GLAS Uto XLVII - št. 5 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 18. januarja 1994 Čukovim vrnili del premoženja Po oseminštiridesetih letih spet na svojem V petek so na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe prevzeli od Obrtnega podjetja Kranj in od Mercatorja - Izbire del premoženja, ki je bilo podržavljeno 1946. leta. Za ostalo premoženje postopki še potekajo. Bobovek, 14. januarja - Del premoŽenja, ki ga je do druge svetovne vojne ustvarjal Ivan Zabret s svojo družino, potlej pa je bilo podržavljeno, je tako po oseminštiridesetih letih in po dveh letih zapletenega denacionalizacijskega postopka spet v njihovih rokah. Občina jim je že lani vrnila enajst hektarjev zemljišča, ki je sicer naravovarstveno zaščiteno, ob koncu decembra lani pa je postala pravnomočna tudi odločba, na podlagi katere so dobili nazaj še dve ohranjeni stavbi od nekdanjega opekarsko žagarskega obrata, približno 2,5 hektarja zemljišča in polovico stanovanjske stavbe s petimi stanovanji. V petek je skrbnik vrnjenega premoženja Janez Zabret na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe prevzel od direktorja Obrtnega podjetja Kranj Franca Smajda ključe od vhodnih vrat ograje nekdanjega opekarsko-žagarske- fa obrata, kar je bilo vsaj za snaho Elizabeto in nečake pokojnega Ivana Zabreta tudi pomembno zgodovinsko dejanje. (Več na 18. strani) • C. Zaplotnik Malo sreče za gorenjske ligaše, več za reprezentante - Konec tedna je Bilo na Gorenjskem kar nekaj ligaških obračunov. Tako so jeseniški hokejisti gostili Celje in katastrofalno izgubili, prav tako pa so izgubili Blejci v Tivoliju. Obe zmagi sta gorenjskima rokometnima ligašema, škofjeloškemu Šeširju in rokometašicam Kranja (na sliki) odvzeli ekipi driavnih prvakov, malo sreče pa sta imeli tudi ekipi košarkarjev Triglava, ki so izgubili v Domlalah in košarkarice Odeje - Marmorja, ki so izgubile na pokalnem tekmovanju z ekipo Rogaške. Tudi blejski odbojkarji so tokrat ostali brez točk, edini prvoligaški zmagi za Gorenjsko Pa sta prinesli ekipi odbojkarjev Žirovnice in odbojkaric Avtohit Bleda. Zato pa so se bolje izkazali naši smučarski reprezentantje. V skokih za svetovni pokal na Češkem je bil Meglic v soboto osmi, v nedeljo pa deseti, Franci Petek pa trinajsti. Tudi Jure Košir in Gregor Grilc sta si na nedeljskem slalomu v Kitzbuehlu prismučala nove točke svetovnega Pokala. , _ .. Več o športu na Gorenjskem pa je zapisano v današnji stotinki. V.Sianovnik, foto: G. Sinik Kranj, 13. januarja - Prešernovo gledališče je na pobudo igralca Pavla Rakovca podarilo izkupiček četrtkove predstave Revizor 93 Milanu Ceferinu, kmetu, ki mu je novembra lani požar uničil hlev, živino in krmo. Visokogorska kmetija s Potoka pri Železnikih je bila pred leti preusmerjena na gojitev plemenske Živine, ki bi šele v prihodnje začela prinašati dogodek. Po požaru je kmet z veliko solidarno pomočjo začel obnavljati domačijo, delež k obnovi pa je sedaj prispevalo tudi Prešernovo gledališče. Četrtkovo predstavo, namenjeno aktivu kmečkih žena, si je Milan Ceferin z ženo tudi ogledal. • M.A. danes KRANJČAN Gorenjska V Banka w W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Nov velik uspeh naših alpskih smučark Alenka na najvišji stopnički Na tretjem superveleslalomu letošnje sezone je prvič v svoji karieri na zmagovalno stopničko stopila mlada, še ne osemnajstletna smučarka iz Mojstrane Alenka Dovžan. Cortina d'Ampezo, 17. januarja - Potem ko so naše alpske smučarke v tej sezoni že nekajkrat presenetile z visokimi uvrstitvi, je zadnja tekma smučark za svetovni pokal pred našo Pohorsko lisico, prinesla novo zmagoslavje v naš tabor. Simpatična Mojstrančanka Alenka Dovžan (11. februarja bo stara 18 let), je s štartno številko 29 znova presenetila svetovne smučarske strokovnjake in sama sebe in se z enakim časom kot Švedinja Wibergova prismučala v cilj. Tako sta slovita Švedinja in naša Alenka skupaj stali na zmagovalni stopnički, uspeh naše reprezentance pa je dopolnila Katja Koren (presenetljiva zmagovalka prvega letošnjega superveleslaloma). Žal je malo pred koncem morala s proge Špela Pretnar, ki se ji je prav tako obetala uvrstitev v deseterico. Odlična forma naših alpskih smučark pa je lep obet za nove uspehe pred tekmovanji (en veleslalom in dva slaloma) za Zlato lisico, ki bodo konec tega tedna v Mariboru. • V.Stanovnik, slika: J.Pelko Konec marca bo ustanovljena nova stranka Prva violina liberalnim demokratom Če bo združitev štirih strank v eno prinesla tudi spremembe v vladni koaliciji, se otegne iz nje posloviti Združena lista. Ljubljana, 18. januarja - Predstavniki združujočih se strank za zdaj o tem ne govorijo, predsednik vlade in predsednik liberalnih demokratov dr. Janez Drnovšek pa zagotavlja, da sedanja koalicija vztraja naprej in do sprejema letošnjega proračuna o tem ne mislijo sploh razpravljati. Nastajanje nove močne sredinske stranke je dejstvo. Z združitvijo v eni fazi je soglašal tudi svet liberalnih demokratov, konec tega tedna pa utegne biti znan datum združitvenega kongresa. Najverjetneje bo konec marca. Statut nove stranke naj bi bil že v precejšnji meri usklajen, nastaja tudi program, potekajo pa tudi dogovori o vodstvu stranke. Člani vlade naj ne bi bili vodilni v stranki, razen premiera in predsednika LDS dr. Janeza Drnovška, ki bi kot "blagovna znamka stranke" obdržal obe funkciji. Tako bi lažje rešili kadrovanje, saj so v štirih strankah mnogi politiki, med drugim nad 10 nekdanjih ministrov. Nova stranka, njeno ime naj bi imelo še naprej kratice LDS, črke pa naj bi pomenile liberalce, demokrate in socialiste, vendar tu niso vključeni ekozele-ni, naj bi imela dva podpredsednika. Kot najresnejša kandidata se omenjata dr. Peter Tancig, predsednik Zelenih - ekološko socialna stranka, in Igor Bavčar, predsednik Demokratov. Rešiti bo treba problem vodje poslanske skupine. LDS klub vodi Jožef Školč, demokratskega Tone Peršak, zelenega pa Leo Šešerko. Gregor Golobic naj bi ostal še naprej generalni sekretar stranke. Najbolj verjetno ime nove stranke bo Liberalno-demok« ratska stranka centra ali sredine. • J.Kosnjek Sodni epilog spora na Godešiču Imena borcev morajo zbrisati Lani je potekala polemika za in proti postavitvi spominske plošče vsem padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Po sklepu sodišča morajo z nje zbrisati imena 12 borcev NOB. Več na 24. strani I, ft Vabimo vas najavno tribuno* ki bo Jutri, v »redo januarja, ob 18. uri r dvorani U na kranjakl občini. pot v varno Slovenijo 9fneraIJane2 Slapar, mag. Pavle Čelik, mag. Andrej Aožiž general Rudolf Ifribernik - Svarun vam lwdo predstavili lede nI koncept vamooU in obrambe. • forum združene liste ► NE SPREGLEJTE: KHAJEVNI TELEFONSKI IMENIK DRULOVKE IN OREHKA < DANES V GORENJSKEM GLASU, NA S. IN 6. STRANI •KRAJEVNI TELEFONSKI IMENIK DRULOVKE IN OREHKA", KI VSEBUJE VEC KOT600 PODATKOV O NOVIH, TELEFONSKIH NAROČNIKIH. ODJAVO JE OMOGOČILO PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PTT KRANJ. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Kako do novih občin Najprej zbori krajanov Sporni 95. člen Zakona o lokalni samoupravi (prehodne določbe) pravi: V delih občin, kjer se državljani na zborih krajanov v krajevnih skupnostih skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev občin odločijo, da bodo izvedli referendume za oblikovanje občin do 31. marca, se izvedejo volitve do 30. junija. V drugih občinah se izvedejo volitve aprila (v starih občinah oziroma v delih, ki se Se niso preoblikovali -op.p.), referendumi o oblikovanju novih občin pa najkasneje do 31. decembra 1995. Ljubljana, 18. januarja - Nekatere stranke menijo, da je ta člen protiustaven, mesto Ljubljana pa je že sprožilo ustavni spor. Vendar se možni kompromisi glede tega člena že kažejo. Seveda pa zakonodaja s področja lokalne samouprave še ni popolna. Če želimo začeti s postopki in bi tudi tisti, ki bi želeli na hitrejši način priti do novih občin, mora državni zbor obvezno 25. januarja, prvi dan prvega letošnjega zasedanja, Še dva manjkajoča zakona. To sta zakon o referendumu za ustanovitev občin in dopolnjen zakon o lokalnih volitvah, ki bi opredelil način volitev v sedanje občine. Svoje dopolnilo k 95. členu ima Slovenska ljudska stranka, ki jo podpirata Samostojna poslanska skupina in Socialdemokratska stranka Slovenije. Ljudska stranka meni, da bi bilo treba referendume za ustanovitev novih občin izvesti sočasno po vsej državi in to najkasneje do konca marca. Večina strank pa pristaja na rešitev, da bi morali predsedniki občinskih skupščin v najkrajšem času sklicati zbore krajanov, na katerih bi se ljudje odločili, ali hočejo referendume za preoblikovanje občin konec marca ali kasneje, najpozneje pa do konca leta 1995.Predlagatelji take rešitve imajo povsem praktično razmišljanje. Ce bi se v nekaterih delih sedanjih občin ljudje odločili za marčni referendum, bi to posredno prisilli tudi druge dele sedanjih občin k odločanju in tako bi praktično v vsej državi letos oblikovali ali vsaj začrtali bodoče obrise lokalne samouprave. Koliko občin na Gorenjskem Največ podpore med predlogi za razdelitev Slovenije na nove občine ima predlog dr. Vrišerja in Urbanističnega instituta Slovenije iz leta 1992, po katerem naj bi dobili okrog 250 novih občin. Gorenjska naj bi bila razdeljena na blizu 30 občin. Te naj bi bile Kranjska Gora, Dovje - Mojstrana, Jesenice. Bled, Žirovnica, Radovljica, Tržič, Kranj, Naklo, Gorice, Šenčur, Preddvor, Predoslje, Kranj - desni breg, Kropa, Lesce, Jezersko, Cerklje, Bohinjska Bistrica, Železniki, Poljane in Škofia loka, o samostojnih občinah pa razmišljajo tudi v Ratečah in Begunjah. Hitra in počasnejša inačica Strokovnjaki za volilna opravila trdijo, da so določila 95. člena v obeh variantah izvedljiva, vendar bi morali roke strogo spoštovati. Oba še manjkajoča zakona bi morala biti objavljena v uradnem listu 28. januarja, pred tem pa bi morah biti po vseh krajevnih skupnostih opravljeni zbori krajanov. Za tiste dele sedanjih občin, kjer se bodo odločili za hitrejšo pot oblikovanja občin (do konca marca referendumi, do konca junija volitve), bo moral državni zbor še pred koncem januarja sprejeti sklep o začetku postopka za ustanovitev občin. Najkasneje do konca januarja oi morali župani sklicati zbore krajanov. Zadnji rok za njihovo izvedbo je 8. februar. 13. februarja naj bi bili ponovljeni zbori v primerih neskladja med odločitvami posameznih krajevnih skupnosti. Sredi februarja bi moral državni zbor z odlokom določiti referendumska območja in najkasneje 25. februarja razpisati referendume. Referendumi naj bi bih 27. marca. Po preteku obveznega roka za pritožbe in za ugotovitev volilnih izidov bi državni zbor 13. aprila sprejel zakone o ustanovitvi novih občin. Volitve vanje bi bile razpisane 19. aprila, izvedene pa 19. junija. 3. julija naj bi bih morebitni drugi krogi glasovanj za župane, 9. julija pa naj bi se občinski sveti sestali na prvih sejah. Za tiste* dele občin oziroma krajevne skupnosti, kjer s preoblikovanjem ne bodo hiteli in ga prenesli v leto 1995, je rokovnik nekoliko milejši. Po zborih krajanov bi občine sprejele ustrezne odloke, predsednik državnega zbora pa bi 16. februarja razpisal volitve članov občinskih svetov in županov, volitve pa naj bi bile v nedeljo, 17. aprila. Drugi krog glasovanja naj bi bil 8. maja, 7. maja pa naj bi se prvič sestali novi občinski sveti. • J. Košnjek Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak tedem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. JANA PRIMOŽIČ, poslanka državnega zbora in članica komisije za lokalno samoupravo Nove občine ne bodo siromaki "Prepričana sem, da bo do konca leta razdeljana Slovenija na nove občine, če se bodo ljudje angažirali, in če bo temu sledil državni zbor. Krajanom je treba stvar razložiti, potem pa je njihova stvar, kako se bodo odločili," meni Jana Primožič iz Tržiča, poslanka Slovenskih krščanskih demokratov, ki deluje tako v državnozborski kot strankini komisiji za lokalno samoupravo. "Sedaj je naloga novoustanovljene službe za lokalno samoupravo pri vladi in komisije državnega zbora za lokalno samoupravo povedati občinam, kako se do novih občin sploh pride. Odločiti se namreč morajo na osnovi 95. člena zakona o lokalni samoupravi, ki ie v bistvu protiustaven, ali se bodo preoblikovale do konca aprila, ali pa do konca leta 1995. Najbolj praktično in pametno bi namreč bilo, in to smo v naši stranki stalno zagovarjali, da bi se letos odločali za nove občine in izvolili nove občinske svete in župane. Za najkrajšo možno dobo bi podaljšali mandate sedanjim občinskim skupščinam, največ do konca leta 1994. Pravno je podaljšanje mandatov možno, je pa potrebna v državnem zboru dvotretjinska večina. To in sploh podaljšanje veljavnosti stare zakonodaje je predvsem politično vprašanje. Predsednik našega ustavnega sodišča dr. Peter Jamb rek je povedal primer Rusije, kjer so z novo ustavo razveljavili staro zakonodajo. Pri nas pa dve leti po sprejemu nove ustave še vedno veljajo stari zakoni, nove pa lahko razveljavljamo. Tu nas je še Rusija prehitela. Pri oblikovanju novih občin v dveh etapah gre tudi za povsem praktične, tudi finančne probleme. Delitev premoženja in uresničevanje raznih drugih dogovorov. To naj bi počeli dvakrat in po občinah bo razvojno delo povsem zastalo. Prav tako bo za stare občine, če bodo nekateri njihovi deli postali nove občine, težko reči, da so sploh še občine." Kakšno rešitev predlagate vi oziroma v vaši stranki? "Mi mislimo, da so določbe 95. člena izvedljive, vendar bi morali zelo strogo spoštovati roke. Med prvim in 10. februarjem naj bi sklicali zbore občanov. Potem bi moral državni zbor do 25. februarja določiti referendumska območja, 28. februarja pa razpisati referendum. Referendumu naj bi bili 27. marca. Nato mora državni zbor sprejeti zakon o ustanovitvi in mejah novih občin. 29. aprila bi po našem mnenju razpisali volitve v nove občine, 26. junija pa bi te volitve izvedli. Upam, da bo pritožba zoper 95. Člen pozitivno rešena in da bodo morali župani sedaj sklicati zbore krajanov po vseh krajevnih skupnostih in da bo tako dobila reforma lokalne samouprave širino. Če se ena krajevna skupnost ah naslje v določeni občini odloči, da gre v ustanovitev nove občine, potem bodo morah tudi ostali nekaj storiti, saj ostanka ne bo več mogoče jemati za občino." Zakaj je bilo tako težko dobiti soglasje v državnemz-boru, da se reforma lokalne samouprave začne? Ali vse stranke še niso dovolj pripravljene za lokalne volitve? "Zakon o lokalni samoupravi smo sprejemali skoraj 10 mesecev. Julija lani je bila prva obravnava. Takrat je bila večina za nove občine. Obravnava bi bila potem lahko že novembra in ne šele decembra. Mis- lim, da zaradi interesa po ohranitvi starega sistema in starih občin. Nekateri želijo aprila volitve in jim niti ni mar ali v stare ah v nove občine, ah je zadeva ustavna ali ne. To je zelo kratkoročna politika. Volitve v stare občine po novem sistemu so absurd. Vsa stvar bi se tudi zelo zavlekla, saj bi imeli novi občinski sveti v starih občinah do konca prihodnjega leta čas za preoblikovanje, skupaj z volitvami pa bi vse skupaj podaljšalo za dve leti. Vendar se je akcija preoblikovanja občin začela. Reforme se lotevajo v radovljiški občini, pa na Štajerskem, Dolenjskem in na Koprskem. V katerih krajevnih skupnostih imajo že konec januarja zbore krajanov." Pogosto je slišati, da bodo nove, večinoma manjše občine revne in da se ne bodo mogle preživljati. Kako rešuje zakonodaja ta problem? "Prav boljša finančna osnova bo velika prednost novih občin. Denar in ustrezni kadri sta namreč največji dilemi pri načrtovanju novih občin. Naša poslanska skupina je predlagala dve dopolnili. Pomembno je, da bo država zagotavljala občinam finančno izravnavo do take višine, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji. Naredili smo ustrezne izračune. Če je povprečna poraba na prebivalca v Republiki Sloveniji 30 tisoč tolarjev, je 90 odstotkov te porabe 27.000 tolarjev. Če vzamemo za primer občino s 3000 prebivalci, bo dobila letno v proračun najmanj 81 milijonov tolarjev. Če odštejemo še približno 10 odstotkov stroškov državne uprave, ki se bo sredi leta prenesla na državo in bo ta denar izločen, ostane v občinskem Eroračunu občine s 3000 pre-ivalci še vedno 72,9 milijona tolarjev. To ni majhen znesek-Nove občine bodo imele manj birokracije, razne sedanje osrednje ustanove, kot so knjižnice, muzeji in podobne ustanove, pa bodo ostale v mestnih občinah in država bo za delovanje teh ustanov dajala določen delež v proračune teh občin. Nove občine bodo lahko več denarja namenile naložbam, več kot so jih lahko sedanje občine ali krajevne skupnosti. Novi sistem ie bolj stimulativen tudi pri zbiranju denarja v pristojnosti občin. Vsaka občina bo lahko zbirala svoje davke od premoženja, nepremičnin, dediščin, daril, od dobitkov pri igrah na srečo, komunalne takse, takse od igralnih avtomatov, kazni zaradi prekrškov in podobno. Tudi dohodnina bo še naprej delitveni davek. Sedaj ga gre 60 odstotkov državi, 40 odstotkov pa občinam. Delitev bo še ostala. Mogoče bodo dobile občine nekoliko manj, saj bodo imele manj nalog in pristojnosti, vendar bo še vseeno to za občinske proračune nekaj pomenilo. Za podeželske občine bo nujna finančna izravnava, nasploh pa bo po novem financiranje občin zelo ugodno." Kaj pa delitev premoženja? Brez sporov zanesljivo ne bo-šlo. "Pojavljali se bodo spori, vendar se bo dalo tudi te stvari Erimemo rešiti. Sporni utegnejo iti poslovni prostori na občinah, kjer je sedaj državna uprava. Najemnina bi zakom-plicirala odnose. Pojavljale bi se dileme, ali je najemnina prihodek samo tiste občine, kjer so prostori, ali tudi prihodek novih občin, ki so bile nekdaj del stare občine. Rešitev bi bila neke vrste podržavljenje. Problemi bodo s premoženjem javnih podjetij. Te finančne odnose bo težko do potankosti razgraditi." • J. Košnjek, slika G. Sinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska desnica Propad in vzpon Iskre Ljubljana, 12. januarja - Slovenska desnica se v izjavi za javnost sprašuje, ali bodo bivši menedžerji Iskre s svojo ponudbo res obvarovali Iskro pred tujci. Poslanec desnice v državnem zboru Sašo Lap je že predlagal ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj bi raziskala vzroke propada in razloge za domnevno obnovo sistema Iskre. Iskra je bila nekdaj steber gospodarstva in režima, nikoh ni bilo pojasnjeno, zakaj je število zaposlenih v koncernu padlo z 38 na 12.000 delavcev, zakaj je prišlo do tehnološkega kolapsa, ko danes Iskra na tehnološkem področju nič več ne pomeni in na kakšnih osnovah danes skupina bivših generalnih direktorjev predlaga, da bi s certifikati nekdanjih delavcev uresničili nekdanje vizije o razvoju Iskre. Slovenska desnica ne zaupa takšnim poskusom in se boji, da bodo ti menedžerji s tako zbranim denarjem Iskro ponovno zapeljali v bankrot ali pa v roke tujcem. Ali nekdanji generalni direktor Janez Vipot-nik iz balona nad Triglavom in iz dobre plačane službe v Švici pravilno vidi posledice svojega vodenja Iskre, se sprašuje Slovenska desnica. * J.K. Slovenska ljudska stranka Ustanovljena mestna podružnica Kranj Kranj, 18. januarja - V Kranju so se sestali člani iniciativnega odbora za ustanovitev mestne podružnice Slovenske ljudske stranke v Kranju. V kranjski občini je bila doslej stranka organizirana le na podeželju. Na seji iniciativnega odbora je bil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. Posebno pozornost bodo namenih reševanju problemov državljanstva, brezposelnosti ter preprečevanju korupcije in gospodarskega kriminala, reševanju stanovanjske problematike in denacionalizaciji. Ustanovni zbor bo predvidoma konec januarja. V Kranju bo zaživela tudi poslanska pisarna Slovenske ljudske stranke. Poslanci te stranke, ne le gorenjski, bodo na voljo Kranjčanom in prebivalcem drugih gorenjskih občin. Narodna stranka Slovenije Del Slovenske desnice Ljubljana, 13. januarja - Del Narodne demokratske stranke na lanskem kongresu v Celju ni soglašal z vključitvijo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov (kot njeno krilo), zato je bila ustanovljena in registrirana Narodna stranka Slovenije (NSS). Stranka je sklenila dogovor s Slovensko nacionalno desnico in Liberalno stranko o sodelovanju v Slovenski desnici, kjer deluje kot zunajparlamentarna stranka in bo v tem okviru sodelovala tudi na lokalnih volitvah. Združena lista socialnih demokratov Kranj Pot v varno Slovenijo Kranj, 18. januarja - Ženski forum Združene liste socialnih demokrazov Kranj organizira jutri, 19. januarja, ob 18. un v sejni dvorani 14 kranjske občinske skupščine javno tribuno na temo Pot v varno Slovenijo. Sodelovali bodo strokovnjaki s tega področja general Janez Slapar, magister Pavle Čelik, magister Andrej Anžič in general RudolfHribernik - Svarun. • Zbral J. Košnjek 0 0 foio bobnar /VIDITV ICI/I ¥ A C Uredntfka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in davni urednik: Marko t * l J KII iN J > IVI VfJL/AJ5 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. . . Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana Ustanovitelj m izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, tetefac 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: p° KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov- v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Po sedmih letih ustanavljanja Radio Žiri bo javni zavod Predloga za konstituiranje v družbo z omejeno odgovornostjo izvršni svet ni sprejel. Škofja Loka, 17. januarja - Kar dobrih sedem let že traja neurejen pravni status Radia Žiri, ki formalno pravno deluje kot Organizacija za obveščanje občine škofja Loka v Ustanavljanju. Neštetokrat napovedane nove zakonske ureditve na področju javnih glasil in radiodifuzije ter precejšnje družbene spremembe, so ureditev statusa odlagale, na pragu pa je tudi lastninjenje. Delovna organizacija za obveščanje v ustanavljanju je v svoji registraciji v letu 1986 navajala zelo širok spekter dejavnosti s področja obveščanja: od uvajanja in razvijanja družbenega sistema informiranja, prek delegatskega in javnega obveščanja do ožje radijskega informiranja. Vsa ta leta sprememb so Pokazala, da se nekatere dejavnosti preprosto niso razvile, potreba po drugih je Prenehala, tako da je ta organizacija predvsem zagotavljala oddajanje občinske radijske postaje Radia Žiri, pripravo občinskega Almanaha in publikacije Loka v časopisju. Ko so svet delovne organizacije, komisija za statusno preoblikovanje in zaposleni obravnavali prihodnje možnosti, so ugotovili, da bi bila organizacija družbe z omejeno odgovornostjo, ki bi se specializirala za radijsko obveščanje najprimernejša, niso pa tudi povsem izključili možnosti, da postanejo tudi javni zavod. Po sedanjem stanju namreč kar 40 odstot- kov vseh sredstev zagotavlja občina in niso prepričani, ali bi uspeli ob znanih omejitvah iz predloga novega zakona: najmanj 30 odstotkov programa mora biti informativnega in največ 15 odstotkov je lahko ekonomske propagande, preživeti. V primeru zavoda ostaja lastnina občinska, če pa bi se odločili za družbo v mešani lastnini, bi bil po prvih ocenah delež občine 54-odstoten. Razprave o lastninskih deležih so sicer že sprožile nekatere dileme, zlasti o tem, koliko je delež krajevne skupnosti Žiri, ki je v bistvu zagotovila začetne pogoje in del opreme za delo, veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela. Škofjeloški izvršni svet se je po obravnavi teh dejstev odločil, da naj Radio Žiri postane javni zavod, saj so občinsko informiranje ocenili do te mere za pomembno, da ne kaže nad te izgubiti vpliva (prav občina imenuje direktorja). Bilo je sicer nekaj dilem o tem, da kaže tudi to področje prepustiti trgu, vendar ti pogledi niso prevladali. Še več: ob naslednji točki dnevnega reda so zavrnili soglasje (pozitivno mnenje) k prošnji ene od novih zasebnih radijskih postaj, ki želi "pokrivati" tudi škofjeloško občinsko ozemlje in v ta namen na Lubniku postaviti svoj oddajnik oz. pretvornik. Meja za radijske valove seveda ni mogoče postaviti. • Š. Žargi Občinski odlok v nasprotju z zakonom Komunala bo podatke morala zbrati sama Podatkov o številu stanovalcev, ki jih potrebuje za obračun odvoza komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov, ne more pridobiti iz občinskega registra stalnega prebivalstva. Radovljica - Ker je bilo pri pripravi občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki največ pripomb na to, da smeti "delajo" stanovalci, ne pa kvadratni metri stanovanj, je občinska skupščina maja lani sprejela odlok, po katerem mora javno podjetje Komunala Radovljica stroške odvoza komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov zaračunavati po številu stanovalcev. In kje naj bi Komunala dobila podatke o stanovalcih? Odlok določa, da sta ji občinska uprava za notranje zadeve in za gospodarstvo dolžni vsak tri mesece posredovati sveže podatke iz registra prebivalstva in registra gospodarskih dejavnosti. V občinski upravi za notranje zadeve ocenjujejo, da je občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da sme upravlja-lec zbirke podatkov posredovati osebne podatke drugim uporabnikom le, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ah na podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Enakega mnenja so tudi na ministrstvu za znanost in tehnologijo, kjer poudarjajo, da občinski odlok o ravnanju s komunalnimi podatki ni ustrezna podlaga za pridobitev osebnih podatkov iz registra prebivalstva. Ker se je občinska vlada na seji prejšnji ponedeljek strinjala s predlogom občinske uprave za notranje zadeve, da bi iz odloka črtali sporno določilo, Komunali ostaneta samo dve možnosti za pridobitev podatkov o številu stanovalcev. Prva možnost je ta, da od vseh dvanajst tisoč gospodinjstev, ki iim odvaža komunalne odpadke, pridobi pisno privoljenje, da uprava za notranje zadeve lahko posreduje osebne podatke Komunali; druga je ta, da od hiše do hiše pošlje referenta, ki bo zbral potrebne podatke. Ne prva in ne druga možnost pa nista prav poceni. C. Zaplotnik Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Osnovno šolstvo v Škofji Loki Je občina mačeha? Občina prerazporedila desetino denarja za šole v druge namene. Škofja Loka, 17. januarja - Verjetno bo na današnjem zasedanju občinske skupščine kar nekaj razprave o tem, ali lahko občina prerazporeja proračunski denar mimo kriterijev države. Iz podatkov o proračunu za lansko leto je namreč razvidno, da je bilo 11 odstotkov denarja za osnovne šole porabljeno za druge dejavnosti, zato šole bijejo i občino boj za vsak tolar. Dve leti je že minilo, odkar je bilo pretežni del financiranja osnovnega šolstva (plače) preneseno na republiko, ki med drugim tudi določa dovoljene obsege občinskih proračunov, iz katerih se sedaj zagotavljajo denarji za materialne stroške >n amortizacijo. Lani je bil storjen še korak dlje, ko je republika sporočila za nekatere dejavnosti tudi kriterije. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je poslanec iz vzgojnoizobraževalnega področja Zlatko Košič zahteval Podatke o tem, ali se ti kriteriji spoštujejo, in pokazalo se je, da so osnovne šole pri tem prikrajšane za dobro desetino. Pa še Pri tem šole ne dobe vseh sredstev, pač pa se nekatera dela plačujejo direktno iz proračuna. Tak primer je tudi investicijsko vzdrževanje, ko je občinska vlada imenovala posebno strokovno komisijo, ki je ^ole pregledala in posamezna najnujnejša dela naročila. Ko so na zadnji seji izvršnega sveta obravnavali poročilo o Uresničitvi izbranih investicijsko vzdrževalnih del - poleg del na petih šolah, je v ta program spadala tudi obnova strehe na gradu in športni dvorani Poden v skupni vrednosti 19 in pol milijonov tolarjev, se je vnela kar vroča debata o tem, ali si je Osnovna šole Petra Kavčiča lahko dovolila spremembo, in namesto varoval strehe pred ledom, naročila vzorčno popravilo vrat. Da je šlo bolj za načelo, kot za občuten denar, kaže podatek, da je le 40 tisoč tolarjev povzročilo polurno razpravo o nedopustni samovolji omenjene šole. Rečeno je namreč bilo, da šole lahko po svoji presoji uporabljajo le sredstva amortizacije. O problematiki nezadostne matenalne oskrbe šol nam je ravnatelj Jože Peternel povedal: "Ko nas je komisija obiskala ob začetku lanskih poletnih počitnic, je ugotovila, da je potrebno urediti oboje: zaščititi oz. zamenjati de strehe, ki ga je poškodoval led in tudi urediti vrata po šoli. Pokazalo se je namreč, da so vrata, ki jih imamo na šoli, v taki izvedbi povsem neprimerna, saj se dnevno dogaja, da mora hišnik popravljati in zamenjevati nasadila teh vrat, ki se iz mehkega lesa neprestano pulijo. Očitno je, da take frekvence, kot je na šoli, ko se učenci iz ure v uro med razredi selijo, ta vrata ne zdržijo. Komisija je predlagala nujno izvedbo obeh posegov - na strehi in vratih, vendar denar v okvirih občine tega ni dopuščal. Ko so se začeli pogovori z izvajalci, se je celo pokazalo, da odobrenih 80.000 tolarjev ne zadošča za nobeno od ugotovljenih nujnih del, zato smo se s soglasjem predstavnika komisije oziroma nadzornega organa odločili za preizkusno sanacijo vrat. Pokazalo se je, da bopotrebno vratna krila zamenjati, še posebej pa je pomembna zamenjava vratnih nasadil. Ta primer pa dovolj zgovorno tudi pokaže, v kako slabem položaju smo na šolah, v zvezi s sredstvi za materialne izdatke. Dopušča namreč le pokrivanje stroškov tekočega vzdrževanja in energije, zmanjšana minimalna amortizacija pa le posamično nadomeščanje iztrošenih učil in sredstev za pouk. Precej sredstev gre za zakonsko določeno dopolnilno izobraževanje učiteljev, ki je postalo izredno drago. Tako o modernizaciji pouka s sodobnimi video napravami, ali toliko želenimi računalniki, ni mogoče razmišljati. Ko smo iz ministrstva za šolstvo in šport dobili podatke o tem, koliko občina dobi pri oblikovanju proračuna sredstev za šolstvo, smo se ravnatelji dogovorili, da se to vprašanje sproži v skupščini. Prepričani namreč smo, da bi celotna sredstva po kriterijih republike omogočila boljše sprotno vzdrževanje šol - zato ne bi bili potem potrebni večji intervencijski posegi - nekaj pa bi ostalo tudi za modernizacijo." • Š. Žargi Zasedanje tržiške skupščine Prostorski ureditveni pogoji pred sprejemom Tržič, 18. januarja • Jutri, 19. januarja 1994, ob 17. uri bo skupna seja vseh zborov Skupščine občine Tržič. Kot je pričakovati na osnovi vabila, bo tokratno zasedanje nekoliko krajše, saj so na sporedu le štiri točke dnevnega reda. Poleg potrditve zapisnika 32. seje in odgovorov na delegatska vprašanja bodo udeleženci obravnavali dve vsebinski vprašanji. Največ razprav bo gotovo ob predlogu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Tržič in predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič v letu 1993. Gradivo je dopolnjeno s stališči izvršnega sveta do pripomb in predlogov iz javnih razprav. V njih ponovno poudarjajo, da je Urbanistični inštitut kot izdelovalec ob delu na terenu ugotovil posamezne neažurnosti plana. Ker pa vsebinskih sprememb glede meja stavbnih zemljišč ni bilo moč pripraviti hkrati z novelacijo PUP, bo občina vsebinsko spreminjala plan spomladi letos. Takrat bodo obravnavali tudi pripombe v zvezi s planom. Na seji imajo v načrtu še imenovanje sveta za varstvo pravic najemnikov v občini Tržič. Svet ima pet članov, ki so najemniki stanovanj; eden izmed njih bo prevzel predsedniško dolžnost. • S. Saje Zasedanje škofjeloške občinske skupščine Homanova hiša na kredit Škofja Loka, 17. januarja • Za današnje zasedanje občinske skupščine Škofja loka so poslanci dobili dodatno gradivo s predlogom, da se za uveljavitev predkupne pravice za račun občinskega proračuna najame kredit Ne glede na to, kakšna bo usoda občine * o tem, kako in kdaj bodo stopili na pot nove lokalne samouprave, v Škofji Loki še ni bilo govora - bo zagotovo sprejemanje občinskega proračuna za to leto zelo verjetno ena od osrednjih tem tega zasedanja. Poslanci so v Četrtek dobili dodatno gradivo s predlogom in utemeljitvijo za uveljavitev predkupne pravice za nakup Homanove hiše, pri čemer naj ne bi zaradi tega "trpele" druge dejavnosti, pač pa naj bi občinski proračun za to najel kredit. Podobno tej proračunski razpravi bo tudi razprava o programu in finančnem načrtu Sklada stavbnih zemljišč, končno pa se ie izvršni svet tudi odločil, da predlaga ustanovitev stanovanjskega sklada. Tudi tokrat ne bo šlo brez ekoloških tem, saj je na dnevnem redu informacija o onesnaženosti zraka in rezultatih opazovanj kakovosti podtalnic. • Š.Z. Radovljiška vprašanja Komu so bili napoti kostanji? Radovljica - "Pred osmimi, desetimi leti se je pet pijanih oficirjev v blejskem klancu z avtom zaletelo v kostanje. Že naslednji dan so jih posekali, pred kratkim pa so še ostalih pet. Le komu so bili napoti?" je na torkovi seji zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine vprašal Anton Poklukar, delegat KS Gorje, in poudaril, da je bil posek po njegovem mnenju povsem neupravičen. Delegata krajevne skupnosti Lancovo Janeza Kunčiča je zanimalo, kdaj je pričakovati popravilo ceste od Spodnjega do Zgornjega Lancovega. Cesta se na dveh mestih poseda, podira se škarpa, kljub opozorilom o preteči nevarnosti pa ni nič novega oz. so nove le omejitve in prometni znaki. V krajevni skupnosti Radovljica niso zadovoljni z odgovorom radovljiške Komunale na delegatsko vprašanje, za kaj so bila porabljena sredstva, ki se v občini zbirajo za čiščenje odpadnih voda, ter kdaj se bo začela in končala gradnja čistilne naprave. Na konkretno vprašanje zahtevajo konkretni odgovor. • CZ. Občina podaljšuje najemno pogodbo Smeti tudi letos na "začasno" smetišče Radovljica - Ko so v radovljiški občini pred trinajstimi leti začeli uradno odlagati komunalne odpadke na smetišče na Črnivcu, so poudarjali, da bo to le začasno odlagališče, na katerega bodo vozili smeti do 1986. leta. Začasnost se je iz osemdesetih let močno "raztegnila" tudi v devetdeseta. Čeprav se v občini že pripravljajo na izbor nove lokacije za smetišče, je zanesljivo, da bodo na začasno smetišče vozili komunalne odpadke tudi letos. To je mogoče sklepati iz tega, da je izvršni svet na seji prejšnji ponedeljek tudi za letos sklenil podaljšati najemno pogodbo z lastnikoma zemljišč, na katerih je odlagališče. Lastnik z Zgornjega Otoka daje za smetišče v najem 20.697 kvadratnih metrov zemljišča, lastnik s Črnivca 4.595 kvadratnih metrov, najemnina pa znaša 1,5 marke za kvadratni meter. • CZ. TTliT^TTNm Ljubljanska 1. KRANJ l£iV/Hll VJ tel.-fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ ■ĆOČSMCC3 TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnica 81 V JANUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov. JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri. V razstavnem salonu DOL1K je na ogled razstava likovnih del Lee Dežman in Zore Zalokar. BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe. BEGUNJE- V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah.. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Para je na ogled fotografska razstava Predpremiera avtorja Janeza Pelka. v galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov. V mini galeriji Občine škofja Loka se predstavlja Peter Pokora z izrazno fotografijo Drevesa v štirih letnih časih. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo slike na temo Mamut kamniški likovni umetniki. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - Danes, 18. januarja, ob 19.30 uri bo v Prešernovem gledališču gostovalo PDG iz Nove Gorice z dramo Ranka Marinkoviča Gloria, za abonma zeleni, konto in izven. V sredo, 19. januarja, ob 19.30 uri si bo Glorio moč ogledati za abonma modri, konto in izven, v četrtek, 20. januarja, prav tako ob 19.30 pa bodo gostje iz Nove Gorice nastopili za abonma četrtek, konto in izven. RADOVLJICA: MADAGASKAR V PESMI IN GLASBI - V okviru torkovih večerov bo danes, 18. januarja, ob 19.30 uri, Joseph Rakotorahalahv v knjižnici A. T. Linharta predstavil otok Madagaskar s pesmijo in glasbo. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo v sredo, 19. januarja, večer z diapozitivi. Vinko Skale iz Celja bo ob 18. uri pokazal utrinke iz daljne Bolivije. Foto kino klub A. Ažbe pa bo v četrtek, 20. januarja, ob 17.30 uri na diapozitivih prikazal občino Škofja Loka. JESENICE: DIAPOZITIVI - Muzejsko društvo Jesenice vabi na predstavitev diapozitivov Tadeja Brateta z naslovom Železarska tehniška dediščina kot element turistične ponudbe. Predstavitev bo v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri, v zgornji dvorani Kosove graščine. Fotografska razstava v Galeriji Fara ISKANJE OSEBNOSTI Škofja Loka, 14. januarja - V Galeriji Fara je bila v petek otvoritev razstave fotografij Janeza Pelka. Črnobeli portreti punkerjev in portreti avtorjevega dekleta so podoba, ki zaokroža celovitost prikaza neke osebnosti. "Portreti punkerjev, izraznost, poudarjena z naknadnimi posegi v samo fotografijo, izražajo agresivnost avtorjeve notranjosti, del, ki ga le redki imajo ali zmorejo pokazati navzven na tak način. Po drugi strani pa umirjenost ozadij priča o umirjeni osebi, o kontroliranju samega sebe. Kljub temu da umirjenost ozadij le še bolj poudari agresivnost, pa je vendarle prav to povezava s portreti njegovega dekleta," ocenjuje razstavo Boštjan Gunčar. Kot pravi avtor sam, je celoten projekt v bistvu odsev njegove osebnosti. "Nekatere fotografije so mračne in tesnobne. Izražajo temo, ki je tudi v meni. Jaz jo na ta način spravljam ven iz sebe. Potem se bolje počutim. Prijateljica Mateja mi je pri tem zelo pomagala. Kot model je bila neizmerno potrpežljiva, ves čas je spremljala moje delo in dovolila, da sem razstavil tudi slike, na katerih še zdaleč ni takšna, kakršna je v resnici. To so temačne fotogratije, s katerimi sem skozi njo pokazal nase. Tisti prijetni, svetli portreti dekleta, ki se smeji, tisto pa je ona. " Janez Pelko pravi, da bo sodbo o umetniški vrednosti svojega dela prepustil drugim. Fotografijo uporablja za izražanje samega sebe. Pri' tem pa poudarja, da brez natančnega poznavanja tehnologije nikakor ne gre. Obvladovanje tehnike je predpogoj vsakršne izraznosti. "Reporterska fotografija pa je v primerjavi z izrazno zame seveda nekaj povsem drugega. Stvari se tam dogajajo hitro, prikazati moraš dogodek, ne likovnih komponent. Vendar pa znajo vrhunski fotoreporterji tudi v reporterski fotografiji najti dobro kompozicijo in ji dajo dodatno dimenzijo." Janez Pelko je občasno sodeloval na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Samostojno je razstavljal na Jesenicah, v kavarni Loškega gradu in v galeriji Pungert v Kranju. Na mednarodnem tekmovanju za najboljšo študentsko fotografijo je februarja lani v Barceloni prejel drugo nagrado. Občasno dela tudi kot fotoreporter Gorenjskega glasa. • M. A. Ob pričakovanem stečaju v Terminalih Delavcem bodo priznali status "presežkov" Prek novoletnih praznikov so v sindikatih razmislili o rešitvah za delavce podjetja Terminali T&G, ki gre v (programiran) stečaj. Kranj, 14. januarja - V primeru stečaja se delavci znajdejo na zavodu za zaposlovanje, kjer jim gre nadomestilo glede na njihovo delovno dobo. Od podjetja pa v tem primeru ne dobijo ničesar. Sindikat v Terminalih je v sodelovanju s pravno službo Sveta kranjskih sindikatov zato zadnje tedne mrzlično iskal rešitev, da bi delavci v stečaju ne ostali povsem praznih rok. Kranjski sindikati imajo v primerih nekaterih programiranih stečajev (tudi pod Iskrinim imenom) nekaj slabih izkušenj, zato so tokrat skušali predvideti vse možnosti, da 400 delavcev iz Terminalov, od katerih jih je sto odveč, ne bi ostalo na cedilu. Če obnovimo zgodbo stečaju zapisanega podjetja: Terminali so osnovali hčersko podjetje Terminali T &G in vanj razporedih tudi večino delavcev. Približno 250 delavcev naj bi razporedili spet nazaj v matično podjetje, ostalih sto pa naj bi s hčerskim podjetjem vred prepustili stečajni usodi. 250 delavcev obdrži delo, sto jih odpustijo "Naš namen ni zgolj rešiti sto odvečnih delavcev, pač pa tudi tiste, ki bodo ostali," je pojasnil novi vodja pravne službe v Svetu kranjskih sindikatov Vojko Čujovic. "Hoteli smo preprečiti namero podjetja, da bi s stečajem ostalo brez obveznosti do delavcev. Hkrati pa nismo želeli, da bi izplačevanje pravic stotim odvečnim tako obremenilo preživelo podjetje, da bi ne zmoglo rednih izplačil tistim, ki ostanejo na delu. Odvečnim delavcem smo ponudili tri mož- nosti. Prva je bila vztrajanje delavcev na tožbi prek sodišča za ponovno razporeditev vseh iz T&G nazaj v matično podjetje Terminali p.o. Druga je bila izplačilo odpravnin delavcem, ki jih podjetje ne potrebuje, vendar z enoletnim moratorijem in na deset obrokov. Tretja, za katero se je do sedaj odločilo tudi največ delavcev, pa je izplačilo odpravnine v rednih mesečnih obrokih, in sicer najprej šest mesecev po 10 tisoč tolarjev, nato pa po 16 tisočakov do poplačila, začelo pa naj bi se takoj. O tem naj bi delavci s podjetjem podpisali posebne pogodbe." Z rešitvijo Terminalovih stotih delavcev se je očitno zelo mudilo, kar je Vojko Čujovič pojasnil z dejstvom, da se po novem zakonu o stečaju slednji lahko začne nenadejano hitro in bi sindikati lahko "zamudili vlak". Posebno skrbno so pretehtali možnosti za delavke na porodniškem dopustu (do začetka stečaja so v delovnem razmerju, sledi jim takojšnje izplačilo odškodnin) in za delovne invalide (ti imajo po izteku pravic na zavodu za zaposlovanje možnost, da jim izplačuje nadomestilo ZPIZ). V podjetju pa je še skupina delav- cev, ki tudi še nima zagotovila za stalno zaposlitev, ker se vodstvo še odloča, ali naj jih obdržijo, ker obstaja potreba po njihovih storitvah, ali pa bo podjetje te storitve raje iskalo na trgu. Tudi za 250 delavcev, ki bodo ostali v matičnem podjetju, so sindikati zahtevah zagotovilo, da jih v kratkem ne doleti podobna usoda kot "stečajnike". Izdali naj bi jim individualne pogodbe o zaposlitvi. V tovarni že visijo spiski... "Večina delavcev, ki je podjetju odveč, se odloča za tretjo Konujeno možnost, ker je naj-olj realna in socialno najspre-iemljivejša," pravita Andrej Spik in Marjeta Kozjek iz sindikalnega vodstva v Terminalih. "Kdo se je znašel med temi stotimi, je zdaj že jasno. V tovarni že visijo spiski tistih, ki jih bo podjetje obdržalo. Sestavljalo jih je po merilih potreb (potrebuje v glavnem proizvodne delavce, odveč pa so delavci v režiji) in odvečnih ni izločalo po merilih, ki sicer veljajo za presežne delavce. S tem smo se v sindikatih pač sprijaznili, zato pa smo skušali izposlovati socialno kar najugodnejše rešitve za tiste, ki so odveč. Zahtevah smo, da se jim prizna status presežnih delavcev in izplača odškodnine v višini odpravnin." Tovarniška sindikalista sta prepričana, da takšna "rešitev" za podjetje prihaja leto dni Delavcem Terminalov T&G so hoteli še pred stečajem zagotoviti nekatere pravice, namesto da bi jih prepustili milosti ali nemilosti prihodnjega stečajnega upravitelja. V stečajnih postopkih (tudi v primerih nekaterih Isker) se je že zgodilo, da je stečajni upravitelj priznal tovrstne terjatve delavcev do podjetja, pa tudi. da jih je izničil. Kot je dejal predsednik kranjskih sindikatov Jože Antolin, so bili Orodjarna, Inženiring, Uni-tel in podobni primeri dobra šola, da v nadaljnjih primerih predvidijo vse možnosti. prepozno, saj so se zaman ubadali z raznimi sanacijskimi programi, in da bi morali že prej misliti na to, da je preveč obremenjeno z režijskimi službami. Delavcev v teh službah je bilo enako kot proizvodnih, zdaj pa se razmerje obrača 1 proti 3 v prid slednjim. Naj so kombinacije v zvezi z reševanjem iz stečajnega potopa še tako dobro zamišljeni, najtežje je vendarle stotim ljudem, ki bodo izgubili delo. Kot sta povedala Andrej Špik in Marjeta Kozjek, je večina teh že več mesecev na čakanju in v negotovosti, kako se bo to čakanje izteklo. Izguba dela jim ne bo prinesla olajšanja, toda njihovo stisko bo omilila vsaj odškodnina. • D.Z.ŽIebir Ob omejitvi programov aktivne politike zaposlovanja Nezadovoljni brezposelni in delodajalci Kranj, 17. januarja - Pisali smo že o tem, da je republiški zavod za zaposlovanje do konca februarja podaljšal omejitve pri nekaterih programih aktivne politike zaposlovanja, tako denimo pri sofinanciranju pripravništva, o pomoči pri samozaposlitvi, izplačevanju denarnih nadomestil v enkratnem znesku, priprave brezposelnih na zaposlitev... Kako bodo te omejitve učinkovale na brezposelne, ki bi ob sofinanciranju države sicer dobili delo in na delodajalce, ki bi ob istem pogoju sprejemati pripravnike ali prekvalificirati presežne delavce? MALAANKETA Republiški zavod za zaposlovanje je še vedno v denarnih škripcih, ker mesečna višina sredstev, ki jih republiški proračun zagotavlja v višini lanskoletnih dvanajstin, ne omogoča sprejemanje novih obveznosti. Denarja je dovolj le za izplačevanje zakonsko zajamčenih pravic, torej nadomestil in denarnih pomoči brezposelnim ter štipendij, ostane ga še za pokrivanje že sprejetih obveznosti iz programov aktivne politike zaposlovanja. Omejitve, podaljšane za nadaljnja dva meseca, že krepko Eosegajo v naše delovanje in to ljub izjemno ugodnim rezultatom v obsegu brezposelnosti na Gorenjskem," pripominja mag. Franc BelčiČ s kranjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. "Ukinitve programov aktivne politike zaposlovanja prizadevajo iskalce zaposlitve in delodajalce. Nestrpne stranke, ki so kandidirale za subvencijo ob samozaposlitvi že pred novembrom lanskega Republiški zavod za zaposlovanje ima tako malo denarja, da ni pokril niti vseh decembrskih obveznosti. Iz istega razloga še vedno čaka tudi 500 vlog za sa-mozaposlitev, ki so na zavod prispele pred omejitvijo. Desetina teh vlog je z Gorenjskega. Po zadnjih podatkih je bilo na Gorenjskem ob koncu lanskega decembra 11.888 registriranih iskalcev zaposlitve, kar ie le 76 ljudi več kot pred letom dni. Obseg brezposelnosti se je na Gorenjskem relativno povečal samo za 0,6 odstotka, kar je v primerjavi z drugimi regijami v državi poseben dosežek leta, zaradi finančne suše še vedno niso prejele niti pogodb. Takšnih strank je z Gorenjskega več kot 50 in na zavodu lahko njihovo stisko le razumemo, pomagati ne moremo. Kakor ne moremo (trenutno) pomagati novim željam po subvencioniranju pripravništva, kapitalizaciji denarnih nadomestil, pripravi na zaposlitev (izobraževanju, usposabljanju) in podobno. Upamo, da se bo vsaj z marcem finančna slika toliko popravila, da bomo lahko začeli s sklepanjem novih pogodb oziroma aranžmajev. Videti pa je, da bo v prihodnje spričo naraščajočih potreb izbira bolj selektivna, nadzor nad uporabo sredstev in storitev pa okrepljen." • D.Z.ŽIebir Kupujemo na razprodajah Sredi januarja so se začele razprodaje. Trgovci vabijo k nakupu po nižjih cenah za desetino do polovico, kupci pa se odločajo za poceni nakup, če jim to dopušča denarnica. Za mnoge so celo razprodajne cene veliko previsoke. * Kaj hočemo, kupna moč dela prebivalstva je popolnoma na tleh. Marija Zadražnik: "Ne kupujem več na razprodajah, ker celo. za nakupe po znižanih cenah manjka denarja. Kljub znižanjem se mi zdi blago na razprodajah še zelo drago. Včasih sem kupila kakšno reč na razprodaji, odkar sem v pokoju, pa moram dobro pretehtati vsak tolar. Res je tudi, da kot upokojenka manj potrebujem, vsaj kar zadeva obleko in obutev." Danica Tepina: "Zelo redko kaj kupim na razprodaji. Upoštevam namreč tisti angleški pregovor, da nisem tako bogata, da bi kupovala ceneno blago. Stvari z razprodaj so navadno dvomljive kakovosti. Kdaj pa kdaj me sicer premamijo nižje cene, vendar mi je potem vedno žal." Ana Peternelj: "Na razprodajah imajo običajno manj kvalitetno blago, zato se redko odločam za take nakupe. Resda včasih odloča tudi čas: če si med prvimi, lahko najdeš tudi kaj dobrega, kasneje dobiš že zelo prebrano. Letos razmišljam, da bi na razprodaji kupila škornje. Doslej znižanja obutve še nisem zasledila, začelo se je pri konfekciji." Branko Krošlin: "Letos si še nisem ogledal razprodaj, le po velikih napisih v izložbah vidim, da so se že začele. S tovrstnimi nakupi imam kar dobre izkušnje. Za nižjo ceno lahko dobiš veliko oblačil, obutve in drugega potroš-nega blaga, tudi o kakovosti ni nič reči, skratka do takih nakupov imam kar precej zaupanja." • D.Z.ŽIebir, foto: G. Šinik S KRAJEVNI 1ELEI0MIMEM DRI/LOVKA ■ OREHEK S1 AGROAVTO D.O.O. LJUBLJANSKA CESTA 30 332111 DOLŠAK MAJA KUTINOVA UUCA 13 332004 ALIČ INDIR KRIŠKA UUCA 5 332284 DRAGIC FILIP DROLČEVO NASEUE 18 332630 ALJANČIČ NADA KRIŠKA ULICA 7 332679 DRAGOMIROMČ VLASTO ZASAVSKA UUCA 40 332358 ANDERLE ANGELA ZEVNTKOVA ULICA 8A 332147 DRAKSLER AMALIJA DRULOVKA 36 332386 ANTOLOVIČ MARJAN STORŽIŠKA ULICA 10 332084 DRAKSLER ANDREJ ZASAVSKA UUCA 70 332226 ARH FRANCI, dipLing. KALIŠKA ULICA 22 332300 DRAKSLER ANDREJA DRULOVKA 25 332437 ARTAČ VOJKO ŠPIKOVA ULICA 17 332159 DRAKSLER ANICA ZASAVSKA UUCA 59A 332140 AŽMAN ANICA ZASAVSKA UUCA 51 332609 DRAKSLER ANTON ZASAVSKA UUCA 36A 332533 AŽMAN BOGDAN ZASAVSKA UUCA 61 332030 DRAKSLER EMIL MOJCA DRULOVKA 25 A 332436 AŽMAN ŠTEFI, RAFAELA ZASAVSKA UUCA 54 332404 DRAKSLER FRANCI ZASAVSKA UUCA 55 332141 BABNIK SILVO ZASAVSKA UUCA 31A 332551 DRAKSLER IZIDOR, BAJT MARJAN ZASAVSKA ULICA 39A 332039 AVTOLIČAR ZASAVSKA UUCA 36B 332303 BAJŽELJ ANTONIJA LJUBLJANSKA CESTA 37 332442 DRAKSLER JANEZ DRULOVKA 16A 332574 BAJŽELJ BOJAN KRIŠKA UUCA 1 332292 DRAKSLER JANEZ DRULOVKA 17C 332211 BAJŽELJ MATIJA DRULOVKA 3 332325 DRAKSLER MARIJA KALIŠKA UUCA 16 332049 BAJŽELJ VINKO DRULOVKA 19 332320 DRAKSLER MARTINA DRULOVKA 42C 332434 BALANČ FRANC DROLČEVO NASELJE 1 332612 DRAKSLER MIRO DRULOVKA 17 332324 BALANČ PAVEL DROLČEVO NASEUE 36 332605 DRAKSLER VINKO 332357 B A UMAN ROBERT ZARIŠKA UUCA 20 332172 DRAKSLER VINKO, mL ZASAVSKA UUCA 68 332224 BEDENK IVAN SORSKA UUCA 23 332263 DREČNIK ANTONIJA SORSKA UUCA 2 332251 BENCINA FRANC UUBUANSKA CESTA 35 332443 DRINOVEC JANEZ DRULOVKA 15 332576 BENEDIČIČ BOJAN ZARIŠKA UUCA 27 332176 ELISA D.O.O. • BENIĆ VESELJKO SORSKA UUCA 4 332663 DRAKSLAR VINKO DRULOVKA 14 332338 BERLIČ MIKA KRIŠKA UUCA 16 332296 ERŽEN VIKTOR UUBUANSKA CESTA 29 332018 BERTONCELJ JULIJ ZASAVSKA UUCA 27 C 332530 FABIJAN MATEVŽ GRINTOVŠKA UUCA 17 332065 BERTONCELJ JURIJ ZASAVSKA ULICA 27C 332400 FAJFAR JOŽE DRULOVKA 41 332435 BIDOVEC MARKO SORSKA UUCA 5 332237 FAJFAR MARJAN DRULOVKA 42A 332431 BITENC ADA DROLČEVO NASEUE 6 332617 FAJFAR VINKO ZASAVSKA UUCA 44A 332557 BITENC MARIJA POT ZA KRAJEM 2A 332391 FEHER FERI DROLČEVO NASEUE 14 332624 BITENC TOMAŽ POT ZA KRAJEM 2 332528 FENDE TATJANA SORSKA UUCA 5 332235 BIZJAN TOMISLAV ZASAVSKA UUCA 54A 332608 FERENC TONE STORŽIŠKA ULICA 20 332094 BOGATAJ BARBARA SORSKA ULICA 24 332252 FISTER JANKO POT ZA KRAJEM 28 332031 BOGATAJ FRANC ZASAVSKA ULICA 29 332594 FITNES STUDIO IRENA UUBUANSKA 29 332018 BOGATAJ VINKO ZEVNIKOVA UUCA 12 332553 FLEGAR MARJAN DRULOVKA 58 332354 BOHTE RUDOLF ZASAVSKA UUCA 15 332351 FLORJANČIČ MIRKO, BONCELJ MILAN ZASAVSKA ULICA 4 332498 PARKETARSTVO ZASAVSKA ULICA 24 332290 BONEŠ BORUT SORSKA UUCA 24 332254 FRELIH JANEZ DOLENČEVA ULICA 1 332492 BOŠNJAK ROMAN STORŽIŠKA ULICA 9 332086 FRELIH JURIJ KALIŠKA ULICA 22 332656 BOVHA MARJAN KRIŠKA UUCA 1 332686 FRLIC DARE ZEVNIKOVA ULICA 5A 332100 BOŽIČ RAJKO ZASAVSKA UUCA 3 332636 FRLICŽIČNE MREŽE BRAVIŠA BRANKO TRIGLAVSKA ULICA 8 332177 KRANJ,d.o.o. ZEVNIKOVA UUCA 5A 332100 BRBOROVIČ ANĐELKO ŠPIKOVA UUCA 14 332170 FRLIC-ŽIČNE MREŽE BREMŠAK MIHAEL KUTINOVA ULICA 19 332448 KRANJ,d.o.o. • FAX ZEVNIKOVA UUCA 5A 332180 BRENKUŠ FRANC, GABUD IVAN SORSKA ULICA 24 332257 KOVINOSTRUGAR ZASAVSKA ULICA 31B 332550 G ALIČ RAMADAN DROLČEVO NASEUE 22 332392 BREZA VŠČEK SIMON SORSKA ULICA 24 332256 GAŠPERLIN IZIDOR TRIGLAVSKA UUCA 1 332413 BUDKOVIČ TOMAŽ DRULOVKA 17A 332304 GAZVODA VID DROLČEVO NASEUE 19 332631 BURJEK MARIJA POT ZA KRAJEM 12 332106 GEČ STANISLAVA DOLENČEVA UUCA 3 332493 BURJEK PAVEL POT ZA KRAJEM 12 332107 GERDEJ JASMINA SORSKA ULICA 1 332249 CAKIČ SONJA GRINTOVŠKA UUCA 10 332062 GERINGER EMIL CIRILOV A UUCA 8 332491 CAKIČ ZORAN GRINTOVŠKA UUCA 10 332417 GOLE IRENA KALIŠKA UUCA 17 332661 CEGNAR ANDREJ ZASAVSKA UUCA 65 332564 GOLOB ANTON POT ZA KRAJEM 1 332543 CELJER MARJAN ZASAVSKA ULICA 49A 332219 GORJA NC JANEZ UUBUANSKA CESTA 36 332441 CIBAŠEK-LEDINEK GOTZ RUDOLF POT ZA KRAJEM 6 332109 ANTONIJA KALIŠKA ULICA 14 332044 GOVC MARKO STORŽIŠKA UUCA 6 332081 CILENŠEK FRANC DROLČEVO NASELJE 29 332603 GOVEKAR VINKO ZASAVSKA UUCA 28A 332545 CURANOVIČ PAŠKO ZASAVSKA UUCA 40 332117 GRABANICA G JE V AL IN KRIŠKA ULICA 24 332310 CVIRN TADEJ GRINTOVŠKA ULICA 27 332071 GRAH MATIJA ZEVNIKOVA ULICA 2 332463 ČARMAN IVAN DROLČEVO NASEUE 41 332610 GRAHEK ROK KALIŠKA UUCA 9 332196 ČESEN ANA GRINTOVŠKA ULICA 32 332076 GRAJZAR KRISTINA ZASAVSKA UUCA 26 332105 ČESEN MIRJANA KRIŠKA ULICA 1 332682 GRAMC FRANC ZASAVSKA ULICA 28 332523 ČRV ZVONKA POT ZA KRAJEM 13 332504 GRČAR ALOJZ ZASAVSKA UUCA 56A 332634 ČULIBRK MILAN TRIGLAVSKA UUCA 3 332414 GREGORAČ MILAN GRINTOVŠKA UUCA 15 332067 ĆELIĆ NENAD KRIŠKA ULICA 3 332289 GROCOM D.O.O. STORŽIŠKA UUCA 24 332098 DAGARIN MARJAN ZASAVSKA UUCA 25 332515 GROHAR FRANC DROLČEVO NASEUE 24 332627 DAGARIN TEREZIJA DRULOVKA 45A 332288 GROHAR MARJAN DROLČEVO NASEUE 17 332393 DEBELJAK ZDENKA v TRIGLAVSKA UUCA 11 332319 GROS LEON KALIŠKA UUCA 19 332298 DEBENEC FRANCKA DRULOVKA 44A 332384 GROZDEK DARKO SORSKA UUCA 23 332258 DEŽMAN SLAVKO TRIGLAVSKA UUCA 2 332234 GRUDEN MARIJA STORŽIŠKA UUCA 8 332080 DIMITROV IGNO KRIŠKA UUCA 22 332314 HABJAN EMIL GRINTOVŠKA UUCA 33 332069 DIMTTROVIČ DRAGO ZASAVSKA UUCA 42B 332556 HAFNER BRANE ZASAVSKA UUCA 2 332637 D JU KIČ VOJISLAV KRIŠKA UUCA 1 332683 HAFNER MARIJA ZEVNIKOVA UUCA 4 332461 DOBRA VC JANEZ DRULOVKA 16 332575 HAFNER SLAVKA DROLČEVO NASEUE 8 332619 DOLAR KATARINA SORSKA UUCA 2 332244 HERVATIN BRANE KUTINOVA UUCA 6 332011 DOLENC DANICA ZEVNIKOVA UUCA 5 332595 HERVATIN MARIJA KUTINOVA UUCA 6 332454 DOLINAR ZVONE ZASAVSKA UUCA 37 332115 HLADNIK ROLC JOŽICA KALIŠKA UUCA 22 332191 DOLINŠEK ANTON POT ZA KRAJEM 11 332505 HOBIČ JOŽE DOLENČEVA ULICA 2 332494 DOLINŠEK DE M IT RIJ SORSKA UUCA 10 332271 HOMAR BRANKO ZEVNIKOVA UUCA 7B 332484 HOMER PAVEL ZEVNIKOVA UUCA 7A 332485 KOBE JOŽE ZASAVSKA UUCA 63 332561 HRESTAK MIRKO CIRILOV A UUCA 2 332026 KOCIPER MARIJA GRINTOVŠKA UUCA 19 332063 HRIBAR DARKO ZASAVSKA UUCA 42C 332432 KOCJAN MARTIN KAUŠKA UUCA 16 332047 HRIBAR JOŽE DRULOVKA 37 332270 KODRIČ ANA DRULOVKA 34 332267 HRIBAR JOŽE ZASAVSKA UUCA 42A 332215 KODRIČ DRAGO KUTINOVA UUCA 4A 332339 HRIBAR TINE DOLENČEVA UUCA 5 332518 KOK BOJAN ZASAVSKA UUCA 56B 332635 HRIBERNIK JOŽE KRIŠKA UUCA 15 332281 KOK MARJAN UUBUANSKA CESTA 29 332477 HRNČIČ JASMINA KRIŠKA UUCA 3 332287 KOMPARE JANEZ ZASAVSKA UUCA 14 332516 HUDOBIVNIK ALOJZIJA ZASAVSKA UUCA 52D 332598 KONDIĆ MILORAD KRIŠKA UUCA 3 332681 HUDOLIN VERA KUTINOVA UUCA 14 332446 KONJAR ANTON DRULOVKA6 332695 HI MER LOVRO MLAKARJEVA UUCA 65 332228 KONJAR VINKO DRULOVKA 18A 332570 IGLIC TOMAŽ DROLČEVO NASEUE 37 332407 KONJAR ZVONKA KRIŠKA UUCA 1 332687 INTIHAR ALOJZ DRULOVKA 13A 332380 KONKOLIČ IGOR TRIGLAVSKA UUCA 12 332178 ISKRA COMMERCE - KOPAČ IVAN DRULOVKA 13 332573 ZUPAN NIKO SORSKA UUCA 2 332390 KOPINA ALOJZ DROLČEVO NASEUE 34 332402 rVANČIČ NADA KALIŠKA UUCA 14 332045 KORDIŠ FRANC DRULOVKA 52 332579 IVANČIČ SILVO KAUŠKA UUCA 21 332186 KORI. A T FEHRET KRIŠKA UUCA 5 332674 JAGODIC BRIGITA KRIŠKA UUCA 26 332032 KOS BOŽIDAR DROLČEVO NASEUE 16 332625 JAGODIC MILAN ZASAVSKA UUCA 7 332499 KOS EKA SORSKA ULICA 19 332000 JAKLIČ ANDREJ ZASAVSKA UUCA N.H. 332227 KOS MARTA KUTINOVA UUCA 17 332201 JAKLIČ BOJAN GRINTOVŠKA UUCA 16 332068 KOSEC DOMINIK ZASAVSKA UUCA 12 332036 JAN MIRAN STORŽIŠKA UUCA 31 332090 KOSEC MIRO ZASAVSKA UUCA 58B 332216 JANIČUEVIĆ BRANISLAV SORSKA UUCA 1 332247 KOSMAČ JOŽE KUTINOVA UUCA 2A 332405 JANŠA VINKO DROLČEVO NASEUE 5 332616 KOŠIR REZKA DRULOVKA 45E 332585 JELAR SONJA DRULOVKA 26 332438 KOZAMERNIK PETER DRULOVKA 22 332590 JELENČIČ KRISTINA DRULOVKA 51 332581 KOŽIC ŠTEFAN DOLENČEVA UUCA 6 332519 JELOVČAN FRANC DRULOVKA 45C 332584 KOŽAR RAJKO KRIŠKA UUCA 26 332315 JELOVČAN JOŽE CIRILOVA UUCA 15A 332146 KRALJ-POŽAR PAVLA KAUŠKA UUCA 15 332042 JELOVČAN PETER CIRILOV A UUCA 17 332372 KRIŠELJ JANA ZARIŠKA ULICA 3 332149 JENKO ALOJZ ZASAVSKA UUCA 33 332532 KRIŽAJ MILENA KAUŠKA UUCA 18 332643 JENKO ALOJZ ZASAVSKA UUCA 5 332221 KRIŽMANČIČ FRANC GRINTOVŠKA UUCA 12 332066 JENKO MARIJA SORSKA UUCA 22 332200 KRMELJ BOGDAN CIRILOVA UUCA 3B 332024 JENKO PETER DROLČEVO NASEUE 27 332607 KRMELJ JOŽE CIRILOVA UUCA 3A 332479 JENKOLE MARIJA ZASAVSKA UUCA 8 332346 KRMELJ VILJEM CIRILOVA ULICA 3B 332022 JENKOLE MIROSLAV ZASAVSKA UUCA 8 332037 KRMENJAC SAVA KRIŠKA UUCA 24 332308 JERAJ JOŽE DROLČEVO NASEUE 42 332611 KRSTIĆ BERTA KAUŠKA UUCA 23 332190 JEŠE-DRA KSLER DARJA DRULOVKA 17 332323 KRSTIĆ BISERKA KRIŠKA UUCA 7 332286 JEŠE FRANC DRULOVKA 44 332385 KRUMPESTAR MARKO STORŽIŠKA UUCA 30 332097 JEŠE MILAN DRULOVKA 34 332052 KRZOVSKI STOJAN KAUŠKA UUCA 19 332182 JEŠE VINKO DRULOVKA 44 332250 KRŽIŠNIK MARJAN DRULOVKA 37A 332085 JOKIČ STOJAN KRIŠKA UUCA 22 332691 KRŽIŠNIK SLAVKO DRULOVKA 43B 332427 JOLIČ STDTO ZARIŠKA UUCA 23 332173 KS OREHE K ZASAVSKA UUCA 53C 332367 JOSIPOVIČ TOMO DRULOVKA 23A 332439 KUMER MARIJA DRULOVKA 38 332265 JOVANOVIČ IGOR ŠPIKOVA UUCA 1 332163 KUNA VER JOŽE, JUVAN MARTA KRIŠKA UUCA 1 332684 AVTOMEHANIK ZASAVSKA UUCA 23 332348 KALAN ALOJZ KUTINOVA UUCA 2B 332468 KUNA VER LIDIJA ZASAVSKA UUCA 23 332038 KALAN ANTON UUBUANSKA CESTA 33 332466 KURI KONRAD ZEVNIKOVA UUCA 1B 332220 KALAN BOGDAN DROLČEVO NASEUE 30A 332394 KURI SREČKO CIRDLOVA UUCA 6 332472 KALAN FRANC DROLČEVO NASEUE 31 332601 KUSIČ BRANE STORŽIŠKA UUCA 32 332096 KALAN IVANKA UUBUANSKA CESTA 34A 332340 KUSSEL MARKO ZASAVSKA UUCA 7A 332034 KALAN JOŽA DOLENČEVA UUCA 7 332520 KUŠTER MIRA GRINTOVŠKA UUCA 31 332070 KALAN MARICA ZASAVSKA UUCA 9 332503 KUŽELJ MIRO POT ZA KRAJEM 24 332508 KALAN NIKO KUTINOVA UUCA 2C 332469 KVAS IVAN ZASAVSKA UUCA 22 332512 KALAN RAJKO UUBUANSKA CESTA 34 332341 LAH VLADIMIR DROLČEVO NASELJE 26 332412 KALAN ZDENKA DOLENČEVA UUCA 7 332352 LAKETIČ ZDRAVKO KAUŠKA UUCA 23 332189 KAMBIČ JOŽE STORŽIŠKA UUCA 33 332089 LAMOVŠEK DUŠAN DRULOVKA 48 332425 KAMIN VINKO ŠPIKOVA UUCA 8 332168 LANZ RUDI GRINTOVŠKA UUCA 23 332072 KAMPIČ MATJAŽ DRULOVKA 19A 332302 LEBAN SONJA KAUŠKA UUCA 18 332644 KAPE V S KI DUŠAN KAUŠKA UUCA 4 332194 LESIČNIK DRAGA DRULOVKA 16B 332572 KAPIC D JULA GA SORSKA UUCA 11 332268 LEVAČIČ-AVGUST KASTELIC NENO ŠPIKOVA UUCA 23 332157 ZLATKA KRIŠKA UUCA 20 332307 KASTI GAR JOŽE ZASAVSKA UUCA 52A 332409 LIKAR IVAN SORSKA UUCA 22 332670 KASTIGAR SLAVKO DROLČEVO NASEUE 30 332602 LIPOVEC MOMKA CIRILOVA UUCA 14 332371 KA VAR TONE SORSKA UUCA 5 332053 LOGAR ANTON KUTINOVA UUCA 16A 332145 KAVČIČ IZTOK CIRILOVA UUCA 4 332482 LOGAR BORIS SORSKA UUCA 4 332239 KAVČIČ LJUBO ŠPIKOVA UUCA 13 332160 LOGAR PETER ZEVNIKOVA UUCA 11 332497 KEBER ADOLF KUTINOVA UUCA 15 332447 LONČARIČ MARJAN KRIŠKA ULICA 2 332422 KEKIČ MILANKO SORSKA UUCA 5 332236 LUKANC MARIJA CIRILOVA UUCA 7 332495 KENDA SREČKO CIRILOVA UUCA 10 332027 LUKIĆ STOJANKO KRIŠKA UUCA 26 332692 K KRN ALEKSANDER CIRILOVA UUCA 14A 332546 MAJCEN ROMAN KRIŠKA UUCA 3 332680 KERN CVETKA KUTINOVA UUCA 7 332453 MAJDIČ JURIJ 4 ZARIŠKA UUCA 2 332151 KERN MARJAN KAUŠKA ULICA 12 332311 MAKOS KRANJjd.o.0, UUBUANSKA CESTA 30 332202 KEZELE BRANKO STORŽIŠKA UUCA 35 332114 MAKOS KRANJ,d.aa UUBUANSKA CESTA 30 332203 KINKOPF JOŽE TRIGLAVSKA UUCA 6 332423 MALIC SLA VICA SORSKA ULICA 1 332245 KIRCHER-KALAN MIO DRULOVKA 45G 332586 MARIN 1Č NEVENKA SORSKA UUCA 22 332671 KLEMENČIČ ALENKA SORSKA UUCA 22 332001 MARJANOVIČ VLADO KRIŠKA UUCA 3 332291 KLEMENČIČ MARKO ZARIŠKA UUCA 26 332175 MARJANOVIĆ IVO KAUŠKA UUCA 18 332642 KNE MOJCA SORSKA UUCA 22 332424 MARKOVIČ MILAN POT ZA KRAJEM 1 332542 KNEŽEVIĆ DRAŽEN SORSKA UUCA 18 332274 MARKOVIČ MILAN KUTINOVA UUCA 3 332015 KNIFIC KARMEN GRINTOVŠKA UUCA 18 332064 MARKOVIČ MILAN, KNIFIC STANE GRINTOVŠKA UUCA 5 332058 PEKARNA KUTINOVA UUCA 3 332009 MARKUN SILVA KRIŠKA ULICA 22 332690 PODBEVŠEK- MARN SILVA KALIŠKA ULICA 17 332033 KALAN LINDA KUTINOVA UUCA 8 332452 MARTIN JAK JOŽE ZASAVSKA ULICA 62 332374 PODGORŠEK MIHA ZASAVSKA UUCA 19 332103 MARUŠIČ JANKO KALIŠKA ULICA 19 332184 PODVRŠČEK VOJKO KAUŠKA UUCA 10 332197 MEGLIC MIHA CIRILOVA ULICA 12 332040 POGAČNIK CVETO ZASAVSKA UUCA 27B 332368 MEJAČ MARJETA LJUBLJANSKA CESTA N.H 332411 POGAČNIK PETER ZASAVSKA UUCA 54C 332640 MERCATOR- POHLEVEN GABRLELA ZEVNIKOVA UUCA 8 332212 MESOIZDELKI ZASAVSKA ULICA 10 332343 POLAJNAR IZIDOR, MERHAR BRANKO STORŽIŠKA ULICA 18 332093 ELEKTROMEHANIK ZASAVSKA UUCA 64 332378 MESEC DRAGO SORSKA UUCA 2 332667 POLAKJANEZ ZASAVSKA ULICA 17 332349 MESIĆ AMET SORSKA UUCA 13 332269 POLANC MARKO KAUŠKA UUCA 20 332649 MEZEG ANTON CIRRX)VA UUCA 16 332214 POPOVI Ć VLADO KRIŠKA UUCA 22 332689 MEZEG IVAN cmnx>vA uuca 18 332373 POREDOŠ ŠTEFAN POT ZA KRAJEM 10 332529 MEZEG POLDE CIRILOVA UUCA 16A 332547 PORŠ MILAN POT ZA KRAJEM 14 332370 MIKLAVČIČ ZORA SORSKA UUCA 22 332313 POTOČNIK JOŽE KUTINOVA UUCA 13A 332451 MIKLUŠ MARJAN ZASAVSKA UUCA 53C 332364 POTOČNIK- KRIŠKA UUCA 6 MIKULČIČ ZDRAVKO TRIGLAVSKA UUCA 26 332210 LAUKO SIMON 332306 MILIVOJEVIČ MILE DROLČEVO NASEUE 3 332614 POTREBUJEŠ JOŽE KUTINOVA UUCA 5 332014 MIŠIC PETER GRINTOVŠKA UUCA 35 332073 POVH TINE POT ZA KRAJEM 16 332511 MIŠMAŠ JOŽE DRULOVKA 47A 332582 POZNIČ ZORA KAUŠKA UUCA 21 332356 MITEV ZORAN KAUŠKA UUCA 17 332051 POŽEK JURJJ DROLČEVO NASEUE 4 332615 MLINAR JOŽE ZASAVSKA UUCA 50 332410 PRAŠČEVIČ DRAGOLJUB SORSKA UUCA 1 332246 MOHAR JURU ŠPIKOVA UUCA 2 332165 PRAŠNIKAR IGOR KAUŠKA UUCA 21 332647 MOHORIČ NIKA SORSKA UUCA 3 332664 PRAVST