanje prejemkovozir. službovanje dr. BUDROVICHA." 1^ ZAMU, IV - 7. Prošnja je tudi dokaz, da je Budrovich obvladal slovenski jezik, čeprav je leta 1941 podal svoj življenjepis v italijanščini (gl. op. 14). 133 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 nega dr. Budrovicha.^O Valeria Rorato - Grohar je, kot sama navaja, ustno in pisno brezhibno obvla- dala slovenski jezik, o čemer bi lahko sklepali že po njenem priimku. Žal ni jasno, kateri je dekliški. Spet drugačen je primer dr. Vita Papaluce. Honorarni lektor za italijanski jezik na teološki fakulteti je bil avgusta 1943 vpoklican v razpadajočo italijansko vojsko. Njegovi domači niso prejeli do aprila 1944 o njem nobene vesti. Sestra Maria je zato poslala 19. aprila v Ljubljano pismo, naj sporočijo vsakršne podatke o njem njej, ali njegovi mami. Rektor ji je lahko odpisal le, da je bil že 30. septembra 1943 razrešen vseh akademskih pravični Dr. Vito Papaluca je zasedel mesto lektorja za italijanski jezik na teološki fakulteti 25. januarja 1943. Za honorarnega lektorja ga je soglasno izbral fakultetni svet filozofske fakultete 7. decembra 1942, njegovo izvohtev je tri dni kasneje soglasno potrdil tudi univerzitetni senat, zanimivo pripom- bo je podal le dekan pravne fakultete dr. Polec.^^ Dr. Papaluca je pred odhodom na počitnice, julija 1943, vodjo računovodstva univerze pooblastil, da je lahko dvignil njegove mesečne prejemke za av- gust, september in oktober in jih poslal na naslov v Rimu. Po Banci di Roma je poslal prejemke za avgust in september, oktobrskih pa zaradi novo- nastalih razmer ni mogel. Ti prejemki so bili za- časno deponirani v rektorski blagajni. Po večkrat- nih neuspešnih poskusih je vodja računovodstva novembra 1943 vrnil prejemke pokrajinski upravi v Ljubljani (1.109,50 lir), zadevna pooblastila pa uničil. Giacon Dezio je januarja 1943 postal hono- rarni lektor za italijanski jezik na tehniški fakulteti. Tudi on je pred odhodom na počitnice v avgustu leta 1943 pooblastil za dvig dohodkov gospoda Mihelčiča. Mihelčič mu je septemberske dohodke poslal na naslov v Padovi in Giaconova prekinitev delovnega razmerja ni povzročala nobenih težav.23 20 ZAMU, IV-16. 21 ZAMU, IV-81. ZAMU, IV - 44. "Vendar brez ozira na konkretni pred- met in osebe zgolj v varstvo pravic posameznih fakultet s formalnim ugovorom da bi bilo po fakultetnih ured- bah potrebno, da lektorja, postavljenega izrecno za po- samezne fakultete, izbero fakultetni sveti teh fakultet Z isto pravico bi mogel fakultetni svet filozofske fakultete izbrati predavatelja na primer za staroslovenščino na teološki ali za mineralogijo na tehnični fakultet, oni medicinske fakultete za pastoralno medicino na teološki in sodno medicino in psihiatrijo na juridični fakulteti; fakultetni svet juridične fakultete zopet za pravne pred- mete na tehnični fakulteti Pa vendar bi vsakdo smatral tak izbor kot nezakonit Dovoljujem si še pripomniti, da sem v seji fakultetnega sveta juridične fakultete že lani poudarjal da je tak na- än izbora nepravilen.. Prosim tudi, da se prihodnjič personalnim predlogom priložijo tudi strokovna mnenja, da ne postane gla- sovanje gola formalnost." 23 ZAMU, IV-14. Seznam predavanj za zimski semester 1941/42 - XX. (biblioteka ZAMU) V skladu s svojim priimkom (gentile = vljuden, prijazen, nežen) je neopazno in brez povzročanja vznemirjanja odšel iz Ljubljane tudi Galileo Gen- tile, honorarni profesor za italijanski jezik na medicinski fakulteti.24 Razmere na pravni fakulteti in povojna ana- liza glede veljavnosti izpitov in priznanih semestrov Podobno kot na filozofski (kjer so uvedli pre- davanja iz italijanske zgodovine in literature), bi morali tudi na pravni fakulteti uvesti predavanja iz italijanskega državnega prava. Kot je iz doku- mentov razvidno, se to ni zgodilo. Komisija, izbrana na izredni fakultetni seji 11. junija 1945,25 je 12. junija razpravljala o dveh vpra- šanjih: o veljavnosti izpitov, opravljenih v času oku- pacije in o veljavnosti semestrov, prebitih na fakul- teti v istem času. Po izčrpni obravnavi vseh upošte- 24 ZAMU, IV-14. 