JANEZ ZASAVSKA UUCA 6 332347 MOKIČ BABI KAUŠKA UUCA 21 332646 PRAVST MARIJA SORSKA UUCA 3 332665 MOŠTROKOL GOJKO ZEVNIKOVA UUCA 3A 332488 PREDOVNIK MARIJA GRINTOVŠKA UUCA 34 332075 MRAVLJE MILE UUBUANSKA CESTA 27 332483 PRERADO VIČ ŽIVOJ IN KAUŠKA UUCA 23 332653 MUBI DRAGICA KRIŠKA UUCA 18 332299 PREZELJ DUŠAN ZARIŠKA UUCA 12 332155 MULEJ BOJAN KRIŠKA UUCA 17 332280 PROSEN NIKO POT ZA KRAJEM 18 33251« MUROVEC A. MATIJA SORSKA UUCA 22 332278 PRTENJAK RADO KAUŠKA UUCA 2 332193 MUROVEC MIRAN KAUŠKA UUCA 20 332648 PRUSNIK LUDVIK KAUŠKA UUCA 18 332185 MUSTAFOVSKI ORHAN KRIŠKA UUCA 22 332688 PUHAR IDA KAUŠKA UUCA 22 332657- NAGODE JANEZ ZASAVSKA UUCA 21 332104 RADI HA TATJANA KRIŠKA UUCA 7 332676 NANUT SLAVKA ZEVNIKOVA UUCA 9 332213 RAJGELJ FRANC, NEŽMAH VOJKO STORŽIŠKA UUCA 12 332010 CEMENTNLNARSTVO ZASAVSKA UUCA 39 332531 NIKOLIĆ MOMIR KALIŠKA UUCA 14 332046 RAJGELJ JOŽE ZASAVSKA UUCA 43F 332362 NUNAR MONIKA KAUŠKA UUCA 23/7 332655 RAJGELJ LOJZE POT ZA KRAJEM 7 332514 OBLAK FRANC DRULOVKA 11B 332387 RAJGELJ VINKO KUTINOVA UUCA 12 33245« OBLAK FRANC ZASAVSKA UUCA 53 332363 RAJGELJ VINKO KUTINOVA UUCA 12A 332003 OBLAK JOŽE ZASAVSKA UUCA 43A 332321 RAKOVEC FRANCI DROLČEVO NASELJE 38 332596 OBLAK STANE DRULOVKA 45F 332383 RAMŠAK FRANCKA ZASAVSKA UUCA 45B 332144 OBLAK UROŠ ZASAVSKA UUCA 60A 332377 RANČIGAJ MARIJA POT ZA KRAJEM 24 33235« OGRIN KAREL POT ZA KRAJEM 5 332513 RANT ROBIN SORSKA UUCA 5 332055 OGRIS JANEZ KUTINOVA UUCA 9 332459 REBERŠEK PETER ZEVNIKOVA UUCA 4A 332486 OMAN MILICA DRULOVKA 18B 332567 REKAR JANEZ, OMEJC ALOJZ ŠPIKOVA UUCA 15 332156 TAVERNA REKAR ZASAVSKA UUCA 13 332344 OMIĆ ASLMA SORSKA UUCA 14 332273 REMIC ALEKSANDER KUTINOVA UUCA 1 332012 OPARA FRANC ZASAVSKA UUCA 27 A 332540 REMIC BRANKO ZASAVSKA UUCA 11 332502 OPARA JOŽE ZASAVSKA UUCA 27 332369 RENER IGOR SORSKA UUCA 3 332241 ORAŽEM JANEZ KRIŠKA UUCA 13 332282 RESMAN JANEZ ZASAVSKA UUCA 18 332521 OREHA R TOMAŽ ŠPIKOVA UUCA 18 332171 RETELJ BOGOMIR KAUŠKA UUCA 22 332297 OSOLIN BOJAN KRIŠKA UUCA 5 332285 RIBNIKAR FRANC ZASAVSKA ULICA 49B 332562 OŠ OREHEK ZASAVSKA UUCA 53C 332365 RIHTARŠIČ MARIJA STORŽIŠKA UUCA 26 332345 PADERŠIČ ANTON DROLČEVO NASEUE 28 332606 RISTIČ MILUTIN ZASAVSKA UUCA 53B 332366 PADJERA KAREL DROLČEVO NASEUE 11 332622 RITLOP MOJMIR STORŽIŠKA UUCA 21 332092 PAJNTAR MIRAN ZASAVSKA UUCA 66 332379 ROBEŽNIK MARIJA KUTINOVA UUCA 2 332013 PANGERC JOŽICA ZASAVSKA UUCA 31 332548 ROBNIK ANA SORSKA UUCA 22 332672 PAPLER DANICA ZASAVSKA UUCA 49C 332218 RODE MARJAN, PAVEC MARIJA KAUŠKA UUCA 15 332043 KLJUČAVNIČAR ZASAVSKA UUCA 59B 332375 PAVKOVIČ RAJKO ZASAVSKA UUCA 10 332035 RODE MARJAN ZASAVSKA UUCA 20 332506 PAVLOVIČ ANA ZARIŠKA UUCA 1 332148 ROGELJ IVAN UUBUANSKA CESTA 32 332467 PAVLOVIČ EDVARD ZARIŠKA UUCA 13 332154 ROGELJ JOŽE ŠPIKOVA UUCA 19 332158 PEČAN FRANC DRULOVKA 43A 332382 ROGELJ MARIJA KAUŠKA UUCA 21 332188 PEČAN VINCENC DRULOVKA 43 332429 ROGELJ PAVLA DROLČEVO NASEUE 21 332633 PEJAŠINOVIČ JELA SORSKA UUCA 1 332248 ROPRET DUŠAN ŠPIKOVA UUCA 6 332167 PERANOVIČ MITJA STORŽIŠKA UUCA 7 332079 ROPRET MATIJA UUBUANSKA CESTA 36B 332007 PERČIČ SLAVKO DRULOVKA 24 332260 ROPRET ZDENKA SORSKA UUCA 2 332666 PETREVČIČ ŠTEFAN ZASAVSKA UUCA 30 332549 ROZMAN FRANC DROLČEVO NASEUE 10 332621 PETRIČ BORUT ZARIŠKA UUCA 7 332259 ROŽAJ BRUNO DROLČEVO NASEUE 20 332408 PETROL.PLINSKA RUPNIK TATJANA DRULOVKA 48A 332426 POSTAJA OREHEK 332388 SAJOVIC VLADIMIR KRIŠKA UUCA 12 332293 PETROVIČ BORIS ZASAVSKA UUCA 1 332395 SAKAČ VALENT STORŽIŠKA UUCA 1 332078 PETROVIČ MARIJA ZASAVSKA UUCA 57A 332563 SAMARDŽIC MUHO DRULOVKA 42 33243« PFAJFAR JANEZ ZASAVSKA UUCA 45 332143 SAMSA BOGUMIL TRIGLAVSKA UUCA 19 332019 PILJA MILE GRINTOVŠKA UUCA 30 332077 SANDALJ JANI POT ZA KRAJEM 3 332541 PIPERČEVIČ PERO KRIŠKA UUCA 5 332675 SAVIČ BOJANA KALIŠKA UUCA 23 332654 PIRIH BRUNO DROLČEVO NASEUE 33 332396 SAVIČ MILOJE ZEVNIKOVA UUCA 3 332462 PIRNAR BERNARDA KAUŠKA UUCA 20 332650 SAVIČ NADA KAUŠKA UUCA 23 332652 PIRŠ TOMAŽ ZASAVSKA UUCA 60 332560 SEDLAREVIČ RADMILO ZASAVSKA UUCA 54B 332397 PIVEC ZLATKO ZASAVSKA UUCA 32 332116 SEJDAJ ILJAZ KALIŠKA ULICA 19 332183 PLIŠIČ RUDOLF KAUŠKA UUCA 19 332181 SEKNE STOJAN DRULOVKA 39 332264 SELAN SILVA TRIGLAVSKA UUCA 28 332421 TRII.AR BARBARA LJUBLJANSKA CESTA 31A 332479 SELJAK STANE DROLČEVO NASEUE 40 332597 TRLLAR JOŽE DRULOVKA 8 332381 SILA TONE TRIGLAVSKA UUCA 24 332419 TRILAR MARIJA UUBUANSKA CESTA 31B 332471 SINN JELKA ZASAVSKA ULICA 54D 332142 TRLLAR MARJAN DRULOVKA 12 332329 SITAR ZORAN SORSKA UUCA 20 332275 TRILAR SLAVKO ZASAVSKA UUCA 44 332005 SMERDEL ZLATKO ZEVNIKOVA UUCA 7 332266 TRLLAR STANE DRULOVKA 27A 332588 SORŠEK FRANC UUBUANSKA CESTA 25 332474 TRILAR TOMAŽ DRULOVKA 20 332568 SOTLAR AVGUST DRULOVKA 11A 332328 TRLLAR VIKTOR UUBUANSKA CESTA 31 332478 SPASOV JOCO ZARIŠKA UUCA 16 332153 TRŠAN JANKO ZASAVSKA UUCA 35 332539 SRDOČ MARTINA KRIŠKA ULICA 21 332276 TRŠAN VINKO ZEVNIKOVA UUCA 13 332552 SREČNIK BOJAN KRIŠKA UUCA 26 332317 TRŠINAR NEVA KRIŠKA ULICA 26 332316 SREDOJEVIĆ BRANKO KAUŠKA UUCA 18 332645 TUĐINA MLLAN DRULOVKA 37 332243 STABEJ MAJDA KRIŠKA UUCA 24 332309 L ČAKA.K ALBIN ZEVNIKOVA UUCA 3B 332489 STANOJEVIĆ VLASTLMIR KAUŠKA UUCA 8 332041 UDIR IVO DRULOVKA 2A 332326 STANONIK MATEVŽ ZASAVSKA UUCA 54E 332638 UDIR JANEZ DRULOVKA 2A 332694 STARE JANEZ TRIGLAVSKA UUCA 23 332023 UDIR MIRJAN DRULOVKA 5 332327 STARE TOMAŽ ŠPIKOVA UUCA 3 332164 UDOVČ SLAVKO UUBUANSKA CESTA 28 332016 STARE ZALKA KAUŠKA UUCA 16 332050 U RANKA k STANE ZEVNIKOVA ULICA 1C 332465 STTPETIČ MARIJA POT ZA KRAJEM 8 332108 URH MARJAN STORŽIŠKA ULICA 26 332091 STOJKO ANTON DROLČEVO NASEUE 32 332600 URH MATEJA KRIŠKA UUCA 7 332678 STRAKOŠ MILAN KRIŠKA ULICA 22 332312 URH MIRKO ZASAVSKA UUCA 28B 332544 STREŽNIK DUŠKA SORSKA UUCA 24 332261 VANČINA TANJA DRULOVKA 4 332571 SUHADOLNIK FRANC DRULOVKA 55 332578 VARDIĆ ILLJA KRIŠKA UUCA 5 332283 SUŠNIK FRANC DROLČEVO NASELJE 2 332613 VIDIC SAŠA STORŽIŠKA ULICA 34 332002 ŠAKIĆ FERDO KALIŠKA UUCA 11 332195 VTOIC VALENTIN ZASAVSKA UUCA 72 332225 ŠENK TOMAŽ SORSKA UUCA 3 332242 VIDMAR FRANC DROLČEVO NASELJE 7 332618 ŠEST IVAN ZASAVSKA ULICA 36 332359 VILFAN IVO ZASAVSKA UUCA 43B 332537 ŠD7TAR VILFAN SIMON ZASAVSKA ULICA 16 332223 TEREZUA-CVETKA KRIŠKA UUCA 4 332294 VILFAN STANE - AQUAHTT ZASAVSKA UUCA 16 332517 ŠILAR JANEZ DROLČEVO NASELJE 25 332628 VIOLA D.O.O. DRULOVKA 6A 332233 ŠILAR STANE KUTINOVA UUCA 3 332455 VIRANT RADA DRULOVKA 50 332580 ŠIMNOVEC JAKOB ZASAVSKA UUCA 48 332403 VIRČIČ PAVLA DRULOVKA 49 332583 ŠIMNOVEC VINKO ZASAVSKA UUCA 52C 332398 VODNIK FRANC ZEVNIKOVA UUCA 1 332464 ŠKERJANEC JOŽICA SORSKA ULICA 24 332253 VOLČIČ TONE TRIGLAVSKA ULICA 21 332021 ŠKOFIC IVAN DROLČEVO NASEUE 9 332620 VONČINA MARIJA KAUŠKA ULICA 20 332651 ŠKOLČ MARIJA SORSKA ULICA 2 332668 VOZLIČ FANIKA ZASAVSKA ULICA 10 332029 ŠPAROVEC JANEZ KALIŠKA ULKA 17 332660 VRHOVNIK MILAN ZASAVSKA ULICA 43E 332361 ŠTANCAR MARJAN KRIŠKA ULICA 5 332456 VRHOVNIK MILENA DRULOVKA 2 332559 ŠTEBE GORAZD STORŽIŠKA UUCA 23 332088 VRHOVNIK SLAVKO DRULOVKA 10 332255 ŠTEFE ALBIN SORSKA UUCA 3 332240 VRHOVNIK STANKO DRULOVKA 19B 332301 ŠTEFE MIROSLAV CIRnX>VA ULICA 11 332496 VRHUNC FRANC ZASAVSKA ULICA 41 332538 ŠTEMBERGAR- VRHUNC STANE POT ZA KRAJEM 4 332355 ZUPAN BARBARA TRIGLAVSKA UUCA 18 332418 VUJIŠIČ KATARINA SORSKA ULICA 2 332669 ŠTIBELJ RUDI ZEVNIKOVA UUCA 4A 332487 VUK DRAGO KRIŠKA ULICA 10 332416 ŠTTMAC VLADO STORŽIŠKA UUCA 17 332087 VUNŠEK JOŽE POT ZA KRAJEM 20 332509 ŠTIRN ANTON DROLČEVO NASEUE 35 332604 ZAKRAJŠEK DUŠAN GRINTOVŠKA ULICA 36 332074 ŠTREMFELI FRANC CIRBX)VA UUCA 5 332480 ZALAZNIK MARICA DROLČEVO NASEUE 12 332623 STREM FELJ MARKO CIRILOVA UUCA 4A 332025 ZALETEL MARJAN DRULOVKA 44B 332587 ŠTROMAJER DRAGA KRIŠKA UUCA 26 332693 ZAPLOTNIK STANE DRULOVKA 19C 332229 ŠUBIC BRANE SORSKA UUCA 16 332376 ZAVRŠNIK POLDKA SORSKA ULICA 23 332673 ŠUBIC HERON ZARIŠKA UUCA 8 332150 ZAVŠEK BOŽO KALIŠKA UUCA 6 332198 ŠUBIC MARIJA DROLČEVO NASEUE 15 332389 ZELNIK IRENA KRIŠKA UUCA 1 332685 SUKALO BORIS KAUŠKA UUCA 21 332187 ZEVNIK ALBIN ZEVNIKOVA UUCA 2A 332490 ŠUŠTERŠIČ ANDREJ KUTINOVA UUCA 10 332460 ZEVNIK CIRIL STORŽIŠKA UUCA 4 332082 ŠUTIČ MILETA TRIGLAVSKA UUCA 5 332415 ZEVNIK MIRO UUBUANSKA CESTA 40 332440 šunć MOMO ŠPIKOVA ULICA 9 332161 ZEVNIK VIKTOR UUBUANSKA CESTA 36A 332336 ŠVABIČ ŠTEFKA SORSKA ULICA 4 332238 ZIHERL MIRAN ŠPIKOVA UUCA 4 332166 ŠVEGELJ BRANE DRULOVKA 19D 332232 ZIHERL NIKOLAJ DRULOVKA 42A 332428 ŠVEGELJ MARIJA DRULOVKA 11 332353 ZLATE BORUT SORSKA ULICA 8 332101 ŠVEGELJ MILENA KUTINOVA UUCA 20 332449 ZOR BORIS ZARIŠKA UUCA 25 332174 ŠVEGELJ ZORAN SORSKA UUCA 4 332662 ZORE MARJAN TRIGLAVSKA UUCA 14 332179 TALJAN VERA, PIZZERJJA ZRIM ZVONE UUBUANSKA CESTA 34B 332008 KARANTANIJA DRULOVKA 40 332110 ZRIMŠEK LADI KAUŠKA UUCA 16 332048 TAVČAR JOLANDA TRIGLAVSKA UUCA 16 332102 ZUPAN-DOLES NIKOLAJA KAUŠKA UUCA 22 332295 TAVČAR JOŽE DRULOVKA 1A 332558 ZUPAN STANE ZASAVSKA UUCA 52 332592 TAVČAR MATJAŽ DRULOVKA 20A 332231 ZUPANC JOŽE ŠPIKOVA UUCA 7 332162 TAVČAR MILAN DRULOVKA 1 332217 ZUPANEC MIRAN DRULOVKA 43D 332192 TAVČAR SREČO SORSKA ULICA 23 332262 ZUROVAC NEBOJŠA TRIGLAVSKA UUCA 17 332017 TEPINA JURE KRIŠKA ULICA 19 332279 ZVVOLF IVAN ZEVNIKOVA UUCA 1A 332458 TIŠLER VIKTOR DROLČEVO NASEUE 39 332401 ZANKO TONČKA CIRILOVA UUCA 3 332481 TODIĆ DORĐE KRIŠKA UUCA 7 332677 ŽLBERT LIDIJA, TOLAR FRANC KAUŠKA ULICA 12 A 332222 KOV.GALANTERUA KUTINOVA UUCA 18 332337 TOMAZIN JOŽEF KRIŠKA ULICA 8 332322 ŽLBERT MARKO SORSKA UUCA 12 332272 TOMŠE JANI * DROLČEVO NASEUE 23 332626 ŽD3ERT PETER KUTINOVA UUCA 18 332006 TOMŠIČ VOJKO SORSKA UUCA 5 332054 ŽIVILA - TONEPROMET - PRODAJALNA DRULOVKA 332305 BREGAR ANTON STORŽIŠKA UUCA 22 332095 ŽIVILA - TRGOVINA ZASAVSKA UUCA 40 332360 TOPIČ RANKO ŠPIKOVA UUCA 12 332169 ŽNIDAR ALOJZ ZASAVSKA UUCA 54 332406 TRATNIK RAFAEL UUBUANSKA CESTA 26 332475 ŽONTAR BORIS ZASAVSKA UUCA 43C 332534 TRGOVINA CMOK • ŽONTAR JOŽE ZASAVSKA UUCA 43D 332535 DABIČ NE NAD ZASAVSKA UUCA 1A 332028 ŽUPEC ZDENKO ZARIŠKA UUCA 17 332152 GOSPODARSTVO UREJA MARU A VOLČJAK Decembrske ugotovitve Bajtovega inštituta Utrjevanje znakov oživljanja Primanjkljaj v trgovinski bilanci s tujino izravnava presežek v neblagovni menjavi. Kranj, 14. januarja - Novembra je industrijska produkcija pospešila rast, izboljšave pa kaže celotna neindustrija. Zaloge so se zmanjševale, trgovina je bila v razmahu. Število zaposlenih se je zmanjševalo počasneje, prostih delovnih mest je več. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je izravnal presežek v neblagovni menjavi, devizne rezerve in zunanji dolg stagnirata. Celotna Poraba se je povečala, k čemur je bilo bolj nagnjeno prebivalstvo kot država, med prihodki javnega sektorja so prednjačili prometni davek in pokojninski prispevki. Novembra lani je industrijska proizvodnja naraščala 1,84-od-stotno, kar na letni ravni predstavlja 24-odstotno rast, ki je bila torej še hitrejša kot oktobra. Od lanskega julija do novembra se je na letni ravni povečala za skoraj 11 odstotkov nt tako nadomestila upadanje v Prvi polovici leta. Tako je bilo Po enajstih mesecih naraščanje v povprečju 0,11 odstotkov mesečno, kar na letni ravni Predstavlja dober odstotek. Nadaljevanje konjunkture Qa začetku zime Upadanje zalog neprodanega blaga v industriji, sorazmerno visoka novembrska raven prodaje v trgovini na drobno in Postopno izboljšanje naročil Kažejo, da se konjunktura nadaljuje tudi na začetku letošnje zime. Novembra je bila trgovina na drobno stvarno kar za desetino večja kot leto poprej, v Prvih enajstih mesecih lanskega leta pa je bila stvarno za 6 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta poprej. počasnejše zmanjševanje števila zaposlenih Oktobra se je število zaposlenih spet zmanjševalo hitreje kot mesec prej, pospeševanje krčenja zaposlenosti pa je značilno za ceiotno obdobje od julija lani naprej, torej od ponovnega začetka uravnavan-Ja plač s kolektivnimi pogodba- mi in s tem realne rasti mase plač. Oktobra je število zaposlenih upadlo za 0,56 odstotka, kar ie na letni ravni 7 odstotkov in bilo za 4 odstotke pod primerljivo rastjo leta poprej. Kriza brezposelnosti se je oktobra nadaljevala izključno v gospodarstvu družbenega sektorja, kjer je bila storjena napaka s previsoko postavljeno osnovo za izračun plač po kolektivnih pogodbah. Oktobra se je krepila zaposlenost v negospodarstvu in sicer za 0,29 odstotka, kar je na letni ravni 3,5 odstotka in bila tako za 8 odstotkov večja kot pred letom. Zaposlenost se je povečala tudi v zasebnem sektorju, oktobra se je zaposlilo skoraj 39 tisoč ljudi, rast pa je bila 0,84odstotna, kar je na letni ravni 11 odstotna rast. Oktobra je število brezposelnih naraslo za 1,4 odstotka, kar je nekoliko manj kot septembra, brezposelnih pa je bilo 22 odstotkov več kot pred letom. Oktobra je delo v Sloveniji iskalo 137.257 ljudi in stopnja brezposelnosti je dosegla 15,3 odstotka. Vse več prostih delovnih mest Oktobra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo 10.175 ljudi, delo pa so dobili 6.004 ljudje. Kar 14 odstotkov manj je bilo na novo prijavljenih, skoraj 8 odstotkov več pa jih je bilo vključenih v delo kot oktobra 1992. Vsekakor sta to znaka, da se kriza poglabljanja brezposel-nosi morda vendarle končuje. Prostih delovnih mest je bilo oktobra 10.457, njihovo število je naraslo za 2,42 odstotka mesečno, kar je na letni ravni 33 odstotkov, bilo pa je 7 odstotkov večje kot oktobra 1992. Uravnotežena tekoča plačilna bilanca Novembrski podatki kažejo, da se je blagovni primanjkljaj v menjavi s tujino povečal, vendar je bil v desetih mesecih saldo tekoče plačilne bilance celo pozitiven. Kljub spremenjeni metodologiji, ki odstranjuje dvakratno vštevanje zneskov za transport in zavarovanje, napovedujejo, da bo plačilna bilanca za lansko leto pozitivna. Novembra je po začasnih podatkih znašal skupni blagovni primanjkljaj 46 milijonov dolarjev, brez upoštevanja držav bivše Jugoslavje pa 66 milijonov dolarjev. Tako se je primanjkljaj v enajstih mesecih povečal na 304 milijone dolarjev (leto prej pa je presežek znašal 590 milijonov dolarjev), brez upoštevanja držav bivše Jugoslavije pa 545 milijonov dolarjev (v enajstih mesecih leta 1992 je presežek znašal 314 milijonov dolarjev). Pokritje uvoza z izvozom je bilo v enajstih mesecih 95-odstotno, leto prej pa 111-odstotno. Oktobra so se devizne rezerve zmanjšale za 9 milijonov dolarjev in to predvsem pri centralni banki, dolg pa je bil manjši za 14 milijonov dolarjev. Tako se je skupni finančni primanjkljaj (čisti dolg minus devizne rezerve) zmanšal za 5 milijonov dolarjev in je konec lanskega oktobra znašal 133 milijonov dolarjev. Proizvajalčeve cene dohitevajo cene na drobno Cene na drobno so novembra porasle za 1,6 odstotka, kot Kažejo začasni podatki pa decembra za desetinko manj. Novembra so se najbolj podražili kmetijski proizvodi in sicer za 6,7 odstotka, najmanj pa industrijski in sicer 0,6 odstotka. Proizvajalčeve cene so novembra porasle za 1,4 odstotka-, decembra kar za 2,4 odstotka, na kar je verjetno vplivala predvsem podražitev elektrike. Po dolgem času je bil decembrski porast proizvajalčevih cen večji kot cen na drobno, kar je običajno znak za naraščanje inflacijskih pričakovanj, novembra pa je bila rast proizvajalčevih cen le neznatno manjša od cen na drobno. Vodita prometni davek in pokojninski prispevek Prihodki javnega sektorja so oktobra porasli za 3 odstotke, ponovno najbolj prometni davek, kar za 8 odstotkov, nadaljevalo pa se je krčenje carin in sicer za 11,8 odstotka, k čemur je verjetno največ prispevalo umirjanje uvoza po juliju. Podatki prvih deset mesecev lanskega leta kažejo kar 16,6-odstotni porast prihodkov javnega sektorja, neposredni davki in prispevki so porasli za 13 odstotkov, prometni davek pa kar za 26 odstotkov. Za primerjavo velja povedati, da so bile izplačane plače v desetih mesecih za 17,7 odstotka stvarno večjo kot v enakem obdobju 1992. V javnem sektorju je najbolj poraslo pokojninsko zavarovanje in sicer za 19,8 odstotka. • M. Volčjak Spremembe zakona o dohodnini Nova dohodnina je že "udarila" Nov zakon o dohodnini določa nov način obračunavanja davka na plače, kar smo ob prvih izplačilih v januarju že občutili. V zadnjem Uradnem listu Republike Slovenije iz preteklega leta je bil objavljen nov zakon o dohodnini, ki v nekaterih določbah velja že od prvega januarja. Za vse, Id so dobili v tem mesecu Vplačane decembrske plače (ali pa celo plače kakšnega meseca Pfej)> je že začel veljati nov način obračuna akontacije dohodnine, ali davka na plače, kot temu običajno pravimo. Napravili smo obračun, kaj to pomeni. Ker je oddaja davčnih napovedi za preteklo leto še nekoliko oddaljena - tudi najbolj vestni tega, ker še ni ustreznih obrazcev, ne morejo napraviti -se tokrat omejujemo na učinek novega zakona o dohodnini pri sprotnih izplačilih plač. O spremembah, ki jih zakon prinaša glede napovedovanja letnih dohodkov, ter obračuna dohodnine, bomo namreč pripravili Posebno prilogo. Že prvi pogled na lestvice, ki določajo način obračuna davka na plače pokaže, da je prišlo do Precejšnjih sprememb, in tistemu, ki se ne poglobi še v ostale določbe, bi tak pogled, zaradi občutno višjih odstotkov, lahko kar precej zagrenil življenje. Takoj je treba povedati, da je tako primerjanje nesmiselno, SaJ se je spremenila tudi davčna osnova: po starem smo Plačevali davek od celotnih bruto plač, poslej pa se v davčni osnovi odštejejo tako imenovani socialni prispevki (za zdravstveno, pokojninsko m invalidsko zavarovanje ter zaposlovanje - kar vse nanese 22,45 odstotka!). Davčna osnova je torej za slabo četrtino nižja, zato so seveda odstotki davka višji. . Ni pa to edina sprememba, ki ■1° je potrebno upoštevati, še preden se lotimo izračuna davka. Kot je verjetno znano, naj bi v prihodnje ne zbirali računov in raznih potrdil za dokazovanje 14 vrst izdatkov, kot je bilo to po starem (velja še za napoved dohodnine za leto 1993, ki jo bomo napovedovali v prihodnjih dveh mesecih), pač pa za leto 1994 velja enotna olajšava vsem davčnim zavezancem v višini 11 odstotkov poprečne slovenske plače, kar se mora upoštevati tudi pri sprotnem obračunu davka na plače. Kot vsi ostali izračuni, tudi ta sloni na višini bruto plače v predpreteklem mesecu in 11 odstotkov tega nam znižuje tudi to osnovo. Če bo kdo sam računal, naj povemo, da je znašala ta plača v oktobru 79.076 tolarjev, v novembru pa 82.876 tolarjev. Tretja sprememba je pri upoštevanju olajšav za vzdrževane družinske člane (otroke), ki seveda ne velja za vse, pač pa za tiste, ki to uveljavljajo in je odvisna tudi od dogovora "o delitvi" otrok med zakoncema -to prav v teh dneh moramo urediti s posebnimi pisnimi izjavami. Olajšave so se namreč povečale od starih 8 odstotkov za prvega, 10 odstotkov za drugega, 12 odstotkov za tretjega .... na 10 odstotkov za prvega, 15 odstotkov za drugega, 20 Delež davka od plače 35 30 # 25 > 20 CLtt Višina plače 1 suh davek H novi davek Primerjava v deležu davka od plače zaradi spremenjene davčne zakonodaje. Upoštevana olajšava za enega otroka. odstotkov za tretjega otroka...., vse zopet izračunano od povprečne plače v Sloveniji v predpreteklem mesecu. Olajšave so torej kar občutno večje. In kaj vse to pomeni za višino davka, ki nam ga bo delodajalec odtegnil že ob izplačilu plače? Napravili smo dva izračuna: prvega brez olajšave za otroke m drugega z olajšavo za enega otroka, kar je vsekakor najpogostejši primer. Pri izračunu smo za višino plače najprej vzeli minimalno plačo (ta je bila v decembru povečana na 26.500 tolarjev bruto), nato povprečno plačo iz oktobra in njene mnogokratnike od dva do šest (do tod sežejo naši vrli poslanci). V obeh primerih se pokaže, da se v določeni meri uresničuje napoved o tem, da bodo nižje plače davka razbremenjene, višje plače pa dodatno obdavčene. Tako je v primeru brez olajšav za otroka davek na minimalno plačo nižji za dobre 4 odstotke, pri šestkratni povprečni plači pa za 4,5 odstotka višji. Večje razlike so v primeru, ko upoštevamo olajšave za otroka, saj se pri minimalni plači davek zniža za 8,5 odstotka, nižji za poldrugi odstotek je tudi pri povprečni, medtem ko se pri šestkratni plači davek poveča za slabih 7 odstotkov. V tolarjih so te razlike neprimerno večje: pri minimalni plači je davka le 670 tolarjev, pri šestkratni pa kar več kot 140.000 tolarjev. Tudi pri skupni obremenitevi plače (torej skupaj s socialnimi rispevki, ki so za vse v odstotku enaki) se pokaže, da bo šlo "za cesarja" pri minimalni plači 25 odstotkov bruto plače, naši poslanci pa so sklenili, da prispevajo s svojimi šestkratnimi plačami državi nekaj več kot 50 odstotkov bruto plače. Ostanek - neto plača, seveda še zdaleč ni enak... • S. Žargi Promocija makedonskega gospodarstva Kranj, 17. januarja • V Ljubljani bodo v roku dveh mesecev pripravili predstavitev makedonskega gospodarstva, promocija ne bo namenjena samo makedonskim izdelkom, temveč bodo potekale poslovne konference, zasedala pa bo mešana slo ve nsko-makedo tiska komisija za gospodarsko sodelovanje in njene podkomisije. Tako so sklenili na sestanku, ki ga je 12. januarja sklical državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Davor Valentinčič. V izvedbo promocije makedonskega gospodarstva bodo namreč vključena tudi slovenska vlada, Gospodarska zbornica Slovenije in zainteresirana podjetja. Trgovinska menjava med Slovenijo in Makedonijo je na sorazmerno visoki ravni, saj je Slovenija v enajstih mesecih lanskega leta v Makedonijo izvozila za 180 milijonov dolarjev blaga, in Makedonije pa uvozila za 82 milijonov dolarjev blaga. To pomeni, da je izvoz v Makedonijo na približni enaki ravni kot v ZDA. Velik slovenski presežek pri trgovanju z Makedonijo je značilen že za vsa leta,po osamosvojitvi in predstavlja resen problem za makedonsko stran, ki se ubada z večjimi plačilno-bilančnimi težavami. Gre za sodelovanje na osnovi instituta eone proste trgovine, ki daje nekoliko večje koristi močnejšemu gospodarstvu. Makedonija v zadnjem času pritiska na izravnavo menjave, pri čemer poudarjajo zlasti ovire, ki jih Slovenija postavlja makedonskemu izvozu in najavljajo protiukrepe, ki naj bi bili uperjeni predvsem proti ključnim slovenskim izvoznim izdelkom: zdravilom in kozmetiki, papirju, beli tehniki, tobačnim izdelkom itd. Seveda bi to lahko pomenilo direktno ogrožanje sporazuma o gospodarskem sodelovanju, ki je pomenil vzpostavitev prvega območja proste trgovine v slovenski zunanji trgovini. Slovenska vlada si želi, da bi se menjava izboljšala, zato bo sodelovala pri promociji makedonskega gospodarstva v Sloveniji. • M.V. Tri zasebne črpalke na Gorenjskem - Pri Petrolu so se odločili, da nekatere manjše črpalke oddajo v najem zasebnikom. Tako so na Gorenjskem v najemu že tri nekdanje manjše Petrolove črpalke: v Medvodah, v Cerkljah in v Kranjski Gori. V Kranjski Gori so oddali v najem bencinsko črpalko nasproti smučišč, najemnik pa je samostojni podjetnik Janez Hrovat iz Kranjske Gore. Janez Hrovat pravi, da gredo v Petrolu v to smer kot v zahodni Evropi in nasploh po svetu - vse črpalke so v zasebnem najemu. Poudarja pa tudi, da zasebne črpalke pač ne morejo ponuditi kaj bistveno novega, kajti Petrolove črpalke po vsej Sloveniji imajo izjemno kvalitetno eonudbo in zelo kvalificirane zaposlene. - D.S. - Foto: Janez elko Domače turiste privlačijo hoteli Kranj, 17. januarja - Odkar na dopust ne odhajamo več tako množično na morje, tako rekoč opustili pa smo kampiranje ob morju na Hrvaškem, se Slovenci pri letovanju v Sloveniji najpogosteje odločijo za hotel, manj za kampe in še manj za zasebne turistične sobe. Zadnje podatke imamo za leto 1992, ko so se Slovenci, ki so se odločili za letovanje doma, kar 52-odstotno odločili za prenočitev v hotelih, če k temu dodamo še ostale komercialne zmogljivosti, je bilo domačih prenočitev v osnovnih turističnih zmogljivostih kar 60 odstotkov. Na kampe, ki imajo 23,4 odstotka prenočitvenih zmogljivosti, je odpadlo le 17,4 odstotka domačih prenočitev in na zasebne turistične sobe, ki imajo 9,7 odstotka turističnih postelj v Sloveniji, pa je odpadlo le 2,6 odstotka domačih prenočitev. Skupaj je torej na kampe in zasebne turistične sobe odpadlo 20 odstotkov domačih prenočitev. V Sloveniji je bilo leta 1990 na voljo 91.215 turističnih postelj, naslednji dve leti so bile nekatere zmogljivosti zaprte, zato je bilo 1992 na voljo 71.761 in lani 7.735 turističnih postelj, kar je torej še vedno približno 16 tisoč manj kot leta 1990. Na osnovne nastanitvene objekte, v katerih promet ni tako upadel, je odpadla slaba polovica vseh zmogljivosti, v tem okviru pa približno 80 odstotkov na hotele. Med zasebne turistične sobe so vštete tudi zmogljivosti na turističnih kmetijah. Teh je bilo lani v Sloveniji 151, imele so 1.479 ležišč, poleg tega pa je 184 izletniških kmetij imelo več kot 8.350 sedežev. V najboljših letih so bile turistične zmogljivosti na kmetijah zasedene do 45 dni v letu, na kmetijah v bližini turističnih središč je bilo približno 80 odstotkov tujih gostov, na kmetijah v notranjosti pa je bilo razmerje obrnjeno in je bilo le 20 odstotkov tujih gostov. Na osnovi že izdelanih in odobrenih načrtov naj bi se do leta 2000 za turizem odločilo novih 123 kmetij, ki naj bi imele približno 1.800 postelj, dobili pa naj bi še 180 izletniških kmetij s približno 10 tisoč sedeži. Do konca stoletja naj bi se v turizem postopoma vključilo po 20 stacionarnih in 25 izletniških kmetij letno. V domeni domači gostov so planinske postojanke, leta 1992 je bilo v planinskih domovih in kočah 5,2 odstotka posteljnih zmogljivosti. Kar 92-odstotno so prevladovali domači gostje, zaradi sezonskega značaja pa so bile te postelje zaseden le 20 dni v letu. • M.V. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Citroen Xantia 1.8i SX Najmlajša hči Citroen xantia 1.8i SX je najšibkejša in najbolj skromno opremljena izvedba tega sicer dostojnega naslednika citroena BX, vendar privlačnost grške plavolaske z edinstveno francosko šarmantnostjo ostaja. Hčerke so namreč dostikrat lepše od svojih mater. Pri xantii to prav gotovo drži, saj je po zunanji podobi to bistveno lepši avto, kot ie bil njen predhodnik. Zaobljenih Unij je na njem ravno toliko, da sodi med oblikovalsko do-dobne avtomobile, nos je podoben največjemu bratu citroenu XM, v bokih je vitka in elegantna in rahlo privzdignjena zadnjica je povsem samosvoja in Rredvsem zelo citroenovska. fekaj namreč še vedno drži: Francozi so bili v avtomobilski industriji vedno nekaj posebne- fa in (vsaj pri Citroenu) ne aže, da bi se njihova tovrstna usmerjenost kaj dosti spremenila. HVALIMO: sodobna in elegantna oblika - podvozje -notranje udobje GRAJAMO: površna končna obdelava - vzdolžno nihanje - nima ABS Notranjost' xantie je po eni strani zelo umirjena, vendar so oblikovalci presenetili s smislom za drobne dodatke. Armaturna plošča je brez pretiranih okroglin, skoraj preveč tradicionalistična, vendar pregledna in uporabna, ter z merilnikom vrtljajev športno nameščenim na levi strani. Volanski obroč je, odkar so se pri Citroenu odločili za dva kraka zelo dober, z dodanim servoojače-valnikom pa tudi lahkotno vrtljiv. Na desni strani pred sovoznikom so namestili povsem takšno držalo kot ga najdemo v ternskih avtomobilih, ker pa je xantia daleč od tega, je slednje bolj uporabno za držalo za srednje velike drobnarije. CENA do registracije: 2.453.760 SIT (Cimos Citroen, Merkur Kranj) Umirjena notranjost z zanimivimi dodatki Tudi notranje udobje kaže, da je xantia prava Francozinja. Sprednja sedeža se znata dobro prilagoditi vsem telesnim meram, volan je nastavljiv po višini, zadaj pa se brez pretiranega stiskanja lahko peljejo trije odrasli. In ker je xantia namenjena tudi daljšim potovanjem je razkošen tudi prtljažni prostor, ki ga zapirajo težka zadnja vrata, ob siceršnji velikosti pa je za nekaj večje tovore tudi malenkostno preplitek. Čeprav je oprema označena z SX ima ta xantia poleg servoojačanega volana še elektrificirana stekla v prednjih vratih, z uporabno ročico ročno nastavljivi bočni ogledali in daljinsko vodeno osrednje zaklepanje. Podvozje je hidravlično kar Nova nagradna igra AVTOMOBILSKI ZNAK Danes začenjamo v Gorenjskem glasu z novo nagradno igro, v kateri boste spoznavali znake avtomobilskih tovarn. Naloga je preprosta: med štirimi znaki izberite dva, ki pripadata avtomobilskim tovarnam, ju izrežite, nalepite na dopisnico in skupaj z vašimi podatki do petka, 21. januarja, pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Sponzor nagradne igre je podjetje METRONIC KOMET iz Trbovelj, ki bo skupaj & svojim pooblaščenim prodajalcem za Gorenjsko, podjetjem HRIBAR in OTROCI KRANJ, pripravilo tri lepe nagrade, o katerih pa več prihodnji torek, ko bo na sporedu drugo kolo nagradne igre. "M ETKONIC- KOMETd.o.o. C. Tončke Čeč 81, 61240 Trbovlje Tel./Fax.: 0601/26-622 Prodaja: - MAKETE Italeri, Revell, Heller, Airfix, Matchbox, Monogram - BATERIJSKI VLOŽKI, NAPAJALNIKI, POLNILCI, SLUŠALKE Izjemna priložnost za RENT A v vozilih GOLF Diesel! Pokličite (064) 631 729 od 9h do 12h, ob sredah tudi od 16h do 18h. ZŠAM Avtošola Škofja Loka, Kidričeva 51 a MEŠETAR Citroen xantia 1.8 SX: osnovna verzija povzroča značilno citroenovo mehkobo pri vožnji in tudi precej nepotrebnega vzdolžnega nihanja pri speljevanju in zaviranju. Motor je 1,8-litrski z običajno dvoventilsko tehniko, vendar mu ni mogoče očitati, da ima premajhno zalogo moči. Pospeševanje je solidno, seveda ne dirkasko, ampak takšnega si voznik pri tej eleganci niti ne želi. Če vam je pospeševanje do 100 kilometrov na uro v enajstih sekundah dovolj in če se lahko sprijaznite z najvišjo hitrostjo 187 kilometrov na uro, potem je ta motor dobra izbira. Podvozje sicer prenese precej več, zavornemu sistemu pa bi zaradi teže avtomobila pristajal ABS, ki si ga je seveda mogoče omisliti iz doplačilnega seznama, kjer je tudi precej ostale opreme. Vsekakor pa je xantia tudi s tem motorjem in to opremo izredno soliden avto, ki mu bo zmerno zahteven lastnik zlahka odpustil drobne pomanjkljivosti. Obrestovanje deviznih vlog Kmet Lojze iz Naklega (vsaj tako se je podpisal) nam piše takole: "V Mešetarju objavljate odkupne cene bikov, krav, prašičev in lesa, cene gnojil, krmil, škropiv, strojev in orodja, pozabljate pa, da kmetje tudi varčujemo in da bi radi prihranke Čimbolje obračali. Napišite tudi kaj o tem, kje bolje obrestujejo tolarje in marke, ki jim vsaj jaz še vedno bolj zaupam kot našemu denarju. Verjetno primerjave ne bodo zanimale samo nas, kmetov, ampak tudi druge." No, Lojzetovo pismo smo vzeli zelo resno! Ker je zapisal, da marki še vedno bolj verjame kot tolarju, smo se odločili, da za začetek predstavimo, kako nekatere (gorenjske) banke obrestujejo devizne vpogledne in kratkoročno vezane vloge. Vpogledne devizne vloge (v %): Slov. zadr. in Gorenjska A banka SKB banka TEHNIČNI PODATKI: limuzina s petimi vrati. Motor bencinski, 1761 ccm, 74 KVV/103 KM pri 6000 vrtljajih, petstopenjski menjalnik, pogon spredaj Mere: 4440 x 1755 x 1380 mm. Pospešek od 0 do 100 km/ h: 11,0 s. Najvišja hitrost: 187 km/h. Poraba goriva po ECE: 6,1/ 7,6/ 10,9 I neosvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 9,9 I. valuta kmet banka banka ATS 3,00 2,00 3,50 3,50 DEM 3,10 2,00 3,50 3,50 ITL 4,80 4,00 5,10 5,00 CHF 2,80 2,00 3,00 3,00 USD 1,80 1,00 1,50 1,50 (V A banki smo navedli obrestne mere za vloge na hranilnih knjižici, medtem ko so za vloge na računih nekoliko nižje.) Kratkoročno vezane devizne vloge (v %) valuta min. znesek na en mesec na tri mesece na šest mesecev Cene v zdraviliščih in kampih Kranj, 17. januarja - Združenje gostinstva in turizma Slovenije pri GZS je izdalo cenik v slovenskih kampih v letošnjem letu, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč iz Celja pa cenik storitev v slovenskih zdraviliščih v letošnjem letu. Cene v slovenskih kampih so izražene v markah, cenik pa obsega 40 kampov po vsej Sloveniji. Cene so zelo različne, saj sta tudi kakovost in ponudba v naših kampih zelo različni. Tako bo v kampu Šobec, ki sodi med najboljše pri nas, znašala v glavni sezoni (od 20. junija do 20. avgusta) nočnina na osebo 13 mark, v pred- in posezoni pa 11,5 marke.priključek za elektriko bo veljal 4 marke na dan, hradilna omara 0,2 marke, topla voda 1,5 marke, za gsa pa bo potrebno doplačati 4 marke. V kampu Zlatorog v lohinju bo v glavni sezoni nočnina na osebo znašala 10 mark, v pred- in posezoni 7 mark, ustrezno so tudi druge storitve nekoliko cenejše. Najcenejši pa bo na Gorenjskem kamp Dragočajna, kjer bo nočnina na osebo znašala 6 mark, priključek za elektriko 2 marki in topla voda 1 marko. Cenik v slovenskih zdraviliščih pa je pripravljen v markah, lirah in šilingih. Podrobno so objavljene cene po posameznih hotelih slovenskih zdravilišč ter seveda glede na sezono in izbrano obliko penziona. Zelo dobrodošel je tudi cenik najrazličnejših storitev, ki jih ponujajo v naših zdraviliščih, od obiska pri zdravniku in najrazličnejših terapij do savne, solarija itd. Seznam obsega več kot petdeset storitev v petnajstih slovenskih zdraviliščih, pri ceniku storitev so izpuščene le Medijske toplice. • M.V. Hvundai tudi na Jesenicah Podjetje DIA-G je v soboto na Jesenicah odprlo prodajni salon za avtomobile Hvundai in se tako priključilo prodajni mreži generalnega zastopnika Hvundai Avto Tradea. V novem prodajnem salonu je na voljo celoten program vozil Hvundai, najcenejši model priljubljenega ponvja pa je mogoče dobiti že za 16.990 nemških mark. Za vsa vozila nudijo možnost nakupa na kredit ali leasing pod ugodnimi pogoji, v kratkem pa bodo ob salonu uredili tudi pooblaščeni servis. • Besedilo in slika: M. G. * Gorenjska banka: ATS 7.000 5,20 5,40 DEM 1.000 5,20 5,40 CHF 900 3,70 3,75 5,60 5,60 3,80 M. Gregorič * Slovenska zadružna in kmetijska banka: ATS 7.000 5,25 5,50 5,50 DEM 1.000 5,25 5,50 5,60 CHF 1.000 3,60 3,80 3,90 * A banka: ATS 3.500 4,70 5,00 5,20 17.500 4,80 5,10 5,30 DEM 500 4,70 5,00 5,20 2.500 4,80 5,10 5,30 CHF 400 3,30 3,40 3,50 2.000 3,40 3,50 3,60 * SKB banka: ATS 3.500 5,20 5,50 5,60 DEM 500 5,20 5,50 5,60 CHF 450 3,75 3,80 3,90 Gradiš g.p., Jesenice p.o., Prešernova cesta 5, Jesenice na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 10. 1. 1994 RAZPISUJE prodajo nepremičnin in pravice uporabe zemljišč na območju obrtne cone U - D u Dvorska vas Prodaja se izvede na osnovi javnega zbiranja ponudb, z objavo na oglasnih deskah SO Radovljica, KS Begunje in Gradiš, g.p., Jesenice. Predmet prodaje so nepremičnine in pravica uporabe zemljjšč bivše opekarne Dvorska vas vpisane na zemlj. knjižnem vložku št. 168 k.o. Otok, razen pare. št. 82/1 in 82/2 v skupni izmeri 35-295 m2. Zemljišča so namenjena izgradnji obrtne cone. Zemljišča je potrebno komunalno opremiti z vodovodom, meteorno in tekalno kanalizacijo s CN, sistemom drenaž in odvodom izvirne vode, elektroomrežjem s povečano TP ter ptt omrežjem. Izklicna cena za prodajo navedenih nepremičnin oz. pravice uporabe zemljišč je 388.245 DEM v protivrednosti SIT ob upoštevanju nakupnega podjetniškega tečaja Gorenjske banke Kranj. Pogoj je prodaja celote. Vsak izmed ponudnikov je dolžan do izteka roka za zbiranje ponudb na žiro račun prodajalca Gradiš g. p., Jesenice p.o., Prešernova c. 5, Jesenice, št. žiro računa 51530-601-12984 nakazati 1/3 ponujene cene kot varščino, ki bo v primeru sklenitve pogodb vključena v pogodbeno ceno, v nasprotnem primeru pa vrnjena v 8 dneh od izbora najugodnejšega ponudnika. Ponudbe za nakup navedenih zemljišč posredujte do vključno 21. januarja 1994 na naslov R. c. R. d.o.o., Kranjska c. 13, Radovljica, kjer dobite tudi podrobnejše podatke (tel. 714-177). Ponudbe posredujte v zaprtih ovojnicah z oznako "ponudbo ne odpiraj". |KAM A i CILJ, ČAS POTOVANJA, i PR,JAVE 1 DATUM |ODHODA JCENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE Iopis potovanja f BENETKE i KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 1 SKORJA LOKA Tti.:620-960 | 12.2. 33 DEM bus | OGLED KARNEVALA fr H)F nW- Trgovsko podjetje d.o.o. LvpllKl^ lBled.CraJskac.il PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV Grajska c. 11,64260 Bled Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel.: (064)77-081 in76-124 tel.+fax:(064) 53-429 mobitel Pe KRANJ Đ 064/222-616 VREME Danes naj bi po besedah vremenoslovcev občasno deževalo ali celo snežilo. Jutri pa bodo padavine ponehale, bo pa mrzlo. LUNINE C SPREMEMBE Jutri bo ob 21.27 nastopil prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi zato deževalo ali snežilo. KRATEK ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Seveda, prejšnji konec tedna je bil ves v znamenju smučanje, saj smo mnogi ljubitelji športa pričakovali Juretovo zmago na domačem terenu v Kranjski Gori oziroma na pokorenskem smučarskem poligonu. Vendar oba velika tekmeca, Jure in Alberto, nista imela sreče in sta v slalomu odstopila. Slovensko čast je reševal imenitni Gregor Grilc, česar pa smo lahko tudi veseli. Tudi stara razglednica prejšnji torek je bila v znamenju Kranjske Gore, saj je prikazovala njeno vaško središče, kar pa ste mnogi reševalci naše uganke tudi ugotovili. Nekateri ste odgovor kar spesnili, drugi pa ste nam podrobno opisali, katere hiše so na Borovški cesti, in da je eden od možakov na njej pokojni mizar Hrovat. Prav lepa hvala za podrobne odgovore. Iz kar zajetnega kupa dopisnic s pravilnimi odgovori je pet takih, ki z žrebom prinašajo tudi nagrade, te pa so: 1. Irena Urbar, Zg. Rute 110, Gozd Martuljek; 2. Mohor Drol, Češnjica 41, Železniki; 3. Branka Kofler, Blaževa ul. 3, Škofja Loka; 4. Borut Pesjak, Zg. Upnica 13, Kamna Gorica; 5. Miro Posušen, Tavčarjeva 8, Jesenice. Čestitamo. Današnja stara razglednica pa sicer ni tako stara, je iz leta "I967, na njej pa je mejni prehod, čez katerega pa verjetno ne bomo odšli recimo smučat ali po nakupih v tujino. Ugotovite, za kateri mejni prehod gre in zakaj taka naša trditev. Odgovore pošljite do petka, 21 januarja, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, pet pa jih bo dobilo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Bojan Adamič, skladatelj in večni mladenič Proč s predsodki o manjvrednosti slovenskega jezika Bojan Adamič je napisal mnogo glasbe za vse vrste orkestrov, za fihn, musicle, za šansone in glasbo za otroke. Eden njegovih novejših velikih projektov je bil tudi musical Sneguljcica, za katerega pravi, da se bo uveljavil tudi zunaj Slovenije, pa čeprav besedilo ni v katerem od velikih svetovnih jezikov. Poznamo vas kot vsestranskega glasbenika. Vaša glasbeno -ustvarjalna pot je dolga, mnogo večnih melodij ste napisali. S čim se največ ukvarjate sedaj? Še vedno so šansoni moja glavna preokupacija. Predvsem na besedila Frana Milčinskega Ježka pišem za godbo na pihala in seveda za Meri Avsenak, s katero že dolgo dobro sodelujeva. Pripravljam tudi Rekviem, v precej drugačni obliki kot doslej, v zahtevni koncepciji, ki se povsem razlikuje od klasične. Pri meni se namreč vse dogaja v cirkusu. Sicer pa pišem še šansone na besedila znanih slovenskih pesnikov, Šalamuna in Kosovela. To sicer niso komercialne stvari, so pa zelo kvalitetne in zanimive. Eden vaših zadnjih projektov, namenjenih tako odraslim kot tudi, če ne predvsem otrokom, ki jim nasploh namenjate veliko pozornosti, je tudi musical Sneguljcica. Glasba je pisana za pihalni orkester slovenske policije, kar je glede na zvrst dela malce nenavadno. Ko sem začel pisati glasbo za Sneguljčico, sem imel pred seboj besedilo, dolgo okoli osemdeset strani. Toda to bi bilo nekaj za VVagnerja, ne zame. Tako je Jože Humer besedilo Pavla Golje skrajšal na dvajset strani. Zgodba je ena najbolj znanih na svetu in ker tako vse vemo, za kaj gre, ni nujno, da je besedilo povsem razumljivo. In še ena prednost: Sneguljčico bomo zaradi splošnega poznavanja lahko izvajali tako doma kot tudi v tujini. Drugi razlog, zaradi katerega sem se z veseljem odločil za Sneguljčico, pa je v tem, da do sedaj še nihče ni napisal opere za godbo na pihala. Ne zato, ker bi jo bilo težko napisati. Sama izvedba je zapletena. Poiskati je bilo treba povsem novo smer. Klasičnih musiclov je v Ameriki in Veliki Britaniji dovolj. Tako dobro napisanih, da jaz v tem stilu ne morem narediti nič novega. Tako smo vložili veliko dela v to, da je nastalo nekaj povsem novega. Nekateri pravijo, da se takšna stvar komercialno ne splača. Zaradi jezika, menda. Jaz se s tem ne strinjam. Večina ljudi posluša angleško popularno glasbo, pa komaj kaj razumejo. Avseniki, na primer, so ponesli slovensko glasbo v svet - celo sam sem slišal avstrijski ansambel, ki je pel v slovenščini, pa čeprav komajda razumljivi. Polni smo predsodkov tam, kjer je to najmanj potrebno. Spomnim se koncerta z Meri Avsenak v Rogaški Slatini, kjer so bili gostje v glavnem Italijani in Nemci. Pri vsaki pesmi sem sicer povedal nekaj v njihovem jeziku, toda Avsenakova je ves čas pela v slovenščini. Po koncertu so navdušeni prišli k nama. "Pesem nam je razodela vašo dušo," so rekli. Kljub temu da niso razumeli našega jezika. Propaganda osvaja svet, mipa je ne znamo izkoristiti. Kakšne so vaše izkušnje z gorenjskimi glasbeniki? Jih je manj kot od drugod po Sloveniji, morda več? So tudi v glasbi trmasti? Kar jaz poznam Gorenjce, in zadosti sem delal z njimi, imam mnogo več pozitivnih kot negativnih izkušenj. Tudi v primerjavi z Dolenjci, čeprav sam prihajam od tam. Veliko dobrih glasbenikov prihaja od vas, ki v svetu glasbe nekaj pomenijo. • M.A., loto: Janez Pelko M mi znano, da bi me kdaj osebno mučile kakšne posebne emancipiranske teinje; ni me pač nikoli kaj posebno motilo, da temu svetu vsevprek vladajo moški in da ženske z nekaj redkimi in svetlimi izjemami niso ne v politiki in ne. v gospodarstvu. Celo nasprotno: enakrat zadnjič mi je šlo prav pošteno na smeh, ko so v nekem občinskem gradivu objavili, da bodo izrecno podpirali žensko podjetništvo. Kaj je to - žensko podjetništvo? Podjetništvo je podjetništvo in ni važno, kdo ga fura - glavno je, da gre. Ob tem poudarku Ženskega podjetništva si v kakšni hudobni zamisli lahko predstavljaš še kaj drugega kot šiviljstvo in modo in butike. Recimo kakšno pomanjkljivo oblečeno ženščino, ki se gre kakšno neobdavčeno panogo daleč od oči in ušes... Skratka: skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven so mi Šle kakšne eksponirane gospe in gospodične, ki so poudarjale, da imamo v politiki in gospodarstvu vse premalo žensk in je v tem smislu moški šovinizem jako prisoten. Malo tudi zato, ker še pomnim nekdanje svete za družbeno aktivnost žensk, nekakšne afe-tejevske združbe, ki so bile ustanovljene zaradi lepšega. Vedno, kadar so na sestankih poudarjali, da je premalo Žensk v kakšnih komisijah in na vodilnih delovnih mestih, vedno se je vedelo, da bodo potem kandidirale ene in iste tovarišice. In so potem taiste tovarišice s svojimi moškimi kolegi tudi dolgo rotirale sem in tja. Od zadnjič, ko smo pa v Sloveniji dobili Slovenko leta, se je mi je pa nekaj zasukalo. Slovenka leta je namreč postala Vida Žabot, slovenska redovnica, ki živi v Italiji in ki je znana po tem, da je v Razk-rižju poučevala verouk v slovenščini. Pod prvič: zelo mi je bUo všeč, da je prvič zmagala Vido Žabot Če seveda ne bi bila redovnica in tako inteligentna kot je, bi jo bilo prekrasno videti v naši politiki. Njena milina, preudarnost, zbranost, prava beseda na pravem mestu - saj ne bi bilo res! Vse se danes v politiki samo nekam primitivno suva in preriva in tožari in se gre levosredinske in desnos-redinske in ne vem kakšne še Slovenka leta Tole našo demokracijo bi nekaj slovenskih Vid zanesljivo hitreje spravilo na noge kot vsi Slovenci leta. Naša moška politika misli, da je demokracija to, da moraš o pravih stvareh vedno narobe misliti... inteligenca nad zvezdništvom. Saj so lepe in fletne in simpatične naše najbolj znane TV voditeljice, ampak to sodi v žanr estrade; saj so vedno bolj krasne naše smučarke, ki narede za promocijo Slovenije več kot tisoč obiskov naših politikov, ampak to sodi v šport. Saj res nekateri naši politiki gosto-lijo po ekranih in po radijskih valovih kot eni zanosni ptički, ampak to so vseeno samo politiki. Tako si enkrat čisto zares vesel, da se nam je posrečilo za Slovenko leta oklicati sijajno kolobocije, tam nekje zadaj pa - Vida. Kadar bi ona kaj rekla, bi jo z odprtimi očmi in ušesi poslušala vsa Slovenija -če bi kakopak v tem surovem pre-riranju in suvanju sploh hotela vzdržatLTdko pa to nikoli ne bo res, kajti obsojeni smo na Slovence leta in ne na Slovenke leta. In to ti vzbuja eno veliko žalost. Slovenk kot Vida Žabot zanesljivo še nekaj hodi po tej državi, pa bodo vedno v anonimnosti. Malo zato, ker volilke te države bogvedi zakaj raje volijo moške kot ženske, največ pa zato, ker same ženske, strokovnjakinje vseh vrst po svoji volji ostajajo zadaj. Ni čudno! Katera bo pa posedala na maratonskih sestankih, kjer po pet ur žagajo vodo? Naj ji bo doma še tako dolgčas, ker ima moža gospo-dinjca od glave do peta -sposobna ženska današnjega časa ne goflja tja v tri pir-ovske. V naravi ji je, da je hitra in racionalna. Da ne blebeta traparij in neumnosti, ampak da čimprej in kar najbolje opravi, kar je treba. Kaj pa bi bilo, če bi doma najprej dve uri filozofirala, ali naj pomete tla ali ne? Tole našo demokracijo bi nekaj slovenskih Vid zanesljivo veliko hitreje spravilo na noge kot vsi Slovenci leta skupaj. Poglejte samo nekaj naših uspelih managerk ali podjetnic! No ja, saj jih ne morete gledati in poznati, ker jih nikjer ne predstavijo! Važno je pač samo to, kateri vodilni politik, Slovenec leta, je v vodilni stranki včeraj tako kihnil, da se je prehladilo pol nasprotnega tabora. Kihajo pa kar naprej in tako intenzivno, da je že en velik dolgčas. Če ne bo drugače, se bo res treba preorientirati v feministično gibanje in forsirati slovenske Vide, da nas v tej državi vsaj ne bo kar naprej sram. Demokracija res dopušča, da o nekaterih stvareh drugače misliš, je pa absurd, da slovenska moška politika misli, da je demokracija to, da moraš o pravih stvareh vedno narobe misliti.... • D. Sedej Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar v pogovoru z ministrico Jožico Puhan »Nič ne bo s tvojo zamenjavo, Jožica! Jaz svoje izvršnice Rine že ne dam!« - Foto: Gorazd Šinik Plakati kot kamen kost Le kje je že tisti čas, ko smo se po vsej Sloveniji šli predvolilne igre? Ostanki plakat omanije so - brez skrbi - vidni še dandanes, posebno v vaseh pod Stolom, kjer plakati SNS nikakor nočejo v pozabo. Še en dokaz več, da so jih SNS-jevci res liinaii s posebnim lepilom, saj so sami izjavljali, da izginevajo in da jih morajo prikovati na panoje, da bodo držali kot kamen kost. Samo mimogrede pa: saj je SNS čisto spodobna stranka, ampak od tedaj, ko so vehementno zahtevali »Slovenijo Slovencem« se je že dogodilo, da imamo danes v že cirka 270 mešanih podjetjih avstrijski kapital... Da o kakšnih drugih podatkih niti ne govorimo.- Foto: Janez Pelko Na zdravje! Tisti, ki so v jeseniški občini vneti statistiki, so v svoji vnemi zabeležili tudi tale pomembni podatek: Od Slovenskega Javomika do Hrušice je natanko 65 lokalov -če ne malo več - kjer lahko piješ alkohol. Vmes ni niti enega lokala, kjer bi točili izključno mlečne napitke.« Razdalja od Javomika do Hrušice je kakšne tri do štiri kilometre. Toliko lokalov pa na taki relaciji na Jesenicah zanesljivo še nikoli ni bilo. Če torej začneš tankati na Javorniku »štamperlčke« v količini samo 0,3 ruma, konjaka ali vinjaka, potem bo Še tak vzdržljivi korenjak prišel skozi vse te lokale kvečjemu do železniške postaje. Tam ga bo vrglo - od železniške postaje do konca te pivske transverzale pa je še nadaljnjih 25 lokalov! Na zdravje! Glasov januarski izlet ZA DVA DNI V LENDAVO IN ŠE KAM! Po krajšem premoru Vas ponovno vabimo, da se nam pridružite na prijetnem in zanimivem Glasovem izletu. Ker sta od zadnjega izleta minila dobra dva meseca, smo januarski Glasov izlet pripravili kot dvodnevni (da nadoknadimo "izletniške dneve"): start v petek, 28. januarja 1994, ob 10. uri iz Kranja (izpred Kina Center), vožnja do Lendave in nastanitev v Termah Lendava, kopanje v termalni vodi (lendavski izvir ima 36 stopinj Celzija). Drugi dan izleta (sobota, 29. januarja) nakupovalni izlet čez mejo na Madžarsko, povratek v Kranj okrog 19. ure. Program vključuje polni penzion v Termah Lendava ter seveda vse, kar sodi na Glasov izlet Ker je izlet dvodneven, vključuje hotelsko nastanitev in kar precej vožnje na skrajni vzhodni del države (in tudi čez državno mejo), je cena Glasovega izleta tokrat nekoliko višja: 6.200 tolarjev za udeleženca. Vendar - cena za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane je le S. 100 tolarjev. Dodatno ugodnost imajo vsi, ki so (ali še bodo do 25. januarja) sporočili, da za leto 1994 plačajo celoletno naročnino Gorenjskega glasa /plačilna roka za celoletno naročnino v dveh ob rokih sta 28. februar in 15. marec/: zanje je cena izleta 4.700 tolarjev. Strošek Glasovega januarskega izleta v Lendavo bo možno plačati v dveh obrokih. Prijave: po telefonu v tajništvo Gorenjskega glasa, 064/ 223-111. število udeležencev je največ dva avtobusa, zato prijave sprejemamo do zasedbe sedežev v avtobusih. Vabljeni na Glasov januarski dvodnevni izlet - lepo bo (in toplo v lendavski termalni vodi, čeprav je zima). DOTBKtl ZDMVR3KP0§KUSJm0 ŠE STE TK HJESEC Rff VRTS Por Por, soroden česnu, drobnja-ku in čebuli, je od vseh teh najbolj mil, ne peče na jeziku in ne draži k solzenju. V zgodovino je prišel z zloglasnim cesarjem Neronom; da bi dobil lep glas, ga je užival po večkrat na dan. Danes je znano, da je najvažnejša vsebnost pora žvepleno eterično olje, ki nalahno draži in povzroča izločanje želodčnih in črevesnih žlez, jeter in žolč-nica ter preprečuje gnitje in vrenje v prebavilih. S tem pa se izboljšata splošno človekovo zdravje in tek. Prav tako njegov rastlinski sluz čisti dihala, hkrati pa še žene na vodo. Zaradi vitamina A, B in C je izdatna zimska zelenjava. Ker je odporen proti mrazu, ga mirno lahko pustimo čez zimo na vrtu in čim odjenja, ga lahko uporabljamo v kuhinji. Odličen je v solati (v krompirjevi namesto čebule!). Preganja nam pomladansko utrujenost, ko nam Še posebej manjka vitamina C. Francoski zeliščarski zdravnik je pri vnetju in drugih boleznih ledvic priporočal prav por, mleko in krompir. Naj pa bo jed kar najmanj soljena, ko gre za ledvice. Porovajuhazrižem 400 g pora, 60 g rila, 5 žlic olja, sol, poper. Por operemo, na drobno narežemo ter dušimo na maščobi. Popopramo, prilijemo približno pol litra slane vode, in ko zavre vsuiemo riž. Namesto nža damo lahko na kocke narezan krompir. Kuhamo do mehkega. Krompirjeva solata s porom 8 srednje velikih krompirjev, 300 g belega porovega stebla, sol, poper, kis, bučno olje. krompir v oblicah skuhamo, še vročega olupimo in zrežemo v skledo na kolobarje (pol cm debele) zrezan por. Solimo, dodamo olje, kis, popopramo m dobro premešamo. K takšni porovi solati ponudimo kuhano suho meso, pečenko, pečenico, pa tudi govedino. Recept za zdravilo proti kašlju: na drobno narezan por zavri, ohladi, dodaj medu, nato vse raztolci, premešaj in pij po žlicah. Proti boleznim žolča in jeter En dan v tednu jemo samo kuhan por. Proti revmatizmu, debelosti, zgagi, kroničnemu obolenju krvnih žil V prehrani čim več in čim Eogosteje uporabljamo por, odisi v solati ali pa pripravljen kako drugače. Za uravnovešenost živčnega sistema Jemo solato iz svežega pora, začinjeno z rastlinskim oljem, na drobno narezanim peteršil-jem in jabolčnim kisom. Proti raku na jetrih 200 g porovega soka in 300 g čebulnega soka (nastrgane, potem pa odcejene čebule) zmešamo s 600 ml belega vina. Pustimo stati 5 dni, potem pa dodamo 200 g medu in pustimo stati še 3 dni, občasno premešamo, jemljemo 1 žličko pol ure pred jedjo, in sicer trikrat na dan. Zeljnati rogljiči Za 12 rogljičev potrebujemo: 25 dag moke (gladke), ščepec soli, 25 dag masla ali margarine, 25 dag skute. Nadev: 1 sesekljana čebula, 1 ilica masla ali margarine, 20 dag svetega sesekljanega zelja, sol, poper, kumina, 1 trdo kuhano jajce, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 1 rumenjak za premaz, maščoba za pekač. Skutino testo pripravimo tako, da vse sestavine zmešamo skupaj in dobro Dregnetemo. Pokrito naj najmanj uro počiva na hladnem. Nadev: Čebulo rahlo zarumenimo na maščobi, dodamo zelje in ga dobro prepečemo, osolimo, popopramo in potresemo s kumino. Posodo z zeljem odstranimo z vročine, dodamo sesekljano jajce in peteršilj, premešamo in ohladimo. Testo zvaljamo 5 mm na debelo in napravimo približno 12 enakih trikotnikov. Na vsakega denemo žlico nadeva. Oblikujemo rogljiče. Rumenjak razredčimo z žlico vode in penasto umešamo ter s tem premažemo rogljiče. Pekač malce namastimo in nanj položimo rogljiče, ga damo v segreto pečico in pečemo ok. 20 minut pri 200 stopinjah C. Pa še to: Ce nimate časa za pripravo testa, vzemite kar zamrznjeno listnato testo. Poskrbimo za trajnice Če v prosincu ni snega, ga mali traven da! Ako je na Vinka (22. januarja) vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče! Januarja večkrat pregledamo gomolje dalij, gladiol in gomolj-nih begonij. Gomolji dalij ne smejo biti na preveč vlažnem prostoru, ker se rad poškoduje koreninski vrat, na katerem spomladi poženejo novi poganjki. Ce se na ostankih stebel pojavi plesen, je zadnji čas, da prostor dobro prezračimo. Plesen se namreč zelo hitro naseli tudi na koreninskem vratu. Gomolje, ki so nakopičeni, vzamemo narazen. Gomolji gladiol, ki jih hranimo na preveč vlažnem in hladnem, radi gnijejo. Gniloba se hitro prenese tudi na zdrave. Gomolje, ki se zde oboleli, takoj odber-emo in uničimo, zdrave pa prenesemo na topel in res suh prostor. Enako naredimo tudi z gomoljnimi begonijami, če na njih opazimo gnilobo. Pelargonije, slapeče nageljne in fuksije, ki jih nameravamo prezimovati v kleti, temeljito očistimo. Poleg tega moramo stalno skrbeti za svež zrak. Naštete rastline pozimi zmeraj zgubijo nekaj listov. Odstraniti jih moramo, še preden začno gniti. Poganjkov v tem času ne obrezujemo. Obrežemo samo tiste, ki začenjajo gniti. Kadar zunaj ne zmrzuje, prostor z rastlinami dobro prezračimo. S tem bistveno zmanjšamo nevarnost gnitja. Posodovke, kot so oleander, evonimus in podobno, moramo tudi pozimi včasih zaliti. Omenjene vednozelene rastline neprenehoma oddajajo skozi liste vode, tudi v hladnih prostorih. Vodo moramo nadomestiti, če ne želimo, da se rastline izsuše. Z zalivanjem pa počakamo zmeraj tako dolgo, da se zemlja v čebrih skoraj posuši. Seveda moramo prostor, v katerem prezimuje-mo, redno in dobro prezrače-vati. Kadar januarja ni snega, moramo spominčice in mačehe zavarovati s smrečjem. Napravimo si same Predpasnik stare mame Moderne gospodinje so v kuhinji navadno v trenirkah in še na misel jim ne pride, da bi si nadele predpasnik. Če ga nisi vajen od malega, ga ne nosiš. Pa vendar ni napak, če si ga nadenemo. Vsaj ob posebnih priložnostih, ko kaj pečemo in bomo zagotovo vse bele od moke. In da bo vse skupaj prijaznejše, si omislimo predpasnik s čipko. Moderen je lahko iz krpic različnih vzorčkov, povezanih s čipko, da je kot nekakšen čipkasti patch work. Se lepši pa je prav tak, kot so jih nosile naše babice, ves bel in obrobljen s čipkastimi volanci. Poskusite, vse drugačno vzdušje bo v hiši. Sešijmo ga tudi za našo deklico, morda jo bomo tako bolj pritegnili h kuhinjskemu ustvarjanju. VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Romano, voditeljico radijske Vrtiljakove lestvice, so novoletni prazniki tako zelo utrudili, da si je vzela dopust. Nekaj časa si ie zdravje popravljala z vitaminČki in aspirinčki, potem pa ni šlo več. Vodstvo dveh oddaj je prepustila kolegu Slobodanu Joviču, potem pa jo boste spet slišali. Zaželimo ji, da se z zdravljenja vrne vsa prerojena. Prvi teden ste za novih pet skladbic na januarski Vrtiljakovi lestvici takole glasovali: 5. IL COCCODRILLO COME FA? 4. LOPOVI 3. MAMI PAPI 2. MOJ DINO 1. OBLEČEM SI OBLEKICO KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Prvo žrebanje kupončkov bo v nocojšnji oddaji, v kateri boste predlagane skladbice ponovno slišali in za "naj" pesem po vašem okusu seveda spet glasovali. Smešna zgodba Prijateljica gre v trgovino. Kupiti mora kocko za juho. Ko pride iz trgovine, jo mama vpraša: "Ali si kupila kocko?" Ugotovili sta, da nima kocke za juho, ima pa čokoladno kocko. • Mateja Ščirkovič, 2. e r. OS Petra Kavčiča, Škofja Loka Prijatelj Ali veste, kdo je to? Po cesti hodi in po mestnih ulicah blodi. Sam je ali z gospodarjem, lahko je v dvoje, celo v troje. A ko domov se vrne, vse skodelice prevrne. Hoče jesti pri sosedi Meti, saj veste, on ni nikoli na dieti. Ko naje se mastnega kosila, nikoli ne uporablja mila, ko umiva si obraz, le s slino se očisti, bolhe spravi na obhod -in si reče: Super, zopet sem pripravljen za sprehod! • Tina Lipovec, 8. b r. OŠ Gorje Sledi v snegu Bila je zima. Vsa pokrajina je bila pokrita s snegom. Nekega jutra pa pride zajec na jaso, za njim pa še lisica. Zajec povabi lisico, da bi se lovila v krogu. Igra ju je utrudila. Lisica je postala lačna. Mislila si je, da bi bil zajec njena odlična malica. Medtem ko je lisica premišljevala, je zajec že glodal drevesne veje. Ko Je videl, da se mu lisica približuje, jo je hitro ucvrl proč. Tekel je, kar so ga nesle noge. Lisica ga nikoli več ni videla. V snegu so ostale njune zmedene sledi. • Andreja Urh, 3. e r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Intervju s Tanjo Dimitrievsko Navdušila v vlogi Ane V Prešernovem gledališču smo gledali predstavo Ana in kralj, ljice. Ana je bila Tanja Di je odigral Ludvik Bagari. ki je padel iz pravlji odig pravljični svet. Tanjo pa pogovor. Tanja Dimitrievska, kralja pa njima smo za eno uro stopili v smo kasneje prosili še za kratek Ker se pišeš Dimitrievska, nas zanima, če si Makedonka? "Napol. Oče je Makedonec, mami pa Slovenka. V Makedonijo sem hodila samo na počitnice. Knjižne makedonščine se zato nisem naučila. Znala pa sem se vsaj pogovarjati. Strici in tete so trdili, da govorim nekaj svoj slovanski iezik. Žal sem še tega skoraj pozabila, ker že sedem let nisem bila v Makedoniji." Kdaj in zakaj si se odločila, da si boš kruh služila kot igralka? "To je bilo že v šestem razredu osnovne šole. Igra me je zelo navduševala, za to sem večkrat nastopila s sošolci. Ljubitelji igranja smo šli celo v Prešernovo gledališče vprašat, če bi nas lahko vključili v kakšno predstavo. Dobili smo vlogo žabic v igri Vilinček z Lune. Tudi v gimnaziji smo pripravili dve predstavi. In ob koncu srednje šole sem se odločila, da bom postala igralka. Starša sta temu najprej zelo nasprotovala, kasneje pa sta se sprijaznila z mojo odločitvijo." Imaš kakšne posebne spomine na profesorje? "Najbolj mi je ostala v spominu profesorica Avščeva z gimnazije, ker je vodila našo gledališko skupino in sva veliko delali skupaj. Na akademiji pa nas je bilo samo deset, tako da smo se spoznali bolje, kot se sicer spoznata profesor in študent." Ali imaš vzornika med igralci? "Ne. Marsikateri igralec pa me navduši v dobri vlogi. Od starejših mi je bila najbolj všeč Duša Počkaj." Se med igralci razvijejo posebni odnosi? "Seveda. Ker smo veliko skupaj, se morajo razviti. Pride do zelo intimnih odnosov in zato je lažje, če se igralci tudi sicer med seboj razumejo." Kako pa doživljaš vlogo Ane, s katero si nas tako navdušila? "Ana in kralj, ki je padel iz pravljice je moja najljubša predstava. Veliko truda smo vložili vanjo. Režiser je bil moj sošolec na akademiji. Vaje smo imeli dva do tri mesece vsak dan po štiri ure. Naporno je bilo, ker nastopava samo dva igralca. Po navadi jih je več in ko drugi vadijo, se spočiješ. Igra je zelo poetična in lepa. Otroci jo radi gledajo in se smejijo. Pozorni so od začetka do konca predstave.' Odrasla si. Kako ti je uspelo postati spet majhna deklica? "To je stvar igre. Potrebuješ dovolj časa, vaj, trdo moraš delati. Premislila sem, kako bi razmišljala v Anini koži. Vesela sem, da mi je uspelo vlogo odigrati tako, da sem bila za vas res deklica Ana, ki v starem gradu sreča kralja in mu pomaga, da se vrne v pravljico. • Biljana Petrova, 8. b r. OŠ Predoslje KRANJČAN Priloga. Gorenjskega, glasa o kranjski občini (2) Črnograditeljska zgodba Lojzeta Polajnarja s Kokrice Rušenja prizidka vendarle ni bilo Lojze Polajnar se za podporo zahvaljuje tudi kranjskemu županu Vitomirju Grosu, ki pravi: "Dokle bom župan, ne bom dovolil rušenja nobene črne gradnje. Kron/, 18. januarja - Zakaj Lojze Polajnar v zakonitem roku ni prijavil svoje črne gradnje, niti sam ne ve prav pojasniti V graditeljski zmedi, ki je bila prisotna zadnji dve desetletji povsod v državi, je bil bržčas prepričan, da ne počne nič slabega. Ob hiši, vzdolž katere Je zdaj zidani prizidek, je bila prej lesena drvarnica, zanjo je imel dovoljenje. Drvarnica pa je z leti začela popuščati, *°reJ je buo namesto nje treba zgraditi nekaj boljšega, trajnejšega, lepšega. "Doma sem s Sp. Brnika, žena je bila iz Cerkelj. Potem ko sva se poročila, sva na Kokrici kupila parcelo in začela graditi dom. Vselili smo se 1975. leta. Devet let kasneje sem zaprosil za postavitev lesenega prizidka in zanj dobil vsa uradna dovoljenja. Po devetih letih je lesena zgradba začela gniti, odločil sem se, da bom namesto nje postavil zidani prizidek. Res, da nekaj večji od Prejšnje drvarnice, vendar trden, lep na pogled," vidno prizadet začenja svojo pripoved Lojze Polajnar. Prizidek, namenjen za gar-ažo- je dolg slabih trinajst metrov in širok dobre štiri, "ostavljen je ob severni steni stanovanjske hiše, podkleten, zidan z belo silikatno opeko. yd sosedove ograje in sadovnjaka ga loči pol metra. Ko sem začel betonirati, ni njhče nič rekel, da ne smem. lanskega novembra je Lojze Polajnar bilo vse v redu. Ko pa sem k hiši pripeljal dva nova avtomobila - toyoto imam na lizing, AX sem dobil iz kompenzacije - pa je očitno začela delati nevoscljivost. Teden po tistem, ko se je iztekel rok za prijave črnih gradenj, sta me obiskala inšpektorja. Sama gradnje nista opazila, nekdo ju je moral obvestiti..." Lojze Polajnar ima sedem let v kleti obrt ključavničarstva in izdelovanja predmetov iz plastičnih mas. O božiču je minilo leto, kar je umrla žena, ostal je sam s tremi otroki. 