2^ ZAMU, T - 1, Zapisniki sej juridične fakultete v Ljub- ljani 1941 - 50, Zapisnik o seji, ki jo je imela komisija, izbrana na izredni fakultetni seji z dne 11. junija 1945, na dekanatu pravne fakultete dne 12. junija 1945. 134 ^6_1-2 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino vanih okoliščin je komisija sklenila, da pomenijo opravljeni izpiti za izpraševalca samo ugotovitev znanja in poznanja določene pravne tvarine. Izpit daje strokovno kvalifikacijo, ne pa pravice do službe, ki jo podeljuje oblastvo po svoji svobodni presoji. Še bolj formalen značaj imajo rigorozi in doktorski izpiti na pravni fakulteti. Doktorat prava se zahteva v javru službi samo kot pogoj za akademsko službo, ni pa več potreben za druge službe (advokatura, državno pravobranilstvo). Glede na okoliščine je bila komisija mnenja, da iz pravnopolitičnih razlogov nikakor ne bi bilo priporočljivo, da bi se izpiti, opravljeni na pravni fakulteti v času sovražne okupacije (od 25. 9. 1941 do 9. 5. 1945), razveljavili ali da bi se semestri te dobe anulirali. Pismo Bartolomea Calvia rektorju dr Milku Kosu (ZAMU, IV - 81) 135 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Komisija je podala tudi razloge za utemeljenost tega stališča. Kot prvo je navedeno, da se oku- patorska oblast ni vtikala v univerzitetni ustroj niti glede sestave učnega osebja, niti učnega načrta, izpitruh predmetov in metod dela ter izpraševanja. Poudarila je, da je to je veljalo še prav v posebni meri za pravno fakulteto. V osebni sestavi učnih moči ni bilo na fakulteti med okupacijo takorekoč nobenih sprememb. Imenovani so bili le, vendar ob popolnem spoštovanju univerzitetne avtono- mije, po en dotedanji priv. docent za izrednega oz. za rednega profesorja in dva nova priv. docenta, toda vsi na podlagi strokovne usposobljenosti, ki so si jo pridobili s svojim znanstvenim delom še pred okupacijo. Učni načrt je ostal isti, izpitni predmeti se rüso spremenili, predavanja so poteka- la na osnovi pozitivnega prava, kot je veljalo v predaprilski Jugoslaviji. Tudi izpiti so se opravljali po predpisih, veljavni že pred okupacijo, poleg tega se tudi način spraševanja in zahteve, ki so se postavljale kandidatom, niso razlikovale po kako- vosti od stanja pred okupacijo, torej izhaja iz teh dejstev, da imajo opravljeni izpiti glede strokov- nega znanja isto vrednost in veljavnost kot pred aprilom 1941. Da bi komisija prikazala realno podobo doga- janj med okupacijo, je omenila, da je Visoki komi- sariat odredil, naj italijanski univerzitetni profesorji prisostvujejo doktorskim izpitom (po novi fakultet- IÜ uredbi) v vlogi komisarjev. Profesor Calvi s filozofske fakultete je bil enkrat ali dvakrat dejan- sko prisoten na izpitu, rü pa se v potek izpita vti- kal na noben način. Sam je nato izjavil, da tako sodelovanje nima nobenega smisla, nakar se je omenjena odredba preklicala. K izpitom so se lahko prijavili vsi, ki so izpol- njevali pogoje iz študijskih predpisov in opravili zadostno število zahtevanih semestiov. Fakulteta je poskušala še posebej ustreči internirancem in zapornikom, ki so se vračali iz italijanskih koncen- tiacijskih taborišč in ječ. Dovoljevala jim je izredne izpitne termine ob vsakem času, tudi med počit- nicami. Italijanska okupatorska oblast je od jeseni 1942 dovoljevala svoboden vpis na univerzo le sluša- teljem oz. slušateljicam, ki so bili pristojni v kakšno izmed občin tim. Ljubljanske pokrajine. Sloven- skim pribežnikom iz krajev, ki so bUi pod nemško okupacijo, pa je bil vpis dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja okupatorja. V zimski seme- ster 1943/44 se je lahko vpisal vsakdo, ki je izpol- njeval pogoje, kakršne so zahtevali predpisi za vpis na univerzo v Kraljevini Jugoslaviji. Študente so o odprtju univerze obvestili tudi prek javnih medijev (ZAMU, IV - 217) 136 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Komisija je obravnavala tudi vprašanje upošte- vanja prava, ki se je ustvarilo