20-letni sin se je izučil orod-jarstva in dela v domači delavnici, hčerki sta stari 15 in 17 let; ena hodi v škofjeloško gimnazijo, druga v šolo za poslovnega tajnika v Kranju. "Sam sem bil doma v revni družini, svojim otrokom želim zagotoviti boljšo in lepšo prihodnost. Po 14,16 ur na dan preživim v delavnici, nimam časa za pohajkovanja po gostilnah. Prejšnji avto se mi je dobesedno razsul. Zame prizidek ni črna gradnja, je plod nagajanja in ncvoscljivosti." 7. decembra naj bi rušili Po odločbi urbanistične inšpekcije bi moral Lojze Polajnar do 2. decembra sam odstraniti podkleteni prizidek k stanovanjski hiši. Ce tega ne bi storil, bi mu ga 7. decembra porušili. Lojze Polajnar je seveda ubiral različne poti, da bi to preprečil, bil je celo na državnem ministrstvu za okolje in prostor, kjer so ga na kratko odpravili z obljubo, V občini 266 prijav črnih gradenj i Su Kranj, 18. januarja - V kranjski občini so v zakonitem roku prejeli skupaj 266 prijav črnih gradenj, pravi sekretar sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič. Vse prijave so v roku in na način, kot ju ki i rtL Z?k°n ° črnih «radnJih. tudi obdelali. Zdaj pripravljajo sanacijske prostorske ureditvene pogoje (PUP). Osnutek bo ed njimi je največ (101) vikendov, 83 stanovanjskih hiš, drugo so anjši prizidki, garaže, drvarnice.'- nared februarja, maja ali junija naj bi ga sprejela občinska skupščina. čeprav nihče ne ve povedati, kakšna usoda bo doletela črne gradnje - ali bo katera med niirai tudi "padla"? - Miha Perčič zagotavlja, da bodo vse, če se bo le dalo, vključili v sanacijski PUP in legalizirali. Konkretnega odgovora tudi še nt, kako bo s črnimi gradnjami, ki jih ljudje niso prijavili. Prav v zvezi s tem so Kranjčani zaprosili ministrstvo za okolje in prostor za razlago, te še niso dobili. T SKUPINA VOLKSUTAGEN D.O.O. POOBLAŠČENA PRODAJA: -A ALPO Oprešnikova 86, Kranj, tel.: 064/212-155,212-679 salon vozil: 218-690 MODEU: NOVA IBIZA •TOLEDO DOSTAVNI AVTO TERA LEASING, KREDIT NEKAJ RAZLOGOV ZA DOBER NAKUP: UGODNA CENA, KREDITI - NEMŠKA TEHNIKA - PRIVLAČNI MODELI - BOGATA OPREMA - HOMOLOGACIJA - GARANCIJA DELOVNI ČAS: od 8.-16. ure SOBOTA: ZAPRTO POSREDUJEMO PRODAJO RABLJENIH VOZIL Sporni prizidek da rušenje bo, ker črne gradnje pač ni prijavil in ni plačal depozita. Bil je tudi pri kranjskem županu Vitomirju Grosu, ga prosil, naj mu Eomaga. "Obljubil mi je, da o prišel, če bodo res nameravali rušiti. Dejal je, da vpričo njega gotovo ne bodo. Na srečo mu ni bilo treba priti. Do nasilnega rušenja prizidka ni prišlo, čeprav sem se pripravil nanj. Z ljudmi sem bil dogovorjen, da zapremo cesto, svoje imetje sem bil pripravljen braniti z življenjem, tudi moji otroci. To resno mislim." Lojze Polajnar je do 7. decembra dosegel odlog izvršbe. Zaprosil je za legalizacijo črne gradnje in hkrati za adaptacijo hiše. Počakal bo na dovoljenja, plačal, kar bo treba, šele potem nadaljeval. Bila je grenka šola. H. Jelovčan, foto: G. šinik Poslovno-stanovanjska stavba na Kidričevi cesti (nekdanji dijaški dom) počasi dobiva urejeno podobo. V njej Je kranjska občina odkupila tudi 26 socialnih stanovanj, bodoči stanovalci bodo prejeli ključe predvidoma v začetku marca. - Foto: G. Šinik Kranj Veleblagovnica Globus nr iT velika izbira bombonov iz celega sveta Globus - SPORT - v kleti kombinezoni HANIL ______že od 18.000 SIT dalje moške in ženske puhovke HANIL že od 7.200 SIT dalje Dražje oskrbnine v vrtcih Od novega leta so oskrbnine v kranjskih vrtcih in jaslih spet dražje, in sicer za poldrugi odstotek, za kolikor so se decembra povečale drobnoprodajne cene. Tako znašajo oskrbnine po novem za vrtec 9.811 tolarjev, za jasli 13.486 tolarjev, medtem ko je najnižji prispevek staršev za vrtec in Jasli 3.134 tolarjev. Uskladitev cen oskrbnin v Vzgojno-varstvenem zavodu Kranj je v sredo potrdil občinski izvršni svet Denar za obnovo visoškega vrtca? Na decembrski seji kranjske občinske skupščine je delegat krajevne skupnosti Visoko zahteval, da se v letošnjem občinskem proračunu naj-de denar za obnovo vrtca na Visokem. V občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti trenutno pripravljajo celovit pre- fled stanja vrtcev, sol, ulturnih domov in drugih družbenih objektov v občini, nakar bodo skupaj z ravnatelji oblikovali prednostni vrstni red obnov objektov, Ali se bo v proračunu našel denar tudi za visoški vrtec, je torej Še vprašanje. O pnoriteran bo Občinski izvrsni svet razpravljal predvidoma februarja, zatem pa naj bi dobile mesto tudi v letošnjem proračunu. Kdo bo novi direktor Radia Kranj Z vodilnimi ljudmi imajo na kranjskem radiu težave Že vsa leta, kar radio obstaja. Trenutno je zaključen razpis za direktorja Radia Kranj, prijavila sta se dva kandidata, poznavalci pa že ugibajo, kateremu bo občinska "politika" bolj naklonjena. Sedanjemu "honorarnemu" direktorju Petru Čolnarju ali njegovemu protikandidatu, oba menda izpolni u- teta razpisne pogoje. )anes zjutraj naj bi o tem razpravljala občinska kadrovska komisija, jutri pa naj bi predvidoma rekla svoje tudi občinska vlada. Seveda pa je pot do dokončnega imenovanja še dolga... Tržnica ne živinski sejem? Kranjski odbor liberalne stranke daje skupščini občine Kranj pobudo za preselitev mestne tržnice s sedanjega prostora na nekdanji živinski sejem poleg kegljišča. Tržnica zdaj po mnenju liberalcev zdaj prekomerno obremenjuje staro mestno jedro, razen tega do nje ni pravega dostopa z vozili. Predlagana lokacija omogoča oživitev le ne zamrle sejemske tradicije, okolje ježe primerno urejeno in dobro dostopno. Kazen tega bi opuščeno tovarniško balo Save lahko uporabili za pokrito tržnico. Odkup hiše v Drulovki Z odkupom stare stanovanjske hiše Jožeta Trilarja v Drulovki se bo prižgala zelena luč za širitev in obnovo ozkega dela ceste skozi Druiovko mimo cerkve. Predstavniki kranjske občinske so se namreč z lastnikom uspelisporazu-meti za ceno, občina do hišo odkupila za 13,9 milijona tolarjev. Obnova ceste bo terjala rušenje stare Irilar-jeve hiše. Letos na tem odseku ceste se ne bodo gradili. MED KOKRO IN SAVO Milena Močivnik, lastnica pasjega zavetišča na Visokem Kmetom pet milijonom tolarjev regresa Kmetje, ki so imeli zaradi lanske suše manjši pridelek, so iz občinske obvezne rezerve že dobili pet milijonov tolar-jevpomočt. Tako so sklenili delegati na decembrski seji občinske skupščine, ko so hkrati opredelili tudi način delitve denarja. Lestvico so povzeli po republiškem predlogu. Kmetje, ki so utrpeli do 30 odstotkov Škode, regresa za nakup krmilnih žit ne dobijo, tisti, pri katerih znaša škoda med 30 in 40 odstotkov, so prejeli pet tolarjev na kilogram, tisti s 40- do 50-odstot-no Škodo sedem tolarjev in kmetje z več kot polovično škodo deset tolarjev na kilogram žita. Živinorejcem je tako regresiran nakup SO kilogramov krmilnih žit na govedo. Vlog za pomoč je bilo 1051, upravičencev po tej lestvici pa 940. • H. I. Komunalne takse V občinski proračun je od komunalnih taks lani kanilo 2,3 milijona tolarjev. Takse morajo po odloku plačevati za uporabo glasbenih avtomatov in igralnih sredtev, za uporabo javnih površin in pločnikov pred poslovnimi prostori, za gostinsko, turistično ali drugo začasno dejavnost, za razstave in zabavne prireditve ter za reklamne napise na panojih, ki so nameščeni na javnih mestih. Komunalni redarji bdijo nad pločniki pred poslovnimi prostori in nad reklamnimi panoji. Lani so imeli štiri obsežnejše akcije nadzora nad spoštovanjem odloka o komunalnih taksah. Ugotovili so, da od 206 zavezancev taks nt plačalo 24. Zalotili so tudi 32 ljudi, ki so na stojnicah, postavljenih na javnih površinah, prodajali razne izdelke, za kar pa niso imeli niti dovoljenja niti plačane komunalne takse. Zadnjič so bile komunalne takse, ovrednotene s točkami, usklajene z gibanjem drobno-prodajnih cen v začetku avgusta lani, ko je bila vrednost točke 3,15 tolarja. Od l, februarja naprej bo točka vredna 3,48 tolarja, kar pomeni povišanje za dobrih 110 odstotkov. Bitnje na loško čistilno napravo? Pred Štirinajstimi leti so takratni samoupravni komunalni interesni skupnosti kranjske in Škofjeloške občine ter njuni komunalni podjetji skleniti samoupravni sporazum o priključitvi Hitenj na škofjeloško Čistilno napravo. Kranjska SKIS ie že plačala stroške za priključitev prve faze, to je 3000 enot od načrtovanih končnih 6800 enot čiščenja. Kasneje je bila stanovanjska gradnja v kranjski občini iz Bitenj preusmerjena drugam, {ato tudi sporazum z Ločani ni bil uresničen. Leta 1991 so v krajevni skupnosti Bitnje sami začeli reševati vprašanje kanalizacije, naročili so projektno dokumentacijo, Natan* ko pred dvema letoma so se Kranjčani in Ločeni dogovorili, da loško Komunalno podjetje pripravi pogoje, pod katerimi se Bitnje lahko priključijo na njegovo čistilno napravo. Slabo leto kasneje so bili pogoji »sred,z zahtevo po kritju stroškov, kot jih je vseboval samoupravni sporazum. Kranj na pogoje ni pristal, februarja lani je priznal k tiste stroške, ki jih je Komunalno podjetje Škofja Loka dejansko vložilo v kanalizacijo in čistilno napravo za potrebe Kranja. Na to so loški komunalci dejali, naj se o denarju pobotajo predstavniki vlad obeh občin. Pogovori Še trajajo. "Enega oddam, pride jih pet" Milena Močivnik je brez dvoma sporna osebnost. Prvi hvalijo njeno razdajanje za zavržene živali postavili so jo na drugo mesto v Janini akciji Slovenka leta - drugim je napoti. Visoko, 18. Januarja - Nismo je obiskali, da bi jo spraševali o nerazumevanju krajanov ali o inšpektorjih, ki so Ji za ureditev nelegalnega zavetišča določili rok 30. aprila. Razprtije smo pustili vnemar, zanimalo nas je, kakšen človek je Milena Močivnik, od kod Ji toliko ljubezni, moči, volje in ne nazadnje denarja, da zmore preskrbeti vse pse in mačke, kijih ljudje prinesejo v njeno zavetišče ali jih sama reši zanesljive pogube. Prvi vtis, ki smo ga dobili, ko smo na njenem dvorišču stopili iz avta, je bil - čuden. Sredi kakšne- ta ducata psov, zvečine volčja kov, i so nas kot v špalirju pozdravili za dobrodošlico, je ob priložnostnih obiskovalcih stala gospa Milena. V naročju je stiskala majhno ljubko črno španjelko, svojo ljubljenko, ki jo je, ranjeno, prinesla k sebi pred tednom dni. Z njo je že bila v Radovljici pri dr. Zlati Čop, za katero pravi, da ima zlato srce in čudežno roko; vse živali, ki jih pripelje k njej, ji je doslej uspelo ozdraviti, pa če je zgledalo še tako brezupno. Milena Močivnik torej stoji sredi svojih psov, v zguljenih kavboj kan, na pol odvezanih čevljih - tudi če jih zaveže, jih ji psi odvežejo - v bundi, na kateri se vidi, da so se je pritiskale živali, skratka, Milena Močivnik je videti vse kako drugače kot "fina" meščanka. Njene roke so hrapave od dela, svetli lasje razmršeni, njene lepe modre oči pa prav nič radovedne. Čaka, da sami povemo, kdo smo, po kaj smo prišli. Nekoliko nas preseneti, ko pove, da je Kranjčanka. Imetje na Visokem je kupila pred trinajstimi leti. Takrat je imela pet mačkov in štiri kužke, predvsem zanje je iskala primeren prostor, dovolj velik za gibanje in dovolj stran od naselja, da ne bi motili sosedov. "Odkar vem zase, sem imela rada živali. Kot otroku so se mi smilile ptice s polomljenimi krili, zdravila sem jih in se veselila z a'imi, ko so lahko spet odletele, vala bogu, da je hčerka ljubezen podedovala. Ko sem se preselila na Visoko, sem lahko pomagala zavrženim živalim, ki sem jih našla bodisi sama, ali pa so ml jih prinesli znanci Nobene se nisem branila. Prihajale so druga za drugo. Tu sem poskušala ustvariti azd za nezaželene pse. Res je, da denarja za ureditev ni bilo, nikogar tudi ni bilo, da bi azil skupaj uredili..." Psov na njenem visoškem posestvu je bilo tako iz leta v leto več. Ko jo vprašamo, koliko jih ima trenutno, govori o šestdesetih. To število uporablja, odkar so jo obiskali inšpektorji. Hkrati pa priznava, da ima zase samo še en prostorček v stari hiši, vse druge je že odstopila živalim. Sadistično izživljanje nad psi Živalskih usod je ravno toliko, kot je živali v njenem nelegalnem zavetišču, vsem pa je skupna ena; bile so nezaželene. Milena Močivnik se zgraža nad sadističnim izživljanjem ljudi nad psi. Pripoveduje o psički, Hi je zagrabila gospodarja, ker jo je nenehno pretepal. Za kazen jo je obesil na drevo, otroci pa so potem vanjo streljali z zračno puško. Dolgo je trajalo, preden ji je uspela pobrati vse šibre izpod kože in psički vrniti zaupanje v ljudi. Nadaljuje o psu, ki mu je lastnik okrog vratu dvakrat ovil debelo vrv in verigo, kakršno uporabljajo za privez govedi, zanko pa tako zategnil, da mu je kožo dobesedno požrla. Ko so ga odrešili, so črvi dobesedno padali z njega. Naslednjega kužka, starega nekaj mesecev, so našli v smetnjaku, bil je povsem pri kraju moči in poln črvov. Pa o psički, ki jo je lastnik pripeljal k Mileni s super avtom, žival pa je I.esna industrija in trgovina GORJANC d.o.o. Cesta na Rupo 45, 64000 KRANJ NUDIMO: • Rezani les vseh vrst po naročilu in iz zalog # Razrez hlodovine # Brušenje tračnih, listnih in krožnih žag Vašim željam bomo ustregli z nadpovprečno kvaliteto po ugodnih cenah! ODKUPUJEMO: • Hlodovino ali stoječi les - smreke Informacije tel. 064/214-670, 324-488 4^ 'CWJJL ^rVA GRADBENO PODJETJE p.o. KRANJ Uprava, Kranj, Mirka Vadnova 1 (Primskovo) Tel.fax: 064/241-751 DE kamnoseštvo, gramoznica (Struževo) Tel: 064/211-962 Trgovina z gradbenim materialom (Struževo) Tel: 064/217-287 NUDIMO: / VIS0K0GRADNJ0 - novogradnje in adaptacije kompletno z obrtniškimi in instalacijskimi deli / NIZKOGRADNJE - komunalna urejanja naselj, novogradnja in rekonstrukcija regionalnih cest / Razne gradbene storitve: izkopi, prevozi, prodaja gradbenih parcel... stradal tako, da je je bila sama jesti, preživel je z infuzijami... kost in koža. Njen mladič je zaradi podhranjenosti poginil. In kuža, ki je ležal povožen štirinajst dni, preden ga je našla in vzela k sebi. Mesec in pol ni mogel sam Selitev v Ljubljano? Toliko živali, ki jih je treba vsak dan nahraniti, jih zdraviti, p.o KRANJ Servisno prodajni center Kranj-Labore, tel. 064/223-276 HI ZAMUDITE - HI ZAMUDITE JI R5 FIVE (60 KM, KAT.) 13.900 DEM CLI0 od 16.650 DEM R19 23.260 DEM KREDITI BREZ POLOGA - STARO ZA NOVO OPTIKA VER VE G A Tavčarjeva 1, Kranj Tel. In fax: 064 222 890 VERVEGANEVENKA Vam nudi hitro In kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi In specialnimi lečami. Izdelujemo na recept In brez njega. Računalniški pregled vida obvarovati brej osti, seveda stane tudi precej denarja. Koliko? Milena Močivnik o tem nerada govori, češ če povem, koliko odštejem zanje, se bodo brž našli nevošljivci in spraševali, od kod mi denar. Potem le pove, da za hrano in veterino odšteje na mesec najmanj tri tisoč mark. S hčerko imata v Ljubljani lokal, dobiček gre v celoti za živali. "Poglejte me, kakšna sem, sama živim izredno skromno/' razlaga, ob tem pa pokaže nase in na klavrno bajto. Dobrodelnih prispevkov za njene živali ni, tudi društva se doslej s kakšno pomočjo niso izkazala. Pred kratkim je s prijatelji in somišljeniki ustanovila novo društvo za zaščito živali. Borijo se za primerne prostore pri Ljubljani, kjer bi uredili slovenski azil za pse, tudi stare. "Ne prenesem, da bi stare ali nezaželene živali kar preprosto Eokončali," pravi in dodaja ne-oliko zagrenjeno pa tudi jezno. "Na Visokem sem Kranjčanom nameravala zastonj urediti zavetišče, vidim, da nisem zaželena. Tudi prav. Slejkoprej ga bodo morali Imeti, pa naj ga tedaj plačajo..." Psi ne grizejo O psih, ki jih je v svoj dom sprejela Milena Močivnik, krožijo različne govorice, tisti, ki stvari ne poznajo, celo pravijo, da so njeni psi nevarni, da grizejo. "To ni res," je odločna Milena. "Če bi samo en pes nekoga ugriznil, bi prišli in začeli streljati vsevprek, o tem sem prepričana. " Živali ravno hotelskih speciali-tet seveda ne uživajo, so pa zdravo in dovolj izdatno hranjene, to se jim vidi. "Pri mesarjih zanje jemljem drobovino, kupu- {'em mleko, tudi mleko v prahu, uhani polento..." Semintja katerega od svojih varovancev tudi odda novim lastnikom.Ravno med našim obiskom so ji Ljubljančani pripeljali pokazat volčjaka, ki so ga dobili pri njej. S psom so izjemno zadovoljni, zadovoljen je bil videti tudi pes. "Na žalost je približno tako; enega oddam, pride pa pet drugih," pravi Milena Močivnik. Vsakomur, ki pravi, da bi rad psa, ga ne da, rada se prepriča, da bo pes res prišel v prave roke, k ljudem, ki ga bodo imeli radi, ne pa, da bi se ga že po tednu ali dveh naveličali. Tudi to se ie namreč že zgodilo, da je psa dobila nazaj. Ali pa to, da novi lastniki obdržijo mladiče, mamice pa vračajo. Vsakega psa v bistvu težko oddam. Živali se navadim, jo vzljubim, vzamem si čas, da se od nje poslovim." Milena Močivnik res nima domačije, urejene po vzorcu večine Gorenjcev. Ob toliko živalih niti ne more izgledati kot iz škatlice. Tudi sama Je drugačna od večine ljudi. Zdi se, da nekatere moti prav ta njena drugačnost... • H. Jelovčan, foto: J. Pelko KRANJ, Mladinsko 2, p.p. 93 Tel.: 064/21 1 336. 21 1 324, 215 563 Fax: 064/215 570 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.: 064/51 193 Fax: 064/50 190 Enota JESENICE, Maršala Tita 20 Tel 064 /81 141, int 218 Žiro račun 51500-601 -53690 ETAŽNI LASTNIKI! Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o. Kranj, Mladinska 2, Je po doseženih uspehih na področju gradnje stanovanjskih hiš razširila svojo dejavnost tudi na področje upravljanja ln vzdrževanja večstano-vanjsklh hiš. Dosedanji rezultati so pokazali, da smo dobri gospodarji. Lastnike stanovanj ln stanovanjskih hiš, ki upravljanja in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš še nimate rešenega ali nimate ustrezno rešenega, poizkusite ta vprašanja rešiti skupaj z nami. Vse podrobnejše Informacije dobite po tel. 211-336, 211-324, 215-563. Ogrožen slovenski jezik "Ej, bejba, a bi šla ti malulaif z mano..." menijo o tujih besedah. Kranj, 18. Januarja - Zamisel za raziskovalno nalogo -saj Ji menda lahko tako rečemo -Je Tanji Pompe in Iris Milenkovič iz osmega razreda osnovne šole Jakoba Aljaža na Planini dala njuna učiteljica slovenskega Jezika Tina Primožič. Dekleti sta opravili zahtevno in obsežno delo ter izsledke predstavili sošolkam in sošolcem. Bila bi škoda, da bi ostalo zgolj pri tem "Kot učiteljico slovenskega jezika me vedno bolj moti, da st* nad trgovinami in drugimi lokali kolatijo tuja imena," Pravi Tina Primožič. "Včasih si ne morem kaj, da na to ne bi opozorila tudi trgovcev, jih vprašala, zakaj tuje ime, ko Ea imamo dovolj lepih slovens-ih. Čudno me gledajo, potem Pa rečejo: Bo že šef povedal. In mov v slovenski jezik. Vsak po svoje namreč oblikuje jezik, ga bogati ali siromasi. Tujk se dr/i pečat imenitnosti. Ne moti me toliko sleng; mladi pač hočejo biti drugačni, zanimivi rudi v svoji govorici. Zelo pa me moti, ker tujke prihajajo v knjižni jezik, se v njem počasi uveljavljajo, ko se udomačijo, jih nihče več ne more nado- nalogo dobro opravili. Res je nista razočarali. Gradivo, ki sta ga zbrali, sta strnili na velik plakat, ga predstavili v razredu, sošolci so njuni razlagi z zanimanjem prisluhnili. Pred koncem ure so vsi skupaj napravili še petminutno nevihto možganov. Za trgovino TAl TAl so Eoskušali najti slovensko ime. fekaj predlogov: Poševnooka, Paličica, Čajnik, Kitajček, Bambus... O tem, kako sta raziskovali, ?a je pripovedovala Tanja ompe. "Z Iris sva šli po kranjskih trgovinah. Ko sva prodajalce spraševali, od kod imena trgovin, sva dobili običajni odgovor bo šef povedal, go o vd anketi ulicah. Mladi naju niso jemali resno, šli so kar naprej ali se norčevali. No, nekaj odgovorov sva kljub temu zapisali. Mladim so tujke praviloma všeč, vzeli so jih za svoje." Od kod imena CVETLIČARNA MAK Prijazna trgovka nama je odgovorila, da je lastnica poimenovala cveličarno po cvetu maku. Sicer pa meni, da so slovenska imena zelo lepa. "Če smo že v Sloveniji, naj bodo imena slovenska!" je še dodala. In strinjali sva se z njo. URARSTVO TIMING Timing se prebere "tajming". Lastnik je poimenoval urarstvo tako zato, ker je tirne mednar- Osmoiolka Iris Milenkovič (levo) in učiteljica Tina Manjkala; gripa jo je položila v posteljo. Primožič. Tanja Pompe je ob našem obisku v šoli P>i tem ostane." "V osmem razredu obravnavamo v poglavju besedoslovje 'udi tujke in sposojenke. Ravno takrat sem bila v Ljubljani na Kopitarjevih dnevih, kjer je imel profesor Gradišnik zanimiv referat o vdiranju angliciz- foio bobnar mestiti z lepimi slovenskimi besedami. Poglejmo besedo surf, denimo; le kdo še reče deska?" Učiteljico je zanimalo, koliko je tega dejansko v Kranju. Izbrala je učenki, Tanjo in Iris, za kateri je vedela, da bosta mi nič ne vemo. Potem pa sva čakali šefa ali se napovedali za drugič. Starejši ljudje, s katerimi sva govorili, so se zavzemali za ohranjanje slovenskega jezika, tudi za slovenska imena trgovin. Zato sva želeli slišati še mlade. Ustavljali sva jih na odna oznaka za čas. In zakaj Eotem ni urarstvo ČAS? "Zato, er sem se tako odločil," nama je povedal Rudi Hlebec, lastnik urarstva. PAPIRNICA ČRKA Črka je slovensko ime in je povezano s šolo. Lastnica pravi, da so ji slovenska imena veliko boljša kot tuja! BOUTIOUE IVA Prva beseda se prebere butik. Francoska beseda boutique pomeni v slovenskem prevodu trgovina. V butiku prodajajo unikate iz lastne proizvodnje. Iva pa je ime sicer prijazne gospe lastnice. Anketa: slovenska ali tuja imena? Manca, 16 let: "Slovenska imena mi sploh niso všeč. Tuja mi hitreje pridejo v uho in še lepše zvenijo." Dare, 14 let: "Ja, meni je čisto vseeno, kakšno je ime trgovine, pomembno je, da je dobro založena. Če bi izbiral med slovenskim in tujim imenom, bi izbral... hm... tujega!" Aleš, 16 let: "Čisto tako bom povedal: slovenski jezik mi je všeč in vem, da teh tujk ne bi bilo treba. Mladina danes preveč fraj ari. Vplivajo razni filmi in drugo. Jaz nisem tak." Simona, 15 let: "Mladina se zabava s tujimi izrazi. Zakaj pa ne? Edini način." Mitja, 18 let: "Ko sem zadnjič punco povabil ven, sem ji rekel: Ej, bejba, a bi šla ti mal u laif z mano? Sej bo ful kul, boš vidla! In je vžgalo." Jani, 25 let: "Velikokrat sem se že vprašal, zakaj toliko tujih imen, besed, ko pa imamo tako lep, uporaben jezik. Nikoli nisem našel odgovora, tudi zdaj ga ne bom." Stane, 56 let: "Strogo sem proti uvajanju tujih imen, saj so slovenska imena prav lepa. Nisem staromoden, kot mladi mislijo. V mojih letih bodo tudi oni podobno razmišljali kot jaz." Igor, 16 let: "Všeč so mi kratka imena, ne glede na to, ali so slovenska au tuja. Sicer smo pa Slovenci že tako ali tako zasvojeni z angleškimi izrazi." Tina, 17 let: "Tuja imena so veliko boljša od slovenskih. Nasploh je zame slovenščina suhoparen jezik. "Anica, 44 let: "V naši Sloveniji bi morala biti le slovenska imena. Zato, ker so lepa imena in lep jezik imamo." • H. Jelovčan MED KOKRO IN SAVO Pobuda za selitev avtobusne postaje V kranjskem odboru liberalne stranke so izjemno plodo-viti s svojimi pobudami za večjo (komunalno) urejenost mesta. Tako je Vitomir Gros, tudi kranjski župan, decembra poslal na skupščino zajeten šop predlogov, med drugim tudi predlog za preselitev avtobusne postaje z Bleiweisove ceste ob železniško postajo ali nad njo. Začasnost avtobusne postaje na Bleiweisovi je Že kar prerasla v trajnost, pravijo liberalci. Postaja je neurejena, neugledna, prometno neustrezna in nevarna, zaradi bližine stanovanj in bolnišnice tudi na ekološko neprimernem mestu. Skoraj vsa evropska mesta imajo glavno železniško in avtobusno postajo v bližini. Zakaj ne bi vzorca spoštovali tudi v Kranju? S prestavitvijo avtobusne postaje k železniški bi se mesto tudi funkcionalno bolj povezalo, postalo celota, Stražišče kot del mesta bi pridobilo pomen. Zlasti s postavitvijo prek železniške proge bi v sklopu postajnega poslopja lahko zgradili za Kranj primerno poslovno-trgovsko središče, ki bi bilo dostopno z vseh strani. jgifek radio triglav W96MHz ZIDK TRGOVIMA Kranj Tavčarjeva ul. tel.: 221 740 AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 83 d oddaja v najem " POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. informacijo po tel.: 211-127 V kranjski občini, zlasti na podeželju, ljudje pogosto ugovarjajo plačilu nadomestila za "mestno" zemljišče, češ saj mi nismo v mestu, če denar porabljajo v mestu, naj ga tam še zberejo in podobno. Kako je s plačevanjem nadomestila, je zanimalo tudi delegata krajevne skupnosti Cerklje. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča morajo plačevati zavezanci v vseh krajevnih skupnostih kranjske občine. Leta 1992 je bilo v 70 naseljih 8240 zavezancev, lani je bila številka podobna. Iz krajevne skupnosti Cerklje je nadomestilo plačalo 269 zavezancev. Denar se zbira v skladu stavbnih zemljišč za urejanje štabnih zemljišč. Vsakoletni program dela sklada dobe tudi delegati v zborih občinske skupščine. Občina zlicitirala stanovanja Kranjska občina oziroma njen stanovanjski sklad se je 22. decembra prvič udeležila javne dražbe, na kateri ie Tekstilindus v stečaju prodajal prazna stanovanja. Občina je uspela kupiti tri stanovanja, in sicer po ceni 1039, 1237 in 1025 mark za kvadratni meter. Za primerjavo: cena stanovanj v prenovljenem objektu na Kidričevi cesti se suče okrog 2000 mark za meter. STRUŽEVO 3 b, 64000 KRANJ, TEL / FAX: 211-962 Podjetje KamnoseŠtvo Kranj je družba z omejeno odgovornostjo v mešani lasti. Ukvarjajo se s proizvodnjo, Poplavo in montažo naravnega kamna, poleg tega pa nudijo vse vrste notranjih in zunanjih okenskih polic in stopnic iz več vrst marmorja. fV svoji ponudbi ima podjetje Kamnoseštvo Kranj tudi , anite vseh barv iz uvoza, ki so primerni za tlakovanje okalov m drugih objektov. Za vse informacije so na voljo na sedežu podjetja in na telefonski številki 211-962. Delovni čas je vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure. Prometa v sicer delno zaprtem starem delu Kranja ne obvladajo niti komunalni redarji, niti policisti. Vzrokov za to je več, med najpomembnejšimi pa Erav gotovo (ne)kultura vozni-ov. V prvih desetih mesecih minulega leta sta komunalna redarja od Maistrovega trga do Poštne ulice zaradi nepravilnega parkiranja denarno kaznovala 1644 voznikov, opozorila pa sta jih 436. Policisti s svojimi ukrepi ne zaostajajo, kljub temu se število parkiranih vozil v mestu ne redči. V občinskih upravnih organih že pripravljajo predloge novih ukrepov (pajek, lisice). V primeru, da bodo staro mesto zaprli z zapornicami, pa bo treba spremeniti občinski odlok. Kranjske kajle Stranka od jeze zelenih Kako dograditi plavalni center v Kranju Z obvestilcem, objavljenim v prvi številki Kranjčana, da ustanavljamo novo politično stranko • Stranko od jeze zelenih (SOJZ) -smo očitno zadeli v polno. Vest o novi stranki v Kranju je povzel celo resni republiški tisk, v uredništvu pa smo doiiveli pravcati naval zelenih, od jeze, kajpak, občanov, ki so zatrditi, da imajo sedanjih strank in strankarskih veljakov ie preveč, da so nad njimi razočarani, bri so bili pripravljeni vstopiti v novo "zeleno" stranko in starim dati vetra. A ne bo nič, spoštovane volivke in volivci. Kale, da vas jeza res ie tako globoko razjeda, da niti poštenega heca ne razumete več. Gorenjski glas je neodvisen, samostojen časopis, brez političnih ambicij. Morda pa bo v preostalih nekaj mesecih, kar je še časa do lokalnih volitev, zamisel o novi stranki porabil kdo drug? Članstva mu očitno ne bi manjkalo, tudi volilni uspeh brikone ne bi izostal, avtorskih pravic pa v uredništvu tudi ne bomo terjali. Zato le korajino! Županove kajle Kranjski lupan Vitomir Gros je v svojem značilnem kratkem in neposrednem slogu odgovoril skupščinskemu delegatu Janezu Pivku takole: "Prvič: pri SDK sem vlolil zahtevek za revizijo v vseh drulbenih podjetjih v občini Kranj. Drugič: ne sam ne liberalna stranka nimata nobene banke. Tretjič: upokojen sem na osnovi zakona o poslancih, ki dopušča možnost upokojitve poslanca, ki ima več kot 25 Ut delovne dobe. Za ukinitev privilegijev se zavzemam še sedaj in sem v ta namen predlagal ukinitev vseh pokojninskih privilegijev, tudi meni, a noben medij mojega članka ni hotel objaviti. Tudi pri sprejemanju zakona q poslancih sem bil edini poslanec, ki je opozoril na ta privilegij in sem glasoval proti zakonu. četrtič: izračun moje pokojnine jem bil narejen kot za vse druge upokojence na osnovi mojega najbolj ugodnega 10-ietnega obdobja, kije bilo v sedemdesetih letih. Tako izračunana pokojnina znaša 56.565 tolarjev (november 1993) in ta znesek nimam za ponilujočega za lupana. Moja pokojnina se torej ni računala iz obdobja zadnjih 10 let, torej se tudi ni upoštevalo moje poslansko obdobje, ko sem funkcijo tako poslanca kot lupana opravljal brezplačno. Petič: nikdar nisem nikjer izjavil, da "na tem mestu lahko tudi laleš" in sem vedno nastopal proti neresnici, za kar sem seveda imel tudi nemalo telav. Zato je taka izjava g. Pivka navadna lat Šestič: vedno je vsa moja drulina z menoj vred Uvela na pošen način in ni nobenih nasprotnih dokazov. Trditev g. Pivka, da' "lupan livi na nepošten način", je žaljiva, lažniva in je zato molen tudi odškodninski zahtevek..." Vitomir Gros je v podkrepitev dodal še izpis občinskega sekretariata za finance, ki pravi, da bi novembra 1993 lupanova plača znašala neto 124.652 tolarjev, če bi bil redno zaposlen. Za županstvo pa je v skladu z zakonodajo dobil 36.315,40 tolarja. Sramota za Kranj in državo Predsednik upravnega odbora občinskega sklada stavbnih zemljišč Tadej Markič je v torek na seji izvršnega sveta terjal konkreten odgovor, ali bo do 1. maja novi plavalni bazen v Kranju dokončan in zanj pridobljeno uporabno dovoljenje. Kranj, 18. januarja - S tem "sitnim" vprašanjem ie Tadej Markič zbudil kar nekaj slabe volje, sai mu konkretnega odgovora nihče ni mogel dati. Niti predseclnik kranjske vlade Peter Orehar, ki je povedal, da vse obljube o denarju še vise v zraku, čeprav v Kranju gotovo ni človeka, ki bi prav zaradi bazena pritisnil na toliko kljuk, kot je sam. In zakaj je Tadej Markič zahteval konkreten odgovor v enem tednu? "Če bo denar za dokončanje bazena zagotovljen tudi iz drugih načrtovanih virov (republiški in občinski proračun, prispevki kranjskega gospodarstva), potem bo svoj del obveznosti izpolnil tudi sklad stavbnih zemljišč, sicer ne. V letošnjem planu sklada naj bi za zunanjo ureditev plavalnega podarstvo naj bi zbralo 10 milijonov tolarjev, medtem ko naj bi republiški proračun prispeval okrog 93 milijonov tolar-jev za dokončanje tekmovalnega dela centra. Občinski proračun za letos še ni sprejet, tudi kranjsko gospodarstvo še ni v celoti zbralo svojega deleža denarja, še manj dorečen je priliv iz državne blagajne. Ustna zagotovila, da je denar rezerviran, sicer so, centra zagotovili 23 milijonov tolarjev, znesek mora seveda potrditi tudi skupščina sklada," je razložil Tadej Markič. Za dokončanje kopalnega dela novega plavalnega centra naj bi poleg sklada 19 milijonov tolarjev zagotovili še v občinskem proračunu, kranjsko gos- kako se bodo poslanci državnega zbora dejansko obnašali ob sprejemu proračuna v parlamentu, pa je še precejšnja uganka. Zamisel o izgradnji 50-metrs-kega olimpijskega plavalnega bazena v Kranju segajo kar tri desetletja nazaj, ko je kranjski ISKRA ERO, d.o.o. Kranj, Savska loka 2 V proizvodnji sestavnih delov takoj zaposlimo VEČ KVALIFICIRANIH KOVINARJEV z nekaj leti ustreznih delovnih izkušenj Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o delu oz. delovno razmerje na določen čas. Prosimo, da svoje vloge, z ustreznimi dokazili, naslovite v 8 dneh po tej objavi na Iskra ERO, Savska loka 2, 64000 Kranj, Splošno-kadrovsko in organizacijsko področje. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. štev. 064/221-321, int. 23-29. klub v tem športu prvič segel v jugoslovansko "Špico". Vendar pa so načrte dolga leta le prestavljali iz enega srednjeročnega plana v drugega. "Pravi začetki gradnje pokritega zimskega plavalnega bazena v Kranju so v letu 1986, ko so takratni občinski sisi na podlagi preverjanja programa v podjetjih sprejeli odločitev, da se oblikuje enoten program in za bazen združi denar vseh sisov," pravi predsednik odbora za izgradnjo Slavko Brinovec. Istega leta so določili tudi rok za dokončanje bazena. To naj bi bilo zdaj že daljno leto 1991. Zdaj trdnih rokov nihče več ne postavlja, saj so jih morali že tolikokrat odmikati, da sploh ni več res. Če ne bi bilo toliko denarnih "čejev", bi vsaj kopalno fazo bazena lahko sklenili sredi letošnje pomladi, zagotovo pa do jeseni. To bi bilo realno, meni Slavko Brinovec. V dveh mesecih, ko bi bil denar zbran, bi kopalni del naložbe lahko spravili pod streho. Kopalni bazenje praktično končan, nekaj dela je še s toplovodno inštalacijo, s čistilnimi napravami in z zunanjo ureditvijo. Tekmovalni del je finančno in tehnično zahtevnejši, zanj bi potrebovali še okrog 1,5 milijona mark. Denar bi morala prispevati država, saj gre za slovenski plavalni center. Država bi ga morala tudi vzdrževati ali vsaj sofinancirati vzdrževanje," pravi Slavko Brinovec. Nedorečenost usode plavalnega centra (manjka še približno petnajst odstotkov celotne naložbe) že dolgo zbuja različne komentarje. Od tega, da je sramotno za Kranj m državo, ker objekt stoji nedokončan, da se zaradi tega že dela škoda, pa do ocen, da je naložba zgrešena. Kaj na to pravi Slavko Brinovec? "Nikakor ne gre za zgrešeno naložbo. Drugje v svetu bi bili na tak objekt ponosni, nas je sram, čeprav je edini tak v novi državi, tudi edini med Dunajem in Budimpešto. In če je bil sprva res namenjen predvsem tekmovalnemu športu, je zdaj bistveno drugače. Vse več Kranjčanov se zaveda pomena rekreacije za svoje zdravje, število kopalcev se iz leta v leto povečuje. Ne nazadnje bi bil bazen lahko tudi zelo pomemben turistični objekt Nerazumljivo je, da v vsej državi ne moremo zbrati preostanka denarja, potrebnega za odprtje bazena." Odbor za izgradnjo bo na svoji prvi naslednji seji zahteval od izvršnega sveta, da pripravi osnutek o ustanovitvi javnega zavoda za športne objekte. Zavod bi moral dobiti koncesijo za vse športne objekte v občini. Kar zadeva bazen, bi moral ustanovitelj (stroški vzdrževanja bazena so ocenjeni na 100 do 120 tisoč mark na leto), to je občina, tudi po izgradnji pokrivati stroške energije, vode in kanalščine, zaposleni v zavodu pa bi s svojimi marketinškimi pristopi financirali sebe in razvoj dejavnosti. Dokler zavod ni ustanovljen, pa ni mogoče objaviti razpisa in podeliti koncesije, zato tudi vse miruje. Usoda dokončanja bazena je torej še vedno negotova. Na objektu se že dela škoda. Ob' noviti bo treba vse opleske jeklene konstrukcije. Objekt je sicer zaprt in varovan, vendar je vanj mogoče priti. Le šipo je treba razbiti... • H. Jelovčan mobitel Pe KRANJ «064/222-616 V-A-G Servis H NT AR Koroška cesta 53a, 64000 KRANJ KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE VWAUDI VOZIL! Informacije 064/212-191 Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj Varnost je najlepše počutje Opažamo, da se lastniki stanovanj v večstanovanjskih objektih v Kranju nekako "težko" odločajo za zavarovanje recimo stanovanja. Za Zavarovalnico Triglav, d.d., Ljubljana Območno enoto Kranj velja, da je v kranjski občini zelo reden in pogost ter stalen "varnostni partner" v domačijah in gospodarstvu. Zato, da so zavarovalne storitve prebivalcem in gospodarstvu čimbližje, je v Kranju na Bleiweisovi 20 enota oziroma hkrati sedež Območne enote za celotno Gorenjsko. Tu je moč skleniti vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj in hkrati prijaviti vse vrste škod, v njej pa se lahko dogovorite tudi za obisk njihovega zastopnika na domu. In da vam m zgolj zaradi tega treba v Kranj ah v zavarovalnico Triglav na Bleiweisovi, lahko obisk zastopnika naro- čite po telefonu na številko 212-853 tudi na dom. Na območju kranjske občine ima Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj kar 25 zastopnikov. Po večini ugotavljajo, da so prebivalci in gospodarstvo v sedanji kranjski občini dobro zavarovani. Opažajo pa, da se na primer v večstanovanjskih objektih, posebno v stanovanjskih naseljih na območju mesta, nekako težko odločajo za zavarovanje stanovanj; pa naj bo to požarno zavarovanje ali tako ime-novano stanovanjsko zavarovanje. Vemo, da nesreča ne počiva in zares vredno razmisleka in odločitve je {>riporočilo, da recimo novi astniki,' ki so recimo težko zbrali denar za odkup stanovanja v bloku ali stolpnici, to "premoženje" zdaj zavarujejo. Če ne drugega, je to najboljše zagotovilo, če hočete, za mirno spanje, škoda, do katere lahko pride zaradi požara, izliva vode, eksplozije plina in podobno je običajno tolikšna, da v trenutku, brez ustreznega zavarovalnega kritja in povrnitve le-te, nastanejo dobesedno nevzdržne razmere za lastnika, družino... Podobno priporočilo in nasvet za tovrstno poslovno oziroma zavarovalno sodelovanje že nekaj časa v Triglavu namenjajo tudi obrtnikom oziroma podjetnikom. Sicer pa Zavarovalnica Triglav Območna enota v Kranju sodeluje, tako kot povsod po Gorenjski oziroma v sedanjih gorenjskih občlinah, tudi v kranjski pri različnih preventivnih akcijah. Pomaga in podpira s tem v zvezi športne, kulturne in druge dejavnosti. Skratka, njena usmeritev je, da je življenje v Kranju in občini čimbolj varno in s tem v zvezi tudi bogato in pestro. Zaradi funkcionalnosti in nenazadnje tudi zaradi zunanjega izgleda so se v pred tremi leti odločili, da tudi osrednjo hišo, kjer je tudi sedež Območne enote na Bleiweisovi v Kranju, obnovijo. Dela na tovrstni obnovi m ureditvi so tako rekoč končana. Z obnovo stavbe in notranjo ureditvijo, ki je zdaj takšna, da je pre-dvsemfunkcionalna tudi za stranke, pa so hkrati strankam oziroma zavarovancem prilagodili tudi delovni čas. Poleg zastopnikov na terenu, ki so neprekinjeno in v vsakem trenutku na terenu dostopni za svetovanje in sklepanje vseh vrst zavarovanj, med tednom od 7. do 19. ure (ob sobotah pa od 7. do 13. ure) na sedežu na Bleiweisovi 20 v Kranju sklenete avtomobilska zavarovanja. Prijava in ocenitev avtomobilskih škod pa je vsak dan od 7. do 16. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. Razmislite in odločite se: Zavarovanje pri Triglavu vam zagotavlja varnost in dobro počutje. Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOSTI [ SREDA. 18. januarja 1994 ČETRTEK, 18. januarja 1994 PETEK, 18. januarja 1994 9.30 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Žametna šapa, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 14.50 Svet na zaslonu 15.50 Hans Falada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.30 Film tedna: Dobri bog na Čereh, angleški film 21.55 Orgle na Slovenskem, '«oddaja 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, 8- epizoda ameriške nanizanke; Tekmeci Sherlocka Holmesa, ar»gleška nanizanka 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.50 A snop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 16.10 A shop 16.20 Ljudje proti, ponovitev italijanskega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.00 Risanke 19.25 CMT 20.30 Dance ses-sion 21.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 21.40 40 let DW, dokumentarna oddaja 22.10 Poročila CTM 22.30 A shop 23.00 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Naravni raj Highrove 10.15 Podložnik, nemški film 12.00 Živali našega sveta 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Drom-buschevi 22.20 Kulinarika 22.25 Pogledi od strani 22.35 Nora policijska postaja, 2/6 del 23.00 Čas v sliki 23.05 Upor starcev, ameriški film 0.35 Soseda, bolgarski film 1.55 Poročila/1000 mojstrovin R TRIGLAV JESENICE 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf T.rarkL ("?):_Smelt OlimpijaL- 9.00 Horoskop 9.30_ Novice 14.40 Televizijska konferenca 15.55 Videomoda: Slavne manekenke 17.00 Sova, ponovitev 17.50 Šola podjetništva, izobraževalna serija 18.25 Športna sreda: Celje: PEP v rokometu (m), Pivovarna Laško Celje - Teka, prenos 20.00 Ljubljana; Evropski pokal v Tofas SAS SK, prenos 21.30 Koebenhavn: EP v umetnostnem drsanju, pari prosto prodam, vključitev v prenos 22.30 Svet poroča t« HRVAŠKA I 10.00 Poročila 10.05 TV šola '0.30 Charlote, Fleo in Benjamin, risanka 11.30 Narnijska Kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 King K°ng, ameriški barvni film ■4-55 Monoton 15.30 Učimo ^e o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela unjščina, angleška nadaljevanja 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo ![eče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20-15 Potepam se in snemam, 5.40 Dobro jutro 7.40 Pre-dokumentarna oddaja 21.00 V gled dnevnega tiska 9.00 Gor-'skanju 21.45 Poročila 21.50 enjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnozabavni glasbi 13.00 Danes do 13-t i h (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa B TRŽIČ Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 9.10 Kroki, veliki krokodil, posnetek gledališke predstave 9.40 Naša pesem 93, APZ Tone Tomšič 10.05 Šola podjetništva, izobraževalna serija 10.40 R & R, znanstvena oddaja 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 15.00 Svet poroča, ponovitev 15.35 Osmi dan 16.20 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Četrtkove posebnosti: Mr. Bean in Le Freres Taqunis 21.25 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.22 Šport 22.40 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 15.40 Kinoteka - James Cagney: Plesna parada, ameriški film (čb) 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Habsburža-ni, avstrijsko-nemška dokumentarna nadaljevanka 20.55 Umetniški večer; Velika obdobja evropske umetnosti: Romantika, nemška nadaljevanka 22.00 Ves svet je oder, zadnji del angleške dokumentarne serije 22.55 EP v umetnostnem drsanju, moški - prosti program, posnetek iz Koeben-havna tkran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.50 A Shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 17.50 A shop 17.00 Ustava, ameriška dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Megla, ameriški barvni film 22.00 Ročk starine 22.35 Poročila 23.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 23.55 A shop 0.05 CMT dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Dosje afere 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 14.20 TV koledar 15.30 Narnijska kronika, nanizanka 16.00 Rokometni pokal evropskih Prvakov: USAM - Badel 1862 fagreb 17.05 Skrivnosti, amer-•ška nadaljevanka 17.30 Tiha zarota, nadaljevanka 18.20 ^absburžani, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 f olna hiša, ameriška humorista nanizanka 20.45 Tiha zarota, nadaljevanka 21.40 Ločitev po izbiri, nemški film 23-30 Proti toku 0 raflo triglav 96 MHz radio triglav 96 MHz 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Za srečen danes in zdrav jutri 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno-glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 9.55 Silas, nemška nadaljevanka 10.20 Krištof Kolumb, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.05 Umetniški večer, ponovitev JRlJAl 8.30 Vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 14.00 EP v umetnostnem drsanju 15.00 Lipova ulica, Upanje, ljubezen... 15.30 V orlovi deželi, 2. del 16.15 Zveneča Avstrija 17.15 Ras Muhammed - greben v Rdečem morju 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Austria 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 22.10 Kuharski mojstri 21.05 Kabaret, najboljše iz kabaretnih programov 21.30 Novosti iz sveta filma 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 EP v umetnostnem drsanju, moški, prosti program 23.35 Nočni studio 0.35 Poročila/1000 mojstrovin Grevstoke, legenda o Tarzanu, ameriški film 14.40 Monopius 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Radojka Šverko, zabav-noglasbena oddaja 21.00 Latinica 22.00Poročila 22.05 Lepa naša: Novosti iz Krapine 22.50 S sliko na sliko 23.55 Poročila v nemščini 23.55 Vikend, fran coski film 1.35 Sen brez meja MV JESENICE 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 King Kong živi, ameriški barvni film 14.30 Bagdad Cafe, humoristična nanizanka 14.55 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Domače živali 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.30 Poslovni klub 22.15 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Sanje brez meja 2 15.20 TV koledar 15.30 Narnijska kronika 16.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.25 Tiha zarota, ponovitev 17.15 EP v umetnostnem drsanju, posnetek 18.15 Odbojkarski pokal evropskih prvakov: Mladost - Efes Pilsen 19.30 Dnevnik 20.15 Show Jackvja Thomasa, ameriška nanizanka 20.45 Največji zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Tiha zarota, zadnji del nadaljevanke 22.10 Plimouths-ka pustolovščina, ameriški barvni film 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosbv show 9.30 Zabavna oddaja 10.15 Zaplet v Oxfordu, ponovitev filma 12.00 Narava pod povečevalnim steklom 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, 15.50 Kam vodijo naše ste- zabavna nanizanka 14.00 Lad-zice, oddaja TV Koper - Capo- ja ljubezni, nanizanka 14.50 distria Mojstri jutrišnjega dne 15.00 17.00 TV Dnevnik Am, dam, des 15.15 Tim in 17.10 Tok, tok, kontaktna Struppi, risanka 15.40 Umazan oddaja za mladostnike zrak 15.50 Black, črni blisk 18.00 Regionalni studio Ko- 16.15 Vroča sled 16.35 Križem per 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Joshuovo srce, ameriški film kražem skozi galaksijo in potem na levo, avstralska otroška nanizanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Monaco France, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 21.50 Glasbeni utrinek: Ko- Stari, kriminalna nanizanka morni ansambel Slovenicum 21.15 Pogledi stran 21.30 Dir-22.20 TV dnevnik ka Cannonball II, ameriška 22.45 Sova: komedija 23.15 Umor iz druge Ko se srca vnamejo, amerip- roke, ameriška kriminalka 0.55 ka nanizanka; Miami Vice, kriminalna nani- Tekmeci Sherlocka Holmesa, zanka 1.45 1000 mojstrovin angleška nanizanka; Skrivnostni narod, kanadski film 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjet niška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obis ku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Vloga TV dopisnikov 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 16.20 Uspehi in problemi carine 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski program Radia Kranj 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 No-vice-obvestila 17.30 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa C SREDA ČETRTEK ?SJII1amer- akcij. kom. DAVE ^ORZIC amer. trda erot. NAJ BOL. )b 16., 18. in 20. uri -amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČrTELJICA.ob»18. oh SiUri ŽELEZAR amer. akc. thrill. VZHAJAJOČE SONCE S £-45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. KAUFORNIA OD 18- m 20. uri CENTER amer. akcij. kom. DAVE ob 16. in 18. uri amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 20. uri STORZIC amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri BLED akcij, film BEGUNEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. KALIFORNIA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. DAVE ob 19. uri TV SLOVENIJA 2 10.20 Maribor: Svetovni po kal lom Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 13.50 Tisoč mojstrovin 14.00 Šport 14.55 Tarzan, ameriški film 16.30 Operacija Xarifa, dokumentarni film 18.00 Cosbv show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 valpskem'smučanju sta-Av^riJa danes 19.30 Cas' v (Z), 1. teK, prenos 20.00 Kulturni rinnvnik pokal sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Mpingo - glasbeno drevo, dokumentarni film 21.00 R TRIGLAV JESENICE 2. tek, prenos 15.30 Pričevanja Traj|er 21>2Q ^ ^ Cas o zvestobi, Slovenci v Argenti- s|jkj ^ 35 Večemj § n Q2Q ni: Beg 16.35 Četrtkove poseb- 1000 mojstrovjn nosti: Mr. Bean in Le Freres ' Taqunis 17.30 Sova, ponovitev 18.50 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Moš- 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf ki, ženske 21.05 Obiski 22.05 900 Horoskop 9.30 Novice Andrej Suster Drabosnjak: Ko-10.OO Razgled s Triglava medija od zgubleniga sina, TV 11<0o 1001 nasvet 11.30 No-priredba gledališke predstave vjce 13.00 Danes do 13-tih 23.15 EP v umetnostnem (prenos R Slovenija) 13.30 drsanju, posnetek iz Koeben- popevka tedna 14.00 Sre-havna čanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa 10.00 Poročila 10.05 Arktična odiseja 10.55 Svet književnosti: srednji vek 11.05 Francoščina 11.30 Narnijske kronike 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 TVHRVAŠKA 2 5.40 Dobro jutro 7.40 Pre-9.00 Gor-9.20 Tema 15.35 Narnijske kronike ^^£21R^Sf 16.10 Skrivnosti, serijski film TJ!^ SZ^^l 16.30 Julija za vedno, serijski Sf^jS?** " !Skanja 3?*S film 17.25 Koepenhagen: EP v SSSfS Za^S£vlnje 1300 umetnostnem drsanju 18.15 Efn^i« onV4'.0? GoTJska Moški spol - ženski spol 19.30 danAs J?-20 Zaplešimo skupaj TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana .Goreniska danes, jutri Jones 21.00 Peta prestava 1M0 Vecerni Program 21.30 Koepenhagen: Drsanje 22.45 Naključni partnerji 23.30 Hit Depo R ŽIRI 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Zrcalce, zrcalce... 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informa-shop 11.00 Luč svetlobe, po- tivne oddaje RA Slovenija novitev 11.45 A shop 12.00 16.OO Napoved 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00CTM 10.45 A Verdi, italijanska nadaljevanka 16.20 A shop 16.30 Megla, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Tibet in gore, dokumentarec 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Kdo tam poje, jugoslovanska komedija 22.10 Poročila 22.30 Verdi, italijanska nadaljevanka 23.20 A shop 23.30 Maratonci tečejo častni krog, jugoslovanska komedija 1.00 Erotični film iMimilLK programa 17.30 Prenova starih mestnih vaških jeder 19.00 Odpoved programa radio triglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 PETEK ŠKOFJA LOKA amer. kom. DAVE ob 18. in 20. uri PREJELI SMO So v KS Trata res praljudje? Nivo, ki ste ga z gornjim vprašanjem (komu?) ponudili, prepuščam Vam, g. Štefan Žar-git Priznam pa, da razmišljam, kakšen je miselni svet človeka, ki se to sprašuje. Še bolj me vprašanje vznemirja, če je v isti osebi soobčan in novinar. In ne nazadnje, če je vprašanje izziv meni, ki me v članku omenjate? Rad pojasnim, da poznam nekaj generacij krajanov KS Trata in med njimi imam najlepše spomine na starodvorske kmečke gospodinje, ki so mi dajale mleko, ko smo se doma vsakodnevno in "za sproti" oskrbovali z njim po kmetijah. Prav tako na krajane moje generacije, s katerimi sem se družil, ko smo hodili v loško šolo in se ob nedeljah šli "med dvema" v Starem Dvoru. Malo manj poznam mlajše generacije, vendar imam z vsemi normalen človeški stik in se o njih ne vprašujem na Vaš način? Obstaja podatek, da je v KS Trata kar 20 odstotkov stanovalcev s subvencionirano stanarino. S sodelovanjem v stanovanjski komisiji, sem spoznal del teh ljudi in ne predstavljajte si, kako skromno iivijo za zidovi visokih stolpnic. Mnogo se lahko naučiva oba od njih. Vredni so spoštovanja! Telko jih boste prepričali, da ni osebe, ki bi se smela neposredno prepričati, kam odtekajo njihovi prispevki, ki prav tako pritekajo med sredstva KS Trata! In Vi, ki ste dolini bralcem pošteno poročati, si dovolite neresničen opis dogodka, pri katerem sploh niste bili navzoči! Mislim na trditev, da mi v KS Trata niso dovolili vpogleda v dokumentacijo in me postavili pred vrata kot praljudje, kar Vam je verjetno osnova za tako splošno vprašanje v naslovu. Potem ko sem se najprej v svoji KS prepričal o upravičenosti upogleda v dospele račune, sem vstopil v KS Trata z besedami: "Prosim, če me poznate, Če v svojstvu člana IS zadolienega za delo KS, lahko vidim letošnje dospele račune". Prijazna usiuibenka mi je odgovorila, da me pozna, ve za moje delo in da mi bo pokazala, kar ielim. "Vendar ne delajte sami kakšnih zaključkov, ampak vprašajte mene, kar ne bo jasno!" je še dodala. In ob dveh računih mi je pojasnila, da je z njimi seznanjen tudi Svet KS. V hipu je bil na mizi zapisnik Sveta, ki je kazal resničnost izjave, nadalje dobro udeleibo članvo Sveta in ne samo sklepčnost. In to je tisto, kar ielim neposredno spoznati! Dodal sem, da bi se rade volje udeležil njihovega Sveta, posebno še, če bi obravnavali problem, ki smo ga imeli ie na IS. Telefonsko priporočeno nezaupanje o mojem obisku je usluibenki hipoma splahnelo in najboljše mnenje sem imel o delu KS Trata do tistega trenutka! Dodatek pa je tisto, da se vprašujem: "Kam bi deu?", ... vendar stopim preko in grem naprej! Več v Slovencu dne 7. 12. 1993, str.12. Drugi dan sem z enako prošnjo na sedeiu KS Podlub-nik. Sledila je enaka pripravljenost in zopet sem spoznal urejeno delo, ki se odvija po sklepih zapisnika Sveta. Tajnica gospa Omejčeva je pojasnjevala specifičnosti gosto naseljenega urbanega naselja. Gospod Lo-trič pa ji je v pomoč, saj se dnevno mudi na KS precej več kot traja njegov dogovorjeni delavnik. Tudi poslovili smo se človeško in kulturno z dodatkom, da sem za enako delo še dobrodošel! Hvala obema in še veliko uspešnega dela v zadovoljstvo krajanov! Razsodbo o razgovoru na predsedstvu, si Vi, gospod Štefan Žargi, brez pravice jemljete v zakup, posebno še, ker pri razgovoru sploh niste bili navzoči! Razgovor se je začel in končal s predpostavko, da predsedstvo ne bo razsodnik. Vmes so bila mnenja "pro et contra" in tudi sam sem pošteno pritrdil objektivnosti "nasprotnikov". Le dve mnenji sta bili po moje tako rahitični in brezoblični, da ju pomilujem. In ne vprašajte me prosim, čigavi? Rad bi Vas še vprašal, od kod trditev, da sta predlog in poblas-tilo za obiske v KS, zamisel predsednika izvršnega sveta? Ste ga o tem vprašali? Še bi se kaj našlo, ob čemer sem mogel med branjem Vašega članka debelo pogoltniti; vendar raje z veseljem dodam, da ste navedli tudi resnična dejstva, ki dokazujejo, da lahko pišete objektivno. Tako omenjate pozitiven odnos nekaterih KS do mojih obiskov, strah pred stroški plina nekaterih krajanov ob plinifikaciji in problem sotočja obeh Sor, ki je stalno "na topolem" pri predsedniku IS. Prizadetim večkrat poročam o njegovih prizadevanjih, vendar se včasih zdi, da odgovori v Ljubljani ravnajo po načelu: če je telefonski klic iz Škofje Loke, me ni! Hvala za pošteno predstavitev Petrolove problematike. Sam sem se razveselil Vaše navedbe, da Petrol ni uspel z nakupom zemljišč ob suškem mostu. S tem ste končno zanikali pristransko trditev iz "Gorenjca" z dne 9. 11. 1993, da v IS sedi nekdo, ki pri reševanj bencinskega servisa zastopa predvsem svoje interese. Ob začetku sodelovanja v IS, sem podipsal "Slovesno izjavo", v kateri med drugim stoji, "da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolinost". To razumem kot služenje ljudem in ga ielim v skladu s (pomanjkljivimi) predpisi in kulturo tudi sam sooblikovati, resnici in poštenju pa bom pri tem sledil premočrtno! Vas pa spomnim na Novinarski zakonik, ki ima devet členov in v prvem je zapisano: "Spoštovanje resnice in pravice ljudi do resnice je prva dolinost novinarja". Naj Vas ta misel, kakor zvezda vodnica, vodi k poštenemu poročanju tudi o mojem delu! V tem duhu Vas drugič lepo pozdravljam! Franc Rupar, dipl. ing. poslanec KS Kamnitnik m član IS Škofja Loka Kdo je slovenski desničar? Pred nedavnim sta programski svet Slovenske nacionalne desnice in Slovenska desnica skušala na kratko opredeliti slovenskega desničarja: spoštuje tradicionalno krščansko vero, vzor mu je urejena družina, varuje in zna upravljati z zasebno lastnino ter ceni narodno tradicijo in ljubi svoj narod. Ker je v zvezi s tem pojmom pri nas veliko resničnega, a tudi hotenega nerazumevanja in predsodkov, kot je pokazal odmev na omenjeno opredelitev v medijih, naj sledi še nekaj pojasnil: Bolj kot tradicionalnost (konservativnost) teh vrednot poudarjamo vrednoto, ki je njihov skupni imenovalec in za nas bistveni element: posameznik, svobodna, razvita ustvarjalna osebnost v neokrnjenosti svojih pravic in dolžnosti. Duhovna dediščina krščanstva je namreč uveljavila osebno vest kot poglavitni kriterij posameznikovega ravnanja; ta vest je najzanesljivejši branik pred nevarnostjo totalitarizmov, ker je jamstvo za svobodo osebnosti. Svobodna, ustvarjalna in odgovorna osebnost se lahko nemoteno razvije samo v urejeni družini - o tem so si edini vsi strokovnjaki za zdravljenje anomalij današnjega časa, ne glede na idejno usmerjenost. Naravno občestvo svobodnih posameznikov je narod (nacionalna država), saj ni nič drugega kot način, kako posameznik v polni meri uresničuje svojo individualnost, ki jo pomemb- no določa ravno jezikovna in kulturna pripadnost. Narod ni fetiš, nad individualno usodo dvignjeni ideal, ampak samo najbolj naravna, zato najboljša osnova za razvoj človekove ustvarjalnosti. Zato mora nacionalna država skrbeti za čim-boljše možnosti za razvoj nacionalne skupnosti in kulture in ta razvoj varovati. Ker smo si nacionalno državo ustvarili šele zdaj, si moramo za njeno in s tem svojo (osebno) resnično avtonomnost posebej prizadevati, zlasti če pomislimo na svoj pložaj med Balkanom in razvito in vsestransko se povezujočo Evropo. Najti svoj avtonomni položaj v svojem naravnem okolju Srednje Evrope - to je bistvo naše nacionalne usmerjenosti. Ustvarjalnost pa je cilj strank v Slovenski desnici, v nasprotju s kolektivističnimi ideali egali-tarističnega razdeljevanja dobrin. Naš cilj je torej svobodna, ustvarjalna in odgovorna osebnost, ki ji noben ideološki ali institucionalni model, noben totalitarni družbeni sistem ne more odvzeti integralne odgovornosti zase in za svet, v katerem živi, saj bi s tem osebnost razčlovečil in zatrl izvir njene ustvarjalnosti. Zato odklanjamo vse "znanstvene" avtomatizme, modele za napredek in odrešitev sveta, ki krnijo pomen osebnosti, totalitaristične konstrukte, kakršna sta družbena lastnina in socializem. Ker pa poudarjamo človekovo absolutno odgovornost, poudarjamo še posebej njegovo odgovornost za socialne posledice upravljanja z zasebno lastnino. Smo bolj za pravičnost in socialno državo in smo večji plebejci kot naši današnji levičarji, ki gradijo svojo moč na nagrabljenem kapitalu in jih ne brigajo socialne stiske. In nazadnje, bolj kot naši levičarji se zavzemamo za radikalne spremembe današnjih nenormalnih razmer, ker se zavedamo pogubnih posledic večdesetletnega totalitarnega režima, ki jih je treba odločno in temeljito odpravljati, seveda ob doslednem spoštovanju parlamentarne demokracije, nikakor ne z revolucijami. Pravi konservativci so pravzaprav naši levičarji, ki skušajo ohraniti svoje materialne prednosti, privilegije in položaje. To je prava vsebina našega desničarstva. S pojmi "desno" in "levo" je pri nas, v postsocializ-mu pač tako kot z magnento iglo v magnetnem neurju - pola se marsikdaj rada zamenjata. Zato stereotipno pojmovanje desnice in levice za naš čas in prostor ni uporabno. Za Narodno stranko Slovenije in Slovensko desnico Janez Stanek Žalostni primer v življenju in slovenskem pravosodju 3. januarja so pokopali Os-mana Agiča. Trinajstega decembra mu je Ministrstvo za pravosodje RS pretrgalo prestajanje 13-letne zaporne kazni, na katero je bil obsojen pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani, štev. K 3/89 z dne 10. marca 1989 in jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani in tudi Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije. Proti sodbi sem vložil pri Zveznem javnem tožilstvu 28. decembra 1989 v Beogradu predlog za zaščito zakonitosti na temelju točke 6. Čl. 39. takrat veljavnega zakona o kazenskem postopku. Zvezno javno tožilstvo je predlog štelo kot utemeljen in je zato od slovenskih pravosodnih organov zahtevalo predložitev celotnega kazenskega spisa. V predlogu sem sodbam očital pristranskost, ki je bila na prvi stopnji tako očitna, da je celo sodnica porotnica izjavila, da pri sojenju ne bo več sodelovala, ker predsednica senata v zapisnik ni hotela protokolirati izpovedbe priče, ki je bila moteča za pripravljeno sodbo. Ker v teku osamosvajanja tudi sam nisem več priznaval pristojnosti javnemu tožilstvi v Beogradu, sem upal, da bo po osamosvojitvi v samostojni slovenski državi obsojenčevo pravico in dolinost zveznega organa prevzel slovenski držav-ni organ. Potem ko sem izčrpal vse možnosti pri Javne tožilstvu RS, pri Ministrstvu za pravosodje RS, pri predsedstvu predsedstva RS, ki so vsi po vrsti odklanjali pristojnost za reševanje obsojenčevega predloga za zaščito zakonitosti, sem 27. marca 1993 pri ustavnem sodišču RS vložil ustavno pritožbo na temelju čl. 160 Ustave RS, ker so obsojenemu Osmanu Agiču bile na sodišču kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ustavno sodišče se sicer ni izreklo za nepristojno, v obvestilu Upl6/93 z dne 13. aprila 1993 pa mi je sporočilo o načelnem stališču, da ne more reševati ustavnih pritožb, dokler ne bodo z zakonom, kot je predvideno v Ustavi, urejena temeljna vprašanja uvedbe postopka in odločanja ustavni pritožbi. Spričo tega in da bi na najmanj boleč način za mlado slovensko državo dosegel vsaj delno popravo krivice, ki je bila mojemu varovancu storjena, sem se s prošnjo za pomilostitev obrnil še na predsednika republike, spoštovanega Milana Kučana, ki sem mu razložil dejanski in pravni položaj, v katerega ga je pahnila neobčutljivost, da ne rečem malovest-nost, sodnega stroja. Čeprav sem prošnjo za pomilostitev vložil Že 27. julija 1993, odgovora nanjo še do danes ni bilo. Menim, da pomilostitev ovira bojazen pred očitkom nezaupanja predsednika republike do sodne oblasti. Več kot očitno je, da bi moral biti kazenski postopek proti sedaj pokojnemu Osmanu Agiču po pravilih zakona in po načelih človečnosti razveljavljen. V tem nezakonitem in nepoštenem (s polno odgovornostjo ga tako ocenjujem) je sodišče Osmana Agiča obsodilo na 13 let zapora in ga spoznalo za krivega naklepnega umora svoje hčerke, ki je umrla pri nesrečnem naključju pri prerivanju za pištolo in ne po volji njenega očeta. Smrti svoje hčerke ni hotel in ni imel nobenega razloga, da bi usmrtil ljubljenega otroka. Svojega otroka bi mogla ustreliti in umoriti le bolna duša in le duša, ki sočloveku ne priznava civiliziranega načela "presumptiae boni viri", lahko brezskrbno sklene, da je oče hotel brez razloga umoriti svojo hčerko. Razlog umora je tista kategorija, ki sodbi manjka za dokaz naklepnega umora. Obžalujem, ker moram v tem primeru izreči kritiko na račun pravosodja, katerega člen sem kot odvetnik tudi sam. Od petnajstih sodnikov, sodelujočih v navedenem kazenskem postopku, pa želim izreči priznanje sodnici porotnici M.L. za njen državljanski pogum, ki ga je izrazila z navedenim protestom na razpravi, kar je še večja redkost, kot je neobjektivnost v sojenju. Ker se je o človeku, ki so ga danes pokopali, mislilo in govorilo, sem si vzel za dolžnost, da spregovorim o krivici, ki mu jo je storilo slovensko pravosodje. Za kaznivo dejanje, ki ga je v resnici storil, bi mu nepristransko in strogo sodišče moglo prisoditi največ 3 leta zapora (poskus uboja žene v bistveno zmanjšani prištevnosti in zaradi ljubosumnosti), v nezakonitem postopku pa so mu izrekli 13 let, In ko je na smrt bolan z neozdravljivo boleznijo prebil v zaporu že več kot 5 let, mu je Ministrstvo za pravosodje RS kazen samo pretrgalo (prekinilo), čeprav je izpolnjeval pogoje za pogojni odpust po čl. 34, točka 3 veljavnega kazenskega zakona. Moj prispevek je namenjen predvsem členom slovenskega pravosodja in se nanaša na etiko, ki mora zlasti pri sodnikih biti pomembnejša kot pri drugih državljanih, brez dvoma je ogromna večina sodnikov, poleg obvezne "moralno politične primernosti in vdanosti samoupravnemu socializmu" bila in je na visoko etični ravni, ki bi jo strnil v pojem nravstvenega spričevala. Če pa kdo od prizadetih meni, da je moja kritika neupravičena, soglašam, da se oglasi z javnim alizaseb-nim pismom. Bolj želim kot pričakujem, da bo ustavno sodišče kdaj začelo z obravnavo ustavnih pritožb, tudi to Osmana Agiča, čeprav posmrtno. Stanislav Klep Levo in desno v politiki Socialistični prvak Viktor Ža-kelj je v vašem časopsiu dne 28. decembra 1993 napisal komentar z naslovom "Levo in desno v politiki". Predvsem je skušal ugotoviti, kaj nam pomeni levo in kaj desno (manj sredinsko) v politiki. Pri poskusu ugotavljanja, kaj je levo in kaj desno, pa pade sam s seboj v strahotno nasprotje. Teoretično sicer do neke mere še, popolnoma pa ga zmede praktično delovanje političnih strank. Celo pravilno ugotavlja, da levičarstvo pri nas ta čas nima polne moralne legimitete in napačno nadaljuje, da to velja tudi za desničarstvo. Zdi se, da je za nekdanjega Popitovega tajnika že pravi čudež, da je prutal na večstrankarski sistem, da pa bi priznal desničarstvu moralno legimiteto, pa verjetno nikoli ne bo zmogel. Prav zato zaide njegov komentar v izrazito provokacijo. Saj pravi: 1. Levičarji naj bi bili vsi, ki so bili partizani ali izhajajo iz partizanskih "družin". Desnica ni tega nikoli izjavila, saj priznava slovensko odporniško gibanje. Obsoja samo tisti del partizanov, ki je zavestno šel v revolucijo. 