kot pridobitev na- rodnoosvobodilnega boja. Nova, narodna oblast, bi namreč utegnila meniti, da izpiti slednjega niso upoštevali, zato je komisija izrazila mnenje, da bi se ta hiba lahko popravila s primernimi dopolnil- nimi izpiti, torej z neko vrsto nostrifikacije. V Rupnikovem dekretu je bilo poudarjeno, da bi bili zaradi predavanj oškodovani študentje, ki so služili v domobranskih enotah, komisija pravne fakultete pa je predlagala tudi rešitev za študente oz. študentke, ki so sodelovali v narodnoosvo- bodilnem boju ali pa zaradi internacije niso mogli ali hoteli študirati na univerzi. Komisija je zanje predlagala dvoje ugodnosti. Naknadno opravljeni izpit naj bi se štel tako, kot bi bil opravljen takrat, ko bi ga mogel kandidat delati v normalnih oko- liščinah, čas prebit v osvobodilnem boju ali v in- ternaciji pa naj se šteje v enkratni ali dvakratni izmeri v vsakršno javno ali privatno službo. Marij Pregelj: Dvatisočletna kultura (Ljubljana v ilegali 1, DZS, Ljubljana 1959) Promocije na "zaprti univerzi" Zgoraj omenjena komisija, ustanovljena na pravni fakulteti, je obravnavala tudi vprašanje promocij. Bila je mnenja, da je razmeroma visoko število rigorozov in doktorskih izpitov v veliki me- ri posledica tega, da je v času okupacije mnogo oseb, tudi starejših - med njimi je bUo zlasti mno- go beguncev iz krajev, ki so jih zasedli Nemci - iskalo moralne opore proti tegobam okupatorskega pritiska tudi v poglabljanju svoje strokovne iz- obrazbe, za kar marsikdo poprej ni mogel najti časa.^^ Promocije so hkrati tudi dokaz, da je uni- verza delovala od 6. aprila do 3. maja 1941 in tudi po Rupiükovem dekretu iz novembra 1943. Prvi dan po napadu sil osi na Jugoslavijo so bile izvršene kar štiri promocije,^'^ dva dni kasneje (9. 4. 1941) dve promociji,^ 11. aprila pa je bila iz- vršena še ena.^^ Ravno na dan, ko bi se morala po navedbi zapisnika seje univerzitetnega sveta zapreti vrata univerze (glej op. 2), je doktorsko disertacijo branil Metod Mikuž (17. 4. 1941).30 Do konca meseca aprila so sledile še štiri promocije in zadnja v tem obdobju, ki je bila izvršena na prvi dan maja.31 Do konca prvega vojnega leta je sle- dilo 32 promocij, v letu 1942 29, v letu 1943 50, v letu 1944 34 in do 9. maja 1945 še 14 promocij. Po osvoboditvi sta bili v letu 1945 izvršeni le dve promociji.'^^ Novi časi, nova oblast, nov jezik, nove te- žave... Čas po osvoboditvi je prinesel nekaj sprememb v organizaciji in študijskem programu univerze. Novi študijski predmeti, ki so jih takrat uvedli na pravni fakulteti so bili: leninizem, zgodovina osvobodilne borbe in ruski jezik..^^ Novi časi pa so s seboj vlekli še stare probleme - nastavitev lek- torjev za tuji jezik. Dekan pravne fakultete je po- ročal, da so se javili na razpis lektorata za ruščino naslednji kandidati: Grudinski Ana, Vrtačnik Ma- rija, Zois Egon, Željeznov Ivan in Bordon Rado. Po kratki dekanovi predstavitvi posameznih kandi- ZAMU, T - 1, Zapisniki sej juridične fakultete v Ljub- ljani 1941 - 50, Zapisnik o seji, ki jo je imelanv komisija, izbrana na izredni fakultetni seji z dne 11. junija 1945, na dekanatu pravne fakultete dne 12. junija 1945. ^7 ZAMU, T - 1, Promocijski Protokol Univerze v Ljubljani, str. 93 - 94, zap. št. 464 - 467. 28 Promocijski..., str. 94, zap. št. 468 - 469. 2^ Promocijski..., str. 94, zap. št. 470. Promocijski..., str. 95, zap. št. 471. Metod Mikuž je dok- toriral na teološki fakulteti z disertacijo "Vrsta stiskih opatov (doneski zgodovine stiske opatije)". 31 Promocijski..., str. 95 - 96, zap. št. 472 - 476. 32 Promocijski, str. 96 - 130, zap. št. 477 - 646. 33 Zapisniki sej juridične fakultete v Ljubljani 1941 - 50, Poročilo dekana na fakultetni seji 4. avgusta 1945. 137 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 datov je fakultetni svet na predlog dekana soglas- no izbral honorarnega predavatelja ruščine tov. Bordon Rada.'^ "Nesmrtno prijateljstvo" pa je bilo kmalu pre- trgano, ogrožen je bil pouk ruskega jezika.