2. "Levičarji naj bi bili vsi, ki so bili nekoč člani KP oz. ZK." Iz konteksa Žaklja in njemu podobnih kvazi levičarskih politikov sledi, da je treba obsoditi vse ljudi, ki so kdajkoli zapustili vrste avantgarde. Med ljudstvo so razširili teorijo o barvanju. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je bilo to namenjeno predvsem članom strank združenih v DE-MOS-u. Za člane krazi levičarskih strank v tej podli propagandi pa barvanja očitno sploh ni bilo. Kaj pa o tem pravi zgodovina? Za Žaklja se pogled nazaj ne konča najbolj ugodno. On in njemu podobni namreč še nikoli niso zapisali ali izjavili, da sta se recimo barvala tudi apostola Peter in Pavel, ko sta iz judovske vere prestopila v krščanstvo. 3. "Levičarstvo naj bi bilo drugo ime za Jugoslavijo." Za del sedanje kvazi levice to prav gotovo velja. 4. "Levičarji naj bi bili nenacionalni (internacionalisti) v slabšem pomenu besede". Nadaljeval je: "Tudi to ne bo držalo, ker smo Slovenci z redkimi izjemami nacionalisti" (to pot naj se razume kot pozitivno čustvo). Kot vidite, je bilo prvič s strani nekdanje leve proininence zapisano, da je nacionalizem lahko tudi pozitivno čustvo. Zares presenetlji- vo. Nekdanjim (eminencam) jt. očitno dovoljeno tudi to. Zanesljivo se bo s tem mora\ strinjati tudi naš internacionalni ideolog Slavoj Žižek. Če gremo nazaj k bistvu stvari, se zdi, dl so bili bivši oblastniki nacional' no čuteči samo toliko, da jim jt to pomagalo ustvariti svoj lasten slovenski fevd, da ne rečemo pašaluk. 5. "Levičarji naj bi imeli dobrohotnejši odnos do tujcev.' Ta Žakljeva trditev je pa višek cinizma. Tu gre za ničkolikokrcA primitivno ponovljeno izenačevanje Balkancev z vsemi tujci Zelo dobro se ve, da je nacionalno gibanje v Sloveniji nastalo zaradi necivilizacijskih ekscesov Balkancev. Tako desnica, kot vsi normalni Slovenci si naravnost želimo ponovne vključtve v zahodnoevropsko civilizacijo. Žakljevo sprenevedanje glede tega je prav nesramno. Zakelj na koncu ugotavlja, da sta "levičar in desničar" najpogosteje etiketi za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov. Omenjen je v Žakljevem negativnern modrovanju celo "Lenin", kije pisal o otroški bolezni levičarstvo v Komunizmu. Očitno je "Lenin" za Žaklja še vedno nesporna avtoriteta. Ko Žakej] omenja Kreka, Kocbeka in Vidmarja in s tem dilemo, kam bi jih uvrstil v politiki, ponovno pokaže izjemno slabo poznavanje slovenske in tudi evropske zgodovine. Krek in Kocbek sta vendar hotela pri nas ustvarjati normalno evropsko levico, Vidmar pO je po letu 1945 postal popolni boljševik. Na koncu komentarja si iz konfuzne situacije na slovenski politični sceni Žakelj pomaga celo s svetopisemskirnj besedami "- po njih delih j* boste spoznali -". Prav čudno pO je, da v tem smislu ne nadaljuje z analizo praktičnega delovanja slovenskih političnih strank. Enostavno svetuje, naj se delitvi na levo in denso odpovemo. Očitno je namen tega komentarja še bolj zamegliti politične razmere pri nas. Le na takse/1 način si verjetno Žakctj njegovi predstavljajo, da bo lažje izpeljati projekt transformiranja bivše ZK v normalrt evropsko levico. Največja njihova težava pa je v tem, daj praktičnem pogledu ne mislijo iskreno. Sedanja združena listo recimo prisega na sodoben le*1 politični program, v praksi p1 njeni člani uporabljajo popolnoma desne metode. Do sedaj ji? je to tudi uspevalo, saj imajo "rdeči direktorji in managerji & vedno največ moči v gospe darstvu", bančništvu itd. Projekcija: Po končanetO procesu lastninjenja bodo p^ nas največji industrijalci, bank' irji, managerji in lastniki igralnic prav sedanji člani Združen* liste in od njih odvisen del LDS V svetu podobna struktura predstavlja resnično pravo Desnico, ki se je oni sedaj s svojo dvolično igro tako zelo branijo- Šele, ko bodo Slovenke »" Slovenci spregledali to podlo dvojno igro, bomo zreli z" pravo demokracijo. Za programski Svet Slovensk* Nacionalne Desnice gl. tajnik SND Gabrijel Ravnil1 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem pisarne v poslovni hiši Titov trg 3 A, Škofja Loka Pisarna s souporabo sanitarij je v mezaninu poslovne hiše Titov trg 3 A, Škofja Loka, v površini 16,58 m2 (skupaj s souporabo sanitarij). Ponudbe za najem naj vsebujejo: - navedbo dejavnosti, - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Bizjak, Občina Škofja Loka, tel. št.: 621-969 in g. Vili Hof, Obrtnik Škofja Loka, tel. št.: 620-381. Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 15 dneh po objavi v časopisu "Gorenjski glas" v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR za naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za okolje in prostor, 64220 ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15. Ponudniki bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh od odpiranja ponudb. 1 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Dr. Drnovšek v klubu Dvor Bencinske črpalke prihodnosti Kranj, januarja - Gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor bo tokrat predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, pogovor bo vodil Emil Milan Pintar, potekal bo v četrtek, 20. januarja, v hotelu Ribno pri Bledu. Podjetje "samostojna Slovenija" je poslovno leto 1993 zaključilo sorazmerno uspešno, predvsem pa nad pričakovanjem mnogih pesimistov. Inflacijja je ostala v okviru napovedane, umirilo se je padanje obsega industrijske proizvodnje itd. Odločilno vlogo pn tem je imel nedvomno "direktor podjetja", predsednik vlade dr. Drnovšek, zato imajo njegove napovedi za letošnje leto posebno težo. Predstavitev gospodarskega dogajanja in ekonomske politike vlade v letošnjem letu bo seveda pomemben informacijski okvir za številne odločitve, ki jih morajo direktorji podjetij sprejemati vsak dan. Kranj, januarja - Salzburški sejem bo od 20. do 23. januarja pripravil strokovni sejem "avtomobil-delavnica-bencinska črpalka", ki je zaradi specializiranosti zanimiv tudi za obiskovalce iz Slovenije. Na sejmu bo 196 razstavljalcev predstavilo izdelke 370 firm iz 20 držav, v sedmih dvoranah, na 8.500 površinskih metrih prostora. To bo že 21. tovrstni sejem, ki ima tudi bogat spremljajoči program. Osrednja tema letošnjega sejma so bencinske črpalke prihodnosti, o tem so pripravili seminar. V dopoldanskem delu bo namenjen trženju na bencinskih črpalkah z vidika industrije mineralnih derivatov, v popoldanskem delu pa trgovski ponudbi na bencinskih črpalkah, ki postajajo vse pomembnejše tudi za prodajo prehrambenih in neprehrambenih izdelkov. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 mEmmmmmmmmnoMiiiictH, ttmm slovenm, december ms XII 93 XII 93 0 1993 XI 93 XII 92 0 1992 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 102,4 118,6 121,6 SREDSTVAZADELO 100,9 120,4 119,3 REPRODUKCIJSKI MATERIAL 104,0 118,2 119,0 BLAGO ZA ŠIROKO PORABO 101,3 118,5 124,5 Plače direktorjev Kranj, 17. januarja - V razpravi sta dva predloga zakona o Slačah direktorjev, najprej je svojega pripravil sindikat Neodvisnost, nato tudi vlada. Vsebinsko sta si zelo podobna, oba pa vsebujeta določba, da so plače direktorjev javne. Vlada v bistvu predlaga uzakonitev meril, ki sta jih za plače direktorjev že sprejela Gospodarska zbornica Slovenije in društva Manager, zelo podobno formulo ponuja tudi sindikat Neodvisnost. Pri obeh naj bi bila osnova za izračun plače direktorja povprečna plača zaposlenih v podjetju, kar je seveda drugačen izračun, saj za vse ostale v podjetju kot osnova velja izhodiščna plača iz kolektivne pogodbe. Dve plačilni lestvici bosta verjetno tudi v prihodnje - tako kot doslej - povzročali ^ , . Smmamama! w OlssifSMtiii napetosti in spore v kolektivih, saj ta dvojnost najbolj zbada lJanOS| 7 IdVnOSlITil V OlOVCnlH Pn strokovnih delavcih najvišje ravni. Med njimi in pošlo- ww«wwa I*" i vodstvom bi namreč morala vladati kontinuiteta, saj sicer lahko Kranj, 17. januarja - Revija za odnose z javnostmi Pristop je izdala posebno številko z raziskovalnim poročilom o stanju stroke odnosov z javnostmi v Sloveniji. Avtorji poročila so Brane Gruban, Dejan Verčič in Franci Zavri, izšlo pa je v slovenskem in angleškem jeziku. . . .* Odnosi z javnostmi so ena najmlajših komunikoloških disciplin, saj do nedavna zanjo v našem političnem in gospodarskem prostoru ni bilo prostora zanjo, ugotavlja v predgovoru zaslužni profesor ljubljanske univerze in starosta slovenske komunikolo-gije dr. France Vreg. Zato je toliko bolj dobrodošel mednarodno primerljiv pregled, kje se danes na področju odnosov z javnostmi v Sloveniji nahajamo. Poročilo je namreč nastalo ob pomoči ameriških raziskovalcev, empirični del raziskave pa je opravil ljubljanski PR inštitut. Osnovna ugotovitev poročila je, da se stroka odnosov z javnostmi v Sloveniji razvija hitreje kot v drugih bivših socialističnih državah, osnovi problem, s katerim se srečujejo njeni praktiki v Sloveniji pa je pomanjkanje profesionalnih znanj za opravljanje upravljalskih funkcij. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR zbledi motivacijski faktor plač. ..Oba zakonska predloga vsebujeta določilo, da so plače direktorjev javne, kar je seveda pomembna razlika s sedanjimi razmerami. To bi omogočilo primerjave plač direktorjev v Posameznih dejavnostih in območjih. Javnost seveda še ne pomeni, da morajo biti plače izobešene °a oglasni deski, kakor so to pri nas marsikje primitivno počeli /časih temveč da morajo biti podatki dostopni in da to ne sme ltl škodljivo. V razvitem svetu je plača direktorja in vseh zaposlenih odraz delovne in poslovne uspešnosti podjetja. Vladni predlog pa pristavlja tudi davčni piskrček, ki bi bolj socJil v davčne zakone. Podjetje, kjer so plače višje od 600 tisoč tolarjev, bo moralo dvakratni presežek vplačati na poseben račun, posameznik, ki prejme več kot 350 tisoč tolarjev mesečno, pa polovico presežka tega zneska. Če bo to seveda sprejeto. • M.V. ZA LEPOTO IN ZDRAVJE VAŠIH LAS BIO KOLEKCIJA ASSAY Tonik ASSAY: • pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije in brane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji. Nanašamo ga direktno na lasišče in nato dobro zmasir-amo s konicami prstov. Tonik vmasiramo redno vsak dan in ga po masaži ne izpiramo. Lase si umivamo samo enkrat na teden. Cena: 2.980 SIT "Kdor še nikoli ni imel sebor-0/6. ne ve, kako ta težava zagreni človeku življenje. Zaradi nenehnega srbenja lasišča sem bila ie kar živčna. Da o nenormalnem Izpadanju las ln mastnem lasišču sploh ne govorim. Zaradi vseh teh težav sem si morala dvakrat na teden umivati lase, vedela pa sem, da bom s prepogostim umivanje las stenje Še poslabšala. Zato sem se odločila za zdravljenje z vsemi tremi Pripravki kolekcije A$$AY. Ze po treh tednih je postalo moje lasišče kot prerojeno. Ni me več srbelo in ni se več teto mastilo. Lasje so mi nehali izpadati. Zdaj si umivam lase enkrat na teden s šamponom ASSAY, tonik pa uporabljam samo občasno, bo/;' za preventivo." Simona Iz Celja Šampon ASSAT: Vrača lasišču normalen rahlo kisel pH in spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo lase, ki imajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še posebej pri čezmernem izpadanju las. Cena: 1.390 SIT Olje ASSAY: • proti prhljaju in seboreji • za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las. • pri prekomernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti Na lasišče ga nanašamo enkrat na teden in dobro zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh namastimo tudi lase s pomočjo glavnika. Oblogo pustimo učinkovati pol ure, nato pa si lase umijemo s šamponom AS-SAY. Cena: 2.380 SIT " z lasmi in lasiščem nisem Imela posebnih problemov. Lažji problem mi je predstavljalo edino nekoliko mastno lasišče, kar je pogojevalo prepogosto umivanje las, s tem pa prepogosto sušenje, s katerim sem si oblikovala pričesko. Ker sem se bala, da si bom tako poškodovala lase, sem hotela zamenjati Šampon. Bolj iz radovednosti sem posegla po šamponu Iz kolekcije ASSAY. Rezultati so bili vidni že po prvem umivanju. Lasje so postali bleščeči in bujnefšf, lažje pa sem si oblikovala tudi pričesko. Po treh tednih sem bila še bolj presenečena, saj mi je uporaba šampona spodbudila rast novih las. vesela je bila tudi moja frizerka. Odločena sem, da bom šampon AS-SAY uporabljala tudi v prihodnje. Priporočam ga vsem, ki imajo kakršnekoli težave z lasmi.'' Ines tz Kopra Proizvaja dipl. biologinja Enka ^er;PaJk n p . . Prodaja in sprejem naročil: BIOTI^ do^p.p. 21, 66320 Portorož Telefon: 066/79-908 in 066/75-155_ Podjetniški izbor revije Naša žena Izbrana Manja in Mehurček Kranj, januarja - Revija Naša žena bo v sredo, 19. januarja, ob 13. uri na Ljubljanskem gradu podelila nagradi podjetniški deb-ltantki in podjetniški družini lanskega leta. Naša žena kot najstarejša slovenska ženska in družinska revija se vključuje v pospeševanje podjetništva in tako vsako leto podeli tudi nagradi za najboljšo podjetniško debitantko in podjetniško družino. Najboljši debitantki nagrado podeli ministrstvo za gospodarske dejavnosti, najboljši podjetniški drušini za Zavod za zaposlovanje, vrednost nagrade znaša 5 tisoč mark v tolarski protivrednosti. Podjetniška debitantka za lansko leto je Alenka Mozetič, direktorica podjetja Manja iz Metlike, kjer pečejo izvrstno pecivo z zaščitno znamko "Donats". Izbralo jo je ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kjer ugotavljajo, da je bil odziv na akcijo zelo velik in odločitev težka. H končni odločitvi je poleg mladosti metliške podjetnice pomembno prispevalo dejstvo, da je slovenskemu trgu predstavila in ponudila slaščico, ki je v anglosaških deželah zelo priljubljena in pogosta, pri nas pa novost. Alenka Mozetič je izdelek opazila v Kanadi in začela tako rekoč iz nič, a trdno prepričana vase in v pravilnost svoje odločitve ter ustvarila proizvodno podjetje, v katerem dela vsa družina. Zavod za zaposlovanje pa je kot podjetniško družino lanskega leta izbral družino Pance iz Ljubl- ^ne, Id ima podjetje Mehurček, kvariajo se s Čiščenjem, pranjem, likanjem, šivanjem in manjšimi popravili oblačil, delovno je angažirana cela družina, to so starši in trije otroci, slednji v podjetju sicer še nimajo delovnih mest, vendar to načrtujejo. Uspešno sodelujejo z Zavodom za usposabljanje Janez Leveč, saj omogočajo gojencem redno delovno prakso. Začeli so praktično iz nič, s trdim delom pa so se rezultati kmalu pokazali in imajo že krog stalnih strank, v prihodnje Ea želijo odpreti lastno kemično istilnico. • M.V. KAEUMIMOIMIM j NAKUPNIM OOAJM KAPJWVWOriAIHI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA fMK, Jesenice) 77.fi 7745 18,87 1140 748 743 ADUT Tržič (Deteljica) 77.21 77.50 10,83 11,02 7.75 749 AVAL Bled, Kranjska goni 77,25 77,45 1045 1140 740 748 COPtA Kranj 77,20 77,50 10,90 11,00 740 7.98 CREDITANSTALT NLbanka Lj. 774« 7740 1848 1145 7.75 745 EROS(Stari Mayr), Kranj 77,48 77,00 10,05 1143 7.70 745 F-AIR Trttč (Deteljica) 77^5 7745 1844 10,98 74* 748 GEOSS Medvode 7740 7740 10,04 10,99 740 7,88 HRAMLMCA LON, d J.Kranj 7745 7745 1840 1049 7.70 748 HIDA-tržnlca Ljubljana 7740 7740 10,83 10,99 74« 7,84 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 7745 7745 1840 1145 740 7,88 INVEST Škofja Loka 7740 7745 1048 1142 7.70 7,88 U8-GORENJSKA BANKA Kranj 7745 7740 1140 1144 74* 747 LEMA, Kranj 7745 77,05 10,04 1144 7.78 7.98 MERKUfVPartnef Kranj 7041 7845 1848 10.83 740 747 MERKUR-Žei. postaja Kranj 7145 70,85 10,90 10,93. 740 747 HIKRStražisce 7741 7748 1843 1148 740 748 OTOK Bled itkav POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 7040 7745 1045 1040 747 742 SHP-Sksv. hran. In pos. Kranj 7745 77,45 18,84 10,99 740 7,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 7145 7845 1040 1043 740 747 SLOGA Kranj 7740 7745 10,88 11,00 7.75 7,85 SLOVENUATUfttST Boh. Bistrica 7140 . . 1040 741 • SLOVENIJATUFaST Jesenice 77,17 77,45 18,88 10,07 7.78 747 ŠUM Kranj 7740 7748 1044 1049 740 748 TALONŽsl. postaja Trata, Šk. Loka 7740 77,50 18,84 1140 7.75 74J TJAŠA Kranj U gad •tkat UKBŠk.Loka 7840 77,45 1045 11,03 7,68 7,88 MLFAN Kranj 7748 7745 1845 1049 740 748 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 7748 77.58 10,83 10,99 7.78 7,88 POVPREČNI TEČAJ JIM 77,44 mm 10,99 7.77 7.88 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,80 tolarjev. PH nakupu in prodaji SKB ta MERKUR aur»6m»vmtat 1% provizij*. | MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo Programski svet regijske skupnosti na področju turizma ALPSKI SVET KARAVANK IN KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP objavlja JAVNI RAZPIS za oblikovanje imena, znaka in celostne podobe Regijske skupnosti na območju občin Tržiča, Kranja, Kamnika, Domžal in Mozirja. Najboljši znak bomo nagradili. Prijave pošljite do 10. 2.1994 na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 61240 Kamnik v zaprti kuverti s pripisom: "Za javni razpis - ne odpiraj". SAVA KRANJ ob\a\r\)a prosio delovno mesto SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZT ogoli: končana visoka šola ekonomske ali tehniške smeri aktivno znar\]e angleškega \ezlka - primerne psihofizične lastnosti - zaieiene so delovne izkušnje na področju komerciale Delovno razmer\e sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne pri\ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovski sektor, Škofjeloška c. 6,64000 Kran\, petnajst dni po ob\avi. O izbiri bomo kandidate obvestili trideset dni po preteku roka pri\ave. KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Financiranje gozdarstva Država bo pomagala lastnikom Odvisno od finančnih možnosti in nujnosti del bo sofinancirala obnovo, nego in varstvo gozdov ter vzdrževanje gozdnih cest. V programu trajnostnega razvoja gozdov, o katerem bo v kratkem razpravljal in sklepal tudi državni zbor, je za gozdne lastnike še posebej zanimivo poglavje o financiranju gozdarstva. Financiranje izhaja iz predpostavke, da so vlaganja v gozdove v interesu lastnikov gozdov, hkrati pa zaradi splošnokoristnih vlog tudi v nacionalnem interesu. Kot piše v programu, so lastniki gozdov materialno odgovorni za izvedbo vseh del v gozdovih. Država naj bi iz proračuna zagotavljala denar za delo iavne gozdarske službe ter za vsa dela v državnih gozdovih. Lastnikom gozdov s poudarjenimi splošnokoristnimi vlogami naj bi prispevala k stroškom gospodarjenja in zagotavljala povračila za zmanjšanje donosov, pomagala pa naj bi jim tudi tako, da bi nekatera dela v njihovih gozdovih plačala v celoti (npr. dela v varovalnih {;ozdovih m na hudourniških območjih), za druga pa prispevala e določen delež (gojitvena in varstvena dela, gradnja in vzdrževanje gozdnih cest itd.). Če bo državni zbor sprejel tak program razvoja gozdov, kot ga predlaga vlada oz. njeno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, bodo lastniki za umetno obnovo gozdov dobili sadike zastonj. V gozdovih, kjer je poudarjena katerakoli od ekoloških in socialnih vlog, bo država plačala tudi desetino vrednosti del, v gozdovih z močno poudarjenimi tovrstnimi vlogami pa petino. Pri negi gozdov bo, odvisno od poudarje-nosti splošnokoristnih vlog gozdov, za obžetev pokrila 20 do 40 odstotkov stroškov, za nego mladja in gošče 30 do 50 odstotkov in za nego letvenjaka 40 do 60 odstotkov. Na hribovskem in gorskem območju bodo navedeni deleži sofinanciranja del pri obnovi in negi gozdov večji za 30 odstotkov. Država bo obnovo in nego gozdov sofinancirala le lastnikom z manj kot sto hektarji gozdov (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom v to niso všteti), za lastnike z večjo gozdno posestjo pa predvideva le 10- oz. 20-odstotno sofinanciranje. Prednost pri pridobivanju proračunskega denarja bodo imeli lastniki, ki sta jim kmetijstvo in gozdarstvo glavni vir preživljanja. Kar zadeva varstvo gozdov pred rastlinojedo divjadjo, bo država lastnikom v celoti povrnila stroške za porabljeni material, delo pa jim bo plačala 90-odstotno. Za vzdrževanje gozdnih cest bo odvisno od tega, koliko so te ceste tudi javnega pomena, prispevala od 25 do 45 odstotkov sredstev, na podlagi načrtov in javnih natečajev pa bo denarno pomagala tudi pri melioracijah, gradnji gozdnih prometnic in še pri nekaterih drugih delih. Program je zelo obetaven, a bistvo je v zadnjem odstavku poglavja o financiranju, kjer piše, da bo država program uresničevala postopno in da bo pri tem upoštevala nujnost posameznih del in materialne možnosti. * C. Zaplotnik Sekretariat za gospodarstvo Občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, objavlja na podlagi Sklepa Komisije za pospeševanje kmetijstva pri Izvršnem svetu Občine Kranj z dne 30. 11. 1993 JAVNI RAZPIS za nakup in uporabo sejalnic za neposredno vsejavanje trav in detelj v travno rušo 1. Naročnik: Občina Kranj, Sekretariat za gospodarstvo, Slovenski trg 1, 64000 Kranj 2. Predmet razpisa: 2.1. Nabava 3 sejalnic. Delovna širina sejalnic naj bo od 180 do 250 cm. Varianta 1: - Sejalnica za vsejavanje trav in detelj v travno ruso s prosto gibljivimi sejalnimi telesi brez obdelave setvenega pasu Varianta 2: - Sejalnica za vsejavanje trav in detelj v travno rušo s prosto gibljivimi sejalnimi telesi z obdelavo setvenega pasu 2.2. Zbiranje interesentov za sofinanciranje in uporabo sejalnic za vsejavanje trav in detelj v travno rušo. 3. Orientacijska vrednost 3 sejalnic je 4.000.000 SIT. 4. Ponudba za odkup sejalnic naj vsebuje: - ime in naziv ponudnika - podatke o registraciji podjetja in njegovi dejavnosti - referenčno listo o prodani opremi - pogodbo o odkupu opreme - bonitete podjetja od službe družbenega knjigovodstva - podatke o garanciji - ugodnosti po lastni presoji - dobavni rok - končna cena v SIT z vključenim morebitnim popustom - ime proizvajalca opreme 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika pod točko 2.1. so. - kompletnost ponudbe - izbrana arianta strojev - ponudbena vrednost v SIT - plačilni pogoji - dobavni rok - reference - garancija 6. Na razis za uporabo sejalnic (tč. 2.2.) se lahko prijavijo kmetijske zadruge in aktivne strojne skupnosti z najmanj 20 člani. Občina Kranj bo regresirala nakup sejalnic v višini 1/3 nabavne vrednosti, 2/3 vrednosti pa prispevajo interesenti sami. Pri izbiri interesentov bomo upoštevali prostorsko razporeditev v občini (pokrivanje terena). 7. Rok oddaje ponudbe je 15. dan od objave v Gorenjskem glasu do 12. ure na naslov: Občina Kranj, Sekretariat za gospodarstvo, Slovenski trg 1, 64000. Kranj. Ponudbe morajo biti zapečatene v ovojnici z napisom "Ne odpiraj - ponudba sejalnice". Na ovojnici mora biti naveden točen naslov ponudnika. 8. Odpiranje ponudb bo v sobi Št. 122 Občine Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj v 8 dneh po preteku roka, določenega v 7. točki. O dnevu in uri odpiranja ponudb bodo ponudniki pismeno obveščeni. Upoštevane bodo le popolne ponudbe z vsemi zahtevanimi podatki in izjavami. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno, ali ne bodo pravilno opremljene, bodo vrnjene. Ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh elementov tega razpisa, bodo Izločene iz nadaljnje obravnave. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni ob odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 9. Naročnik si pridržuje pravico delnega odkupa oziroma, da ne izbere nobenega ponudnika. 