^^ Učni načrt se je spremenil, med drugim je bilo določe- no, da se ruski jezik uvede samo v prvem letni- ku.36 ZUSAMMENFASSUNG Der Ausdruck "razrešeni" (auf deutsch etwa enthoben) dürfte durch den italienischen Ter- minus "sospesi" nicht ganz treffend wieder- gegeben worden sein (Über den Entzug der akademischen Würde der italienischen Honorarprofessoren und -lektoren) Die Universität Ljubljana stellte nach Ausbruch des Zweiten Weltkriegs ihre Tätigkeit nicht ein. Nach längeren Osterferien genehmigte der Hoch- kommissar für Provinz Ljubljana Emilio Grazioli am 3. Mai 1941, daß der Studienbetrieb in vollem Umfang wieder aufgenommen wurde. Die itali- enische Besatzungsmacht, die auch finanziell der Universität zugeneigt war, war darum bestrebt, die Universität in das Programm der Italianisierung der Provinz einzubeziehen, ein Vorhaben, das scheitern sollte. Um ihr Ziel zu erreichen, führte sie gleich zu Beginn der Besatzungszeit den obligatorischen Italienischunterricht sowie Vorlesungen über ita- lienische Literatur und Geschichte für Studenten der humanistischen Richtungen an der Philo- sophischen Fakultät ein. Zu diesem Zweck wurden im Studienjahr 1941/42 italienische Honorarlektoren Zapisniki sej juridične fakultete v Ljubljani 1941 - 50, Zapisnik 5. izredne seje fakultetnega sveta, 6. decembra „ 1946. ^•^ Zapisniki sej juridične fakultete v Ljubljani 1941 - 50, Zapisnik izredne seje fakultetnega sveta z dne 2. julija 1948. "...Fakultetni svet po diskusiji izjavlja, da odobrava v polni meri stališče CK KP], da obžaluje krivične in izmišljene razloge kom/informbirajo, in se zavezuje, da bo skupno z delovnim ljudstvom Jugoslavije s svojim delom pomagal ustvariti one materialne pogoje, ki bodo najboljši dokaz za pravilnost poti za uresničenje socia- lizma v naši državi, po kateri vodi delovno ljudstvo Jugoslavije KPJ." ^ Zapisniki sej Zapisnik 1. redne seje fakultetnega sve- ta pravne fakultete z dne 16. septembra 1948. und zwei Honorarprofessoren angestellt. Nach der italienischen militärischen Niederlage im Jahre 1943 wurde Ljubljana durch die deutsche him&e besetzt, die genannten Honorarlehrkräfte kehrten, mit Aus- nahme von Lektor Budrovich, aus den Sommer- ferien nicht nach Ljubljana zurück. Unter den ver- änderten Verhältnissen fielen die Vorlesungen zur italienischen Sprache, Geschichte und Literatur aus. Aus diesem Grunde beschloß der Universitätssenat auf Vorschlag der Philosophischen Fakultät auf sei- ner Sitzung vom 14. Januar 1944, die italienischen Lektoren und die beiden Professoren aller aka- demischen Rechte und Pflichten an der Ljubljanaer Universität zu entbinden. Darüber wurde die Provinzverwaltung in Kenntnis gesetzt, die für die Erlassung des entsprechenden Bescheids hinsicht- lich ihres Honorars und des Termins ihrer Amt- senthebung zuständig war. Der Chef der Pro- vinzverwaltung beschloß auf Vorschlag des Rektors vom 10. Februar 1944 und aufgrund von Artikel 1 der Verordnung über die Verwaltung der Provinz Ljubljana (vom 20. September 1943) und aufgrund der Bestimmungen der Allgemeinen Universitäts- verordnung und der erhaltenen Vollmachten, daß die erwähnten Honararprofessoren und -lektoren am 30. September 1943 ihrer akademischen Rechte und Pflichten an der Universität Ljubljana ent- bunden werden. An diesem Tag waren ihre Honorare bereits blockiert worden, weil sie im Wintersemester 1943/44 nicht zu ihrer Dienststelle zurückgekehrt waren. Der Druck auf die Universität wurde auch während der deutschen Besatzungszeit fortgesetzt, einige Universitätsräume wurden sogar beschlagnahmt. Am 11. November 1943 erfolgte Rupniks Erlaß über die Unterbrechung der Vor- lesungen, die Universität stellte damit ihre Tätigkeit jedoch nicht ein. Die /u-beit wurde im Rahmen der Institute, Seminare und Laboratorien fortgesetzt, soweit es die Kriegszustände zuließen. Es wurden auch Prüfungen abgenommen und es fanden Rigorosa und Promotionen statt. Nach der Be- freiung im Jahre 1945 wurde auch das Studien- programm verändert und Russisch als Fremd- sprache eingeführt. 138