10. Ponudniki bood obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 11. Dodatne informacije: Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Kranj, Iva Slavca 1, Kranj (mag.Miran Naglic), telefon (064) 212-781. Občina Kranj Sekretariat za gospodarstvo Čukovim vrnili del premoženja Po 48 letih spet na svojem Ko so Čukovi v petek na podlagi decembra pravnomočne denacionalizacijske odločbe prevzeli od dosedanjih gospodarjev del premoženja, ki jim je bilo podržavljeno po drugi svetovni vojni, je bilo med njimi čutiti olajšanje: po 48 letih (in po dveh letih zapletenega denacionalizacijskega postopka) spet na svojem. Bobovek, 14. januarja - Ivan Zabret je ob koncu prejšnjega stoletja, natančneje 1895. leta, prišel iz Britofa na Cukovo kmetijo v Bobovek, kjer je ob delu na kmetiji ustvaril precej premoženja. Predvsem starejši se zlasti dobro spomnijo Čuko ve opekarne in žage, številni tudi zato, ker jim je dajala zaposlitev -in kruh. Opekarna, žaga, elektrarna... Ivan Zabret je bil očitno nadvse podjeten. Ko je prišel na Čukovo kmetijo, je iz majhne opekarne, v kateri so opeko delali še ročno, zgradil do 1930. leta velik opekarski obrat, ki je bil v tedanjem času med najsodobnejšimi na Kranjskem. Kupil je tudi deset nektarjev zemljišča, na katerem so kopah ilovico za opeko, kot dopolnilno dejavnost opekarni postavil žago, kjer so razrezali od dva do tri tisoč kubičnih metrov lesa na leto, in še lastno elektrarno, ki je dajala dovolj energije za potrebe celotnega obrata. Ves obrat je obsegal 23 stavb in skupno 14,5 hektarja zemljišča v. enem kosu. V poletnem času, ko je potekalo delo predvsem v opekarni, je zaposloval okrog sedemdeset ljudi, pozimi, ko je obratovala le žaga in so v opekarni opravljali vzdrževalna dela, od štirideset do petdeset. Od 23 stavb sta se ohranili samo dve Obrat je deloval še med drugo svetovno vojno, 1946. leta pa so ga tako kot ostale in Češnjevek del Kranjskih opekarn, ki so prešle pod upravo sedanjega Obrtnega podjetja Kranj. Ko jim je v sedemdesetih letih že začelo primanjkovati kakovostne sur- Največji zavezanec je odškodninski sklad Zakoniti dediči pokojnega Ivana Zabreta so doslej dobili nazaj le det podržavljenega premoženja, za ostali del postopki še potekajo. Za hlev in jahališče je zavezanec Športna zveza Kranj, za drugo polovico stanovanjske stavbe podjetje Gradnje Kranj, za podrte stavbe, opremo ter za ostalo nepremično in premično premoženje pa Slovenski odškodninski sklad zasebne gospodarske objekte podržavih. Polnojarmenik in drugo žagarsko opremo so prestavili v obrat Podnart, opekarna je delovala še do sredine sedemdesetih let. Najprej je bila samostojno podjetje Opekarna Bobovek, nato skupaj z opekarnami Stražišče ovine, so obrat ustavili. Stavbe so podrli, material zvozili na Brdo za gradnjo jezov in drugega, stroje in opremo pa prodah za staro železo. Od 23 nekdanjih stavb sta se do danes ohranili samo še dve. Del stavbe, v kateri je bila nekdaj strojnica, je Obrtno podjetje Kranj oddalo v najem Chemu Ljubljana za skladišče in trgovino, v deki pa si je Športna zveza Kranj uredila hlev za konje. Enajst hektarjev obsežno zemljišče z nekdanjimi glin kopi je občina z odlokom razglasila za posebno zaščiteno naravovarstveno območje. Čeprav snaha in nečaki pokojnega Ivana Zabreta niso nikdar upali, da bodo podržavljeno premoženje še kdaj dobili nazaj, pa jim je iskra upanja zaplamenela ob prvih večstrankarskih volitvah in ob sprejetju zakona o denacionalizaciji. Kranjska Občina jim je že lani v soglasju z ministrstvom za kulturo vrnila enajst hektarjev zemljišča, ki je z občinskim odlokom zaščiteno in na katerem so tudi bajerji in stavbe Turističnega društva Kokrica. Ob koncu letošnjega leta je postala pravnomočna tudi odločba, na podlagi katere jim je Obrtno podjetje Kranj vrnilo približno 2,5 hektarja zemljišča in dve gospodarski stavbi, (nekdanje) trgovsko podjetje Mercator -Izbira Kranj pa polovico stanovanjske stavbe s petimi stanovanji. Skrbnik premoženja Janez Zabret je v petek od predstavnikov obeh podjetij tudi uradno prevzel vrnjeno Eremoženje, s predstavniki ,ubljanskega Chema pa se je dogovoril, da bo najemna pogodba ostala nespremenjena do konca veljavnosti. • C. Zaplotnik Državna razstava malih pasemskih živali Lepi in koristni prvaki Ljubljana - Zveza gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije je minuli konec tedna pripravila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tretjo državno razstavo malih pasemskih živali, na kateri so se izkazali tudi gojitelji kranjskega in kamniškega društva, ki so osvojili skupno 28 naslovov državnih prvakov. Se posebej je izstopal Tomaž Benedik s štirimi naslovi. Na razstavi je okrog tristo razstavljalcev iz vseh 28 slovenskih društev ter iz Avstrije, z Madžarske in Hrvaške predstavilo okrog dva tisoč pasemskih živali različnih vrst: petsto kuncev štirideset različnih pasem (od pritlikavega, približno kilogram težkega her- melina do belgijskega orjaka, ki tehta sedem kilogramov in več), dvesto južnoameriških činčil, 350 glav perutnine tridesetih različnih pasem, več kot šesto okrasnih golobov 25 pasem, okoli sto tekmovalnih golobov - poštarjev... Razstavo so popestrili še s predstavitvijo pasems- kih mačk članov Felinološkega društva Kamnik in okrasnih ptic ter s strokovnimi predavanji o reji malih živali. Razstavo ie v petek odprl minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki je v katalog razstave med - drugim zapisal, da ima reja malih živali tudi pomembno vlogo v živinoreji, saj prireja kunčjega in perutninskega mesa precej prispeva k samooskrbi rejcev. Reja malih živali je pravzaprav malo kmetijsko gospodarstvo, ki poleg ljubiteljstva, prireje mesa m reje plemenskih Živali pomeni tudi sožitje narave s človekom, vzpostavlja osnovno povezavo z živalmi in mnogim pomeni izpolnitev prostega časa, konjiček, veselje ali tolažbo v osamljenosti. Razstava se je končala v nedeljo, ko so na slovesnosti podelili tudi priznanja. Gojitelji iz kranjskega društva Marjan Ušeničnik, Franc Mede, Stane Korošec, Marjan Šenk, Ljubo Predalič, Marjan Oblak in Tomaž Benedik so pri golobih, perutnini in kuncih osvojili skupno trinajst naslovov državnih prvakov (Benedik štiri, Korošec, Predalič in Oblak po dva, ostali po enega), člani kamniškega društva Milo Ag-nič, Miha Ferjuc, Vili Sinko, Urban Slapar, Miro Žurbi (pri golobih), Brane Novak, Stane Slapar, Franc Spruk (pri perutnini), Franc Burnik, Tine Testen, Jožica Žulič in Zdenko Novak (pri kuncih) pa skupno Setnajst naslovov prvakov. • C. iaplotnik Pomoč po suši prihaja Razdelili bodo prvo pošiljko ječmena V tržiški občini je do pomoči upravičenih 184 kmetij. Tržič - Vsi kmetje, ki jim je lanska suša "pobrala" več kot 30 suša, je za kmete najbolj odstotkov pridelkov in so po republiških merilih upravičeni do pomoči, so iz občinskega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti že prejeli obvestilo, da jim bodo prvo pošiljko krmnih žit (ječmena) v skladu s sklepi republiške vlade razdelili od 19. do 22. Januarja v trgovini tržiske kmetijsko gozdarske zadruge v Krizah. razveseljivo, da pomoč vendarle prihaja. Kmetje, ki so upravičeni do državne pomoči, bodo prvo pošiljko krmnih žit (ječmena, pakiranega v vreče po 50 kilo- Kot poudarja Matija Fer-čej iz tržiškega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, je v občini po republiških merilih upravičeno do državne pomoči 184 kmetij, med katerimi jih je 115 utrpelo 30- do 50-odstotni vrednostni izpad kmetijske pridelave in 69 kmetij več kot 50-odstotni izpad. Manj prizadete kmetije bodo upravičene do polovico manjše pomoči kot tiste, ki jim je suša "pobrala" več kot polovico pridelkov. Čeprav so nekateri že pozabili,'da je bila lani Regres za nakup sena Država bo kmetijam, ki so utrpele več kot polovični izpad kmetijske pridelave, regresirala nakup sena in druge volumi-nozne krme s tremi tolarji za kilogram, kmetijam s 30- do 50-odstotno škodo pa s poldrugim tolarjev. Regresirala bo največ tristo kilogramov krme na glavo velike živine. Upravičeni do regresa bodo dobili denar na podlagi računov, ki jih morajo dostaviti kmetijskemu referentu na občino do 31. januarja. Ječmen je cenjeno krmilo Zakaj so se na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo odločili, da letos ponudijo prizadetim (živinorejskim) kmetijam tudi ječmen? Ječmen namreč vsebuje več surovih beljakovin in več nekaterih aminokislin kot koruza. Za prežvekovalce je zelo okusen, ne povzroča prebavnih motenj in je zelo primeren za pitanje mlade goveje živine pa tudi za konje, prašiče in perutnino. gramov) lahko dobili od jutri do sobote v trgovini kmetijsko gozdarske zadruge v Križah. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. V petek, ko smo pisali tele vrstice, cena ječmena še ni bila natančno določena, predvidoma pa bo okrog 15 tolarjev za kilogram. Kmetije, ki so ob suši utrpele več kot polovični izpad pridelka, bodo pri nakupu lahko uveljavljale deset tolarjev regresa za kilogram, kmetije s 30-do 50-odstotnim izpadom pridelkov pa pet tolarjev. Če upravičeni do pomoči ne bodo v predvidenih dneh prišli po ječmen, ga bodo prodali kmetom, ki bi ga radi kupili in so tudi prijavilo škodo po suši. Ječmen je le prva pošiljka državne pomoči, saj bo oskrba z interventno uvoženimi žiti potekala še vse tja do junija. Naslednjo pošiljko krmnih žit (koruzo) pričakujejo februarja. • C. Zaplotnik BAUMAX Podjetje za trgovino in storitve Retece 119, Škofja Loka tel: (064) 633 102, fax: (064) 631 989 Vse za centralno ogrevanje: peči, bojlerji, gorilci, sanitarna keramika, ploščice... vedno po ugodnih cenahl Prodajno skladišče na Kidričevi 55A, Škofja Loka UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d.o.o. podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje In trgovino Hafnerjevo naselje 121, Škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 HOKEJISTI DANES ZAKLJUČUJEJO DRUGI DEL DRŽAVNEGA PRVENSTVA KOMUNI TENIS1 BLED Z 0LIMPIJ0, ACRONIS CELJEM Kolo pred koncem drugega dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva je že jasno, da sta Polfinalna para Bled in Olimpija Hertz ter Celje in Acroni Jesenice - Jeseničanom po sobotni Katastrofi v Podmežaklji ni uspelo iztržiti tekme več na domačem igrišču. Jesenice, Bled, Kranj, 18. januarja - Malokdo je po četrtkovi «nagi državnih prvakov v Ljubljani z Olimpijo dvomil, da si "odo Jeseničani pred nadaljevanjem prvenstva pustili odvzeti 0'ugo mesto in prednost domačega igrišča. Prehitra misel na zmago pa je Acronijem to preprečila. Pred polfinalom državnega E^nstva bo danes na Jesenicah še gorenjski derbi med ekipama Bleda in Acroni Jesenice, v Kranju se bosta pomerili ekipi ^fjak Maribora in Slavije Jate, v Celju pa Inntal Celje in Olimpija Hertz. J Po četrtkovi zmagi v Tivoliju, ko so Acroni s 3:5 (2:2, 0:1,1:2) premagali vodilno po drugem delu, Olimpijo Hertz, se je Jeseničnom ponudila možnost za drugo mesto na lestvici. S slabo igro na sobotni tekmi s Celjani, predvsem z mnogimi zgubljenimi možnostmi (ali odličnimi obrambami vratarja Simšiča), ter na drugi strani z ttkoriščenimi priložnostmi gostov, pa so Celjani obdržali Prednost in bodo nadaljevanje Prvenstva pričakali na drugem rnestu. Jeseničani so v soboto dobro začeli, bili v prvi tretjini večino časa pred Celjskim golom, edi-ni» ki je izkoristil priložnost, pa je bil dvakrat Igor Beljavski. Celjani, ki so se v začetku le branili, pa so tako rekoč izkoristili vse napade in v prvi tretji Povedli z 2:3. Ko je na začetku druge tretjine ponovno kazalo na izenačenje, pa so bili Jeseničani nespretni, napako pa je kaznoval Rok Rojšek in povišal na 2:4. Takrat so se Celjani razigrali. Štiri minute kasneje je b" natančen Vnuk, nato pa še dvakrat najboljši igralec srečanja, Sergej Povečerovski. Po dveh tretjinah so tako prvaki zaostajali že za skorajda neulovljivih pet golov, namesto da bi se razlika zmanjševala, pa se je povečala za dva gola, ki sta jih ponovno dosegla Rojšek in Povečerovski. Tako sta v zadnjih minutah Marko Smolej in Dejan Vari katastrofo Jeseničanov le omilila, končni rezultat pa je bil 4:9. Danes bo v Podmežaklji še zadnje srečanje drugega dela sezone, na katerem se bosta pomerili ekipi Bleda in Acroni Jesenic. Že pred srečanjem, ki se bo začelo ob 18. uri, pa bo slavnostni podpis pogodbe med proizvajalcem piva Goesser in jeseniškim hokejskim klubom. Od pol petih popoldne bodo obiskovalni na posebnih stojnicah lahko poskušali priznano pivo Goesser. Polfinale hokejskega prvenstva se bo nadaljevalo v petek, 21. januarja, s pari Olimpija Hertz -Bled in Celje - Acroni Jesenice. • V. Stanovnik DVA PORAZA HOKEJISTOV BLEDA Hokejisti Bleda so se v četrtek na domačem ledu pomerili z moštvom Inntal Celja in izgubili s 3:1. , . , ■ , Gostje so povedli že v 4. minuti, ko je branilec Kulev izkoristi Številčno premoč svojega moštva, do konca prve tretjine pa je bil z dvema zadetkoma uspešen še najboljši strelec Celja Povečerovski. V drugi tretjini so domači hokejisti prikazali precej boljšo igro in z golom Stolbuna v 34. minuti zmanjšali rezultat na 3 : 1. Do konca, srečanja so si domači hokejisti pripravili še nekaj lepih priložnosti za zadetek, vendar se je v vratih Celjanov izkazal vratar Simšič. Na koncu so povsem zasluženo slavili Celjani predvsem po zaslugi dobre •gre v prvi tretjini. V soboto pa so hokejisti Bleda v predzadnjem krogu 2. dela v prvi slovenski hokejski ligi gostovali v Ljubljani pri vodečem moštvu Olimpiji Hertz. V slabem srečanju, z obilico nešportnega obnašanja, so Ljubljančani zmagali s 6 : 2. Domačini so srečanje začeli silovito, saj so se preložnosti pred vrati Bleda vrstile ena za drugo v prvi tretjini pa je vratarja Bolto uspel dvakrat premagati Jobe, en gol pa je Prispeval Gorenc. V drugi tretjini so hokejisti Bleda sicer uspeli rezultat zmanjšati na 4 : 2. Uspešna za Bled sta bila Anfiorov m Stolbun, za Ljubljančane pa je bil strelec ponovno Gorenc. Vse upe hokejistov Bleda na ugoden rezultat sta v zadnji tretjini pokopala z zadetki Kontrec in Vnuk. Prav škoda je, da sta obe moštvi več pozornosti posvečali pretepaškim vložkom in grobosti kot pa dobn »gri. V tem so pri Ljubljančanih izstopali tuji igralci, pri Bledu pa vratar Bolta, Stevič in Paramonov. • Iztok Jakopin ITALIJANSKI PRIREDITELJI GIRA V KRANJU Kranj, 18. januarja - Kranjski etapni odbor 77. kolesarske dirke Giro dTtalia jutri, 19. januarja, pričakuje zastopstvo organizacijske uprave te velike kolesarske prireditve. Gostje te Italije si bodo ogledali traso obeh etap, ki bosta vodili po Sloveniji, v Kranju pa bo tudi sestanek z našim etapnim odborom. ^ Nekaj članov etapnega odbora bo italijanske goste sprejelo že v Novi Gorici, kjer bo karavna Gira dTtalia 2. junija prešla v Slovenijo, Nato se bodo skupaj odpeljali po trasi 12. etape dirke v Kranj, v mesto cilja te etape. V Kranju bo jutri tudi sestanek, na katerem bodo italijanski organizatorji uskladili naloge z našim etapnim odborom. Po sestanku bo tiskovna konferenca, nato pa si bo italijansko zastopstvo ogledalo še traso 13. etape, ta se bo 3. junija začela v Kranju, zapustila Slovenijo v Ratečah m se končala s cijem v Lienzu v Avstriji. Kot pravijo pri našem etapnem odboru, bodo visoke italijanske kolesarske funkcionarje jutri pričakali z izdelanim načrtom za izvedbo organizacije obeh etap, prihoda v cilj v Kranj in startom naslednji dan, ter z načrtom nastanitve »tevilne karavane in drugimi podrobnostmi. ■ . Generalni sekretar etapnega odbora Franc Hvasti in P'ojektant Marjan Bajt sta že prevozila celotno traso m vdelala ustrezne predloge za zapore cest in križišč. Zato sta Predvidela 253 redarjev in 49 policistov. • V.S. DRAGO MLINAREC, BRANILEC ACRONI JESENIC ODLOČALE BODO TEKME V G0STEH Drago Mlinarec je po poškodbi predal kapetanski trak Murajici Pajiču, pred tednom pa se je ponovno vrnil v ekipo državnih prvakov. Po sobotni tekmi smo ga poprosili za kratek pogovor. Na zadnjih dveh tekmah si ponovno zaigral v udarni peterki. Se je poškodba zacelila? "Mislim, da bom počasi, ravno za odločilne tekme, spet prišel v formo, čeprav moram priznati, da to ne bo lahko delo. Po taki poškodbi, imel sem pretrgane notranje kolenske vezi, človek kar nekaj časa rabi, da se v ekipo vključi že zaradi fizične pripravljenosti, kje pa je potem šele taktična in tehnična plat, ko se moraš vključiti v peterko, ki je že nekaj časa igrala brez tebe. Mislim pa, da bo čez teden ali dva vse, kot je treba in da bom lahko pripomogel k dobri igri ekipe, k temu, da se bomo uvrstili v finale." Tekmi z Olimpijo Hertz v četrtek in Celjem tokrat doma, sta bil dve povsem različni predstavi Acroni Jesenic. Kako ju ocenjuješ? "Res sta bili to čisto različni tekmi, vsaj kot sem jih videl jaz in gotovo tudi gledalci. V Ljubljani je cela ekipa igrala tako, kot smo se dogovorili, izkoristili smo priložnosti, ki smo jih imeli. To pa je v hokeju ena izmed najpomembnejših stvari. Tokrat s Celjem pa smo se kar nekako zanašali na uspeh iz Ljubljane in smo mislili, da bo šlo kar samo po sebi. Iz izkušenj pa lahko povem, da na tekmi, ki se je ne vzame stoodstotno resno, na kateri ne izkoristiš priložnosti, ni moč pričakovati uspeha. Zato mislim, da je bil tokratni poraz s Celjem bolj "psihične narave", saj smo v zadnjem času res dobro trenirah in močno upam, da se takšne igre sedaj ne bodo več ponovile. " Ker ste z današnjim porazom pristali na tretjem mestu boste srečanje več odigrali na tujem igrišču. Kaj to za vas pomeni? "Glede tekmovanja in igranja je to za nas čisto vseeno, velik minus pa je, ker v svoji dvorani ne bomo imeli gledalcev in bo to za klub manjši zaslužek. Sicer pa so letos ekipe dosti izenačene, tako da lahko vsaka zmaga in doma in na tujem. Odločale pa bodo tekme v gostih in ne doma. Zato računam na prizadevno igro vseh igralcev in tudi na večjo odgovornost, kot smo jo prikazali tokrat s Celjem." Kako misliš, da se bo za vas nadaljevalo in končalo prvenstvo? "Vse bo odvisno od pripravljenosti cele ekipe, od tega, kako bomo igrali na posameznih tekmah. Mislim, da se takšna "katastrofa", kot smo jo doživeli tokrat, ne more več ponoviti. Je pa bolje, da smo to doživeli sedaj, kot kasneje, ko ne bo šlo več za točke, ampak bo pomembna samo zmaga. Če ne bi računali, da bomo "preskočili" Celje in kasneje "obvladali" tudi Olimpijo, mislim, da vse skupaj ne bi imelo smisla... ne mislim, da ne bi več igrali ali kaj takega, vendar vsak upa na najboljše. Z zavzeto igro in resnim pristopomse da premagati Celje. Že zato, ker imamo obilico dobrih igralcev, imamo dobre tujce in dobre domače igralce. Slabega finančnega stanja v klubu v tem trenutku ne moremo spremeniti in edino, kar je, se moramo zavedati, da samo gledalci, zadovoljni gledalci, prinašajo denar.... Mislim pa, da je za konkretne napovedi o poteku prvenstva do konca še prezgodaj, saj smo videli, da je vsako leto boj potekal do zadnje sekunde. Na koncu odločajo malenkosti." Takoj po domačem prvenstvu vas reprezentante čaka tudi svetovno prvenstvo C skupine. So se stvari med igralci in vodstvom reprezentance uredile? "Znano je, da nam je vodstvo reprezentance dolžno denar še iz "starojugoslovanskfh časov". Fantje so nezadovoljni, saj se obljube, da se bo to uredilo, vlečejo iz sezone v sezono, iz leta v leto. Mi smo vseskozi igrali na zaupanje, čakamo mesec, dva, tri, celo leto, nato se to sprevrže v dve, tri sezone.... Vem pa, da je pri tem zvezni selektor Rudi Hiti najmanj kriv, pa tudi nova garnitura vodstva reprezentance je delo "zagrabila" z novo svežino. Tako računam, da bodo vsa nesoglasja urejena pred svetovnim prvenstvom. Čeprav, roko na srce, nihče danes več ne igra zaradi veselja, ampak je dejstvo, da če si "profesionalec" dvanajst mesecev na leto, tudi od reprezentančnih tekem, ki so nekako krona cele sezone, moraš imeti nekaj. Tako je v vseh športih." • V.Stanovnik FINALNO EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA PIONIRKE ZMAGA ILIRIJI MEDITRADE Kranj, 16. januarja - V dvorani TVD Partizan Stražišče je 15. in 16. januarja potekalo zaključno ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirke v organizaciji domačega kluba NTK Merkur. Nastopile so ekipe naslednjih osmih klubov: Ilirija - Meditrade Ljubljana, Križe, Olimpija Ljubljana, Partner Radlje, Petovia Ptuj, Rakek, Semedela Koper in domači Merkur. Zmagala je ekipa NTK Ilirija-Mcditrade v postavi: Janežič, Drnovšek, Gladek in Petra Dermastija kot najboljša igralka grvenstva brez izgubljene igre. Ekipi gorenjskih klubov NTK Lriže v postavi Kremanovič, Muzik, Rozman in NTK Merkur v postavi Petrič, Štrukelj, Pangrič in Vidic sta se uvrstili na 8. oziroma 7. mesto, kar je pričakovan rezultat, posebno zaradi oslabljene domače ekipe (poškodovana Žerovnikova). Sicer je pa že uvrstitev dveh gorenjskih klubov v finale, med 8 najboljših v Sloveniji, velik uspeh. Končni vrstni red: 1. Ilirija-Meditrade, 2. Partner, 3. Semedela, 4. Olimpija, 5. Petovia, 6. Rakek, 7. Merkur, 8. Križe. Organizacija dvodnevnega tekmovanja je bila uspešna zaradi velikega osebnega zalaganja članov vodstva domačega kluba in denarne pomoči glavnega sponzorja podjetja MERKUR iz Kranja ter ostalih donatorskih podjetij in ustanov iz Kranja in Gorenjske. • F. Ošlaj Mladi Tržičanki sta velik uspeh dosegli že z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva. Foto: G.Šinik HNJE DVESTO PLAVALCEV NA MITINGU V RAVNAH ODLIČNI KEJŽARJEVA IN PR0SEN0VA Ravne, 16. januarja - Konec tedna se je na mednarodnem mitingu Ravne '94 zbralo okoli 200 tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. S kar štirimi odličji sta se izkazali Radoveljčanka Alenka Kejžar in Kranj čanka Polona Prosen, tri zmage pa je priplavala tudi Kranj čanka Petra Omejec Plavalni klub Fužinar, ki je imel težave z elektronskim merjenjem časa in je zato meritve izpeljal ročno, je priredil tekmovanje za dekleta letnik 1979 do 1983 in za fante 1977 do 1981. Med gorenjskimi tekmovalci je poleg zmag Kejžarjeve, Prosenove in Omejčeve treba omeniti tudi drugo mesto Alenke Sušnik (Triglav) na 100 m kravi ter četrto mesto Jana Jenka in Tomaža Justina (oba Radovljica) na 100 m kravi. Na 50 metrov prsno za ženske je bila četrta Eva Berra, prvemu mestu Polone Prosen na 50 m prsno pa se je pridružila še Neža Kovač (obe Triglav), ki je bila peta. Na 100 m delfin je bila med dekleti Maja Cilenšek četrta, Jana Bregar (obe Triglav) pa je bila v svoji kategoriji druga. Na 100 metrov delfin je treba omeniti še nastope Andreje Žagar, ki je bila druga in Alenke Sušnik, ki je bila četrta. Jan Jenko in Tilen Praprotnik sta bila tretji in četrti na 100 metrov delfin, Aleš Aberšek pa je v svoji kategoriji na 100 m delfin zmagal. Med ženskimi štafetami na 4x50 m kravi je bila štafeta Triglava 1. tretja (Omejc, Prosen, Sušnik, Potočnik). Na 100 m hrbtno je Eva Berra (Triglav) zmagala, v svojih kategorijah pa sta slavili tudi Polona Prosen in Alenka Kejžar. Jan Jenko je bil najboljši na 100 m hrbtno, drugi v svoji kategoriji pa je bil Tilen Praptotnik. Dobro so se odrezala tudi dekleta na 50 metrov delfin: Eva Berra, Jana Bregar, Andreja Žagar, Lea Zupan in Petra Omejc, med fanti na 50 metrov delfin pa je treba omeniti uvrstitve Bojana Travna in Aleša Aberška. Na 100 metrov prsno za ženske je bila Neža Kovač tretja, Petra Omejc in Alenka Kejžar pa sta zmagah.. V svoji kategoriji je zmagal tudi Aleš Aberšek, Tilen Pogačar pa je bil drugi. Tudi na 4x50 metrov mešano za ženske je bila štafeta Triglava tretja. • V.S. iN) IRSKI TEKI PLANINSKI FORUM NA BRDU Kranj, 17. januarja - Ta četrtek, 20. januarja, z začetkom ob 15. uri, bo v klubu hotela Kokra na Brdu pri Kranju drugi planinski forum. Udeleženci se bodo pogovarjali o "Alpski regijski skupnosti za savinjsko, kamniško in karavanško območje", o viziji preventivne službe (GRS) v slovenskem gorskem svetu, o oblikovanju statuta Zveze planinskih društev Slovenije s poudarki na lastnini, glasovno volilnem sistemu in integralnih povezavah uporabnikov planinskega sveta, o planinskem gospodarstvu ter o varstvu planinskega sveta in financiranju. Na planinskem forumu bo podana tudi informacija o zgodovini planinstva, razpravljalo pa se bo tudi o tem, ali je za planinstvo še možno, da ostane v družbi drugih športov. Ob koncu bodo udeleženci pregledali sklepe in odmeve na prvi planinski forum ter določili termin za tretjega. • V-S. GLOBOČNIKU NASLOV PRVAKA Na državnem prvenstvu v smučarskih tekih, ki je bilo konec tedna na Rogli, sta zmagala Tomaž Globočnik iz Tržiča in Nataša Lačen iz Črne. Člani so se pomerili na 30 km dolgi progi, le za slabi dve desetinki sekunde pa je za Tomažem Globočnikom (Kranj), zaostal Matej Soklič. Tretji je bil Robi Kerštajn, četrti pa Joško Kavalar (vsi Planica). Med st. mladinci je zmagal Petkovšek, med ml. mladinci pa Godina. Pri članicah je bila na 15-kilometrski progi najhitrejša Lačnova, ki je zmagala pred Dolenčevo in Erlichovo. Med starejšimi mladinkami je bila najhitrejša Zelenčeva, med mlajšimi pa Dolinarjeva (Kranj). V teku štafet je med člani in juniorji zmagala štafeta Planice (Kerštajn, Kavalar, Soklič), med st. mladinci je bila najboljša štafeta Valkatron iz Logatca, med ml. mladinci pa štafeta Planice (Novak, Trstenjak, Šmehil). Med članicami in ml. mladinkamije najhitereje tekla štafeta Valkatron iz Logatca. • VS. SMUČANJE NADALJEVANJE TEKMOVANJ ZA POKAL ZAHODNE REGIJE Smučarski klub Domel iz Železnikov je v sredo, 12. januarja, na smučišču na Soriški planini izvedel tudi drugo tekmovanje zahodne regije v sezoni 1993/94, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav. Tekmovanja v veleslalomu za dečke m deklice se je udeležilo 66 deklic in 105 dečkov. Organizatorji imajo pri izvedbi tekmovanj zaradi slabih vremenskih razmer velike težave, saj še niso uspeli izvesti tekme po predvidenem razporedu. V soboto in nedeljo se bodo tekmovanja v zahodni regiji nadaljevala na Zelenici, kjer bodo s tekmovanji začeli tudi cicibani. MLAJŠE DEKLICE: l.Daša Zupan, Tržič, 2. Lea Dabič, Bohinj, 3. Tanja Žerjav, Kranjska Gora, 4. Nataša Gravnar, Gorica, 5. Neža Osovnikar, Alpetour, 6. Nina Mulej, Radovljica. STAREJŠE DEKLICE: 1. Andreja Gašperin Blejska Dobrava, 2. Urška Čadež, Tržič, 3. Andreja Šinkovec, Alpetour, 4. Lea Hren, Alpetour, 5. Seni Pegan, Gorica, 6. Jana Dagarin, Triglav. MLAJŠI DEČKI: 1. Jure Pogačar, Triglav, 2. Luka Reberšak, Radovljica, 3. Leon Pisk, Rudar Idrija, 4. Tomaž Potočnik, Radovljica, 5. Aleš Pisk, Rudar Idrija, 6. Nejc Polajnar, Tržič. STAREJŠI DEČKI: 1. Peter Draksler, Triglav, 2. Luka Šorli, Triglav, 3. Marko Zupan, Kranjska Gora, 4. Boštjan Križaj, Tržič, 5. Črt Slivnik, Kranjska Gora, 6. Gašper Tarman, Bled. • Janez Šolar TEKMOVANJE CICIBANOV OBČINE RADOVLJICA Smučarski klub Bled je prejšnjo soboto na Zatrniku izvedel prvo občinsko tekmovanje cicibanov. Nastopilo je več kot 90 tekmovalcev. Mlajše cicibanke: (rojene 1985 in mlajše) 1. Andreja Završnik, Bled, 2. Ana Šmit, Bled, 3. Katja Hafner, Bled, 4. Urša Torkar, Bled, 5. Anja Troha, Bled, 6. Tjaša Kobal, Bled. Cicibanke: (rojene 1983 - 1984) 1. Tea Dabič, Bohinj, 2. Eva Jenstrle, Bled, 3. Nina Žvegelj, Bled, 4. Nina Štefe, Bled, 5. Petra Ambrožič, Bled, 6. Nika Furar. Mlajši cicibani: 1. Erik Harc, Bled, 2. Tine Zalokar, Gorje, 3. Aleks Jeglič, Radovljica, 4. Nace Mihelčič, Radovljica, 5. Blaž Jemc, Bled, 6. Miha Trojar, Bled.Cicibani: 1. Juš Gmajnar, Bled, 2. David Zorman, Bohinj, 3. Mitja Potočnik, Bled, 4. Andraž Ješe, Radovljica, 5. Domen Mihelič, Bled, 6. Marko Pibernik, Bled. • Janez Šolar NA ZELENICI ZA POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Zelenica, 15. januarja - Smučarski klub Tržič je v soboto in nedeljo na smučišču Triangel na Zelenici izvedel tekmovanje dečkov in deklic ter cici bank in cicibanov zahodne regije. Pokrovitelj tekmovanja je Zavarovalnica Triglav. V soboto in nedeljo so zmagali: Jelene Špela - Bled, Pogačar Jure - Triglav, Gašperin Andreja - Blejska Dobrava, Rakovič Rok - Kranjska Gora, Kobal Ana - Jesenice in Gmajnar Juš -Bled. MLAJŠE DEKLICE: 1. Jelene Špela (Bled), 2. Žerjav Tanja (Kranjska Gora), 3. Konstantin Jana (Alpetour), 4. Gravnar Nataša (Gorica), 5. Štravs Katarina (Kranjska Gora), 6. Kuhar Jana (Alpetour). STAREJŠE DEKLICE: 1. Gašperin Andreja (Blejska Dobrava), 2. Hren Lea (Alpetour), 3. Dagarin Jana (Triglav), 4. Pegan Seni (Gorica), 5. Kolman Maja (Kranjska Gora), 6. Gortnar Saša (Železniki). MLAJŠI DEČKI: 1. Pogačar Jure (Triglav), 2. Pisk Leon (Rudar Idrija), 3. Potočnik Tomaž (Radovljica), 4. Ribnikar Jernej (Tržič), 5. Ramuš Matic (Kranjska Gora), 6. Kogoj Andrej (Tržič). STAREJŠI DEČKI: 1. Rakovič Rok (Kranjska Gora), 2. Hren Luka (Alpetour), 3. Križaj Boštjan (Tržič), 4. Viser Andi (Gorica), 5. Šorli Luka (Triglav), 6. Zupan Marko (Kranjska Gora). CICIBANKE: 1. Kobal Ana (Jesenice), 2. Kravcar Tjaša (Tržič), 3. Rovšček Špela (Matajur), 4. Ferk Mojca (Jesenice), 5. Razinger Polona (Jesenice), 6. Dabič Tea (Bohinj). CICIBANI: 1. Gmajnar Juš (Bled), 2. Puc Žiga (Jesenice), 3. Lenarčič Jure (Matajur), 4. Pukl Klemen (Blejska Dobrava). 5. Jazbec Janez (Tržič), 6. Kuhar Martin (Alpetour). • Janez Šolar SLALOM ZA POKAL GORENJKE Prvi slalom za mlajše kategorije v letošnji sezoni je organiziral smučarski klub Unior Celje na Rogli. Zmagovalca sta bila Nina Makuc in Igor Kozlar. Nastopilo je 48 deklic in 75 dečkov. Starejše deklice: 1. Makuc Nina (Dolomiti), 2. Svet Petra iDolomiti), 3. Kuhar Barbara (Novinar), 4. Dagarin Jana Triglav), 5. Debeljak Klara (Radovljica), 6. Kipson Lidija Zagreb). Starejši dečki: 1. Kozlar Igor (Branik), 2. Andrič Matevž (Novinar), 3. Dragšič Mitja (Branik), 4. Vajdič Bernard (Unior Celje), 5. Rakovič Rok (Kranjska Gora), 6. Arnolj Boštjan (Domžale). SLALOM ZA POKAL RADENSKE Slalom za mlajše deklice in dečke je na Soriški planini organiziral smučarski klub Vrhnika. Tekmovalo je 67 deklic in 85 dečkov. Mlajše deklice: 1. Kostelič Janica (Zagreb), 2. Bregant Petra (Snežinka), 3. Hribar Senta (Unior Celje), 4. Jelene Špela (Bled), 5. Jazbinšek Jana (Rog), 6. Štravs Katarina (Kranjska Gora). Mlajši dečki: 1. Reberšek Luka (Radovljica), 2. Trobec Miha (Valentin Vodnik), 3. Tomažič Rok (Velenje), 4. Žnidaršič Marko (Alpetour), 5. Brajovič Grega (Branik), 6.- Buh Anže (Novinar). • Janez Šolar AKROBATSKO SMUČANJE LEP USPEH KRANJSKIH TEKMOVALCEV Kranj, 17. januarja - Minulo nedeljo sta bili v Piancavallu dve tekmi za evropski pokal za smučarje akrobate. Na prvi je odlično peto mesto dosegel Aleš Markun, deseti pa je bil Blaž Noe (oba Kranj). Blaž in Aleš sta dobro nastopila tudi drugi dan, ko je bil Aleš šesti, Blaž pa dvanajsti. • V.S. IMAJO NAJVEČ MLADIH NOGOMETAŠEV V SLOVENIJI! V TRIGLAV- CREESA: KRANJSKI. SLOVENSKI KLUB! I Kranj, 15. januarja - Najstarejši nogometni kolektiv na Gorenjskem in eden najstarejših v Sloveniji ter razmeroma mlad, a uveljavljen nogometni klub sta si v soboto v stavbi občinske skupščine ob prisotnosti predsednika nogometne organizacije za Gorenjsko Janeza Torkarja in direktorja Športne zveze Boruta Farčnika - podala roki. Odločitev o združitvi je za dosedanjo zgodovino večjih ali manjših nesoglasij v kranjskem nogometu tektonski premik na bolje. Gre za dejansko združitev klubov in ne za prenehanje dejavnosti katerega od obeh. Klub ima naenkrat pet pionirskih moštev - največ v Sloveniji. V Triglavu - Creini (novo ime) je osem slovenskih reprezentan-tov, štirje trenerji se šolajo na višješolskem študiju. To je temelj za nove prijeme, ki so usmerjeni k tradiciji kluba: kranjski, slovenski nogometni klub! Čeprav so bili pogovori dolgotrajni in je bilo osnovno vodilo moralna prenova, je rezultat na dlani: mesto Kranj je dobilo "svoj" klub z dobro infrastrukturo in solidnimi pogoji. Največji problem je pokroviteljstvo nad člansko ekipo, ki ji grozi tretja liga. A za nikogar to ne bo športna tragedija, saj želijo začeti iz temeljev. Z mladimi, doma vzgojenimi igralci. Na čelu kluba ie predsednik Miran Šubic, direktor je Marjan Poznič, v klub pa želijo privabiti vse bivše nogometne delavce. Pionirski center v Kokrškem logu nai bi bil vzor za vso nogometno Slovenijo, na začetku pa je pač najhujše pomanjkanje sredstev. Klub so že zapustili nekateri igralci (Senad Tiganj v Optimizem, srasffftSKi SKOKI MLADI SKAKALCI TRIGLAV TELINGA PRVAKI Planica, 15. januarja - Organizator SSK Ilirija Center je v Planici na 50-metrski skakalnici z udeležbo 18 ekip organiziralo moštveno državno prvenstvo za dečke do 15 let. Najbolje so se odrezali mladi Kranjčani, ki niso imeli težav, da bi jih konkurenti premagali, saj so jih premagali z 72,2 točke. Zmaga je tako pripadla prvi ekipi Triglav Telinga v postavi Uroš in Primož Peterka, Robert Janežic in Miha Eržen, zbrali so 915,8 točke, 2. Ilirija Center 843,6 točke, 3. Tržič v postavi Grega Lang, Žiga Fic, Andraž Črnivec in Boštjan Brzin, zbrali pa so 813,8 točk, 4. Triglav Teling II. (Luka Mohorič, Marko Šimic, Andrej Cuznar in Primož Delavec), 7. Alpina Žiri (Bors Oblak, Davorin Stanonik, Simon Šturm in Jernej Kumer), 10. Triglav Teling III. (Robi Kranjec, Klemen Jakopin, Aljoša Zelnik in Miha Kešpert). GAŠPER ČAVLOVIČ TRETJI Planica, 15. januarja - Dečki do 11 let so imeli v Planici na 20-metrski skakalnici svoje prvo tekmovanje za pokal Cockta. 71 skakalcev iz vseh slovenskih klubov je prikazalo solidne skoke. Največ uspeha so imeli Ljubljančani, vendar so imeli Gorenjci med petnajsterico devet svojih predstavnikov. Rezultati: 1. Uroš Vrhovec 221,0 T 20,5 in 23,5 M, 2. Simon Podrebršek (oba Ilirija Center) 216,7 T 20,5 in 22,5 M, 3. Gašper Čavlovič 210,6 T 19,5 in 21,5 m, 6. Anže Brankovič (oba Triglav Teling), 7. Andi Legat (Stol Žirovnica), 9. Sašo Kne, 10. Primož Zupan Urh (oba Triglav Teling), 11. Domen Dvoršak, (Stol Žirovnica) in Blaž Jordan (Tržič), 13. Robi Klemenčič (Alpina Žiri), 14. Luka Harinski (Stol Žirovnica). PRIMOŽU PETERKI NOVA ZMAGA Planica, 16. januarja - SSK Stol Žirovnica je v Planici na 70-metrski skakalnici z udeležbo 51 skakalcev iz 11 klubov organiziral tekmovanje v skokih za mladince do 16 let za pokal Cockte. Zmago si je priboril že v prvem skoku, ki ga je opravil zares dobro član Triglav Telinga 15-letni Primož Peterka. Primož Peterka trenutno na domačih tekmovanjih v kategoriji dečkov do 15 let ne pozna porazov. Odličen pa je ravno tako tudi v kategoriji mladincev do 16 let z eno zmago in četrtim mestom. S temi rezultati mu je pot v mladinsko reprezentanco na široko odprta. REZULTATI: 1. Primož Peterka (Triglav Teling) 225,7 T 70,5 in 68 M, 2. Matija Stegnar (Tržič) 217,9 T 67,5 in 69,5 m, 3. Miha Eržen (Triglav Teling) 213,2 T 67 in 66,5 M, 4. Matej Hribar (Tržič) 212,0 T 65 in 67 M, 5. Peter Žonta (Dolomiti) 208,7 T 66,5 in 67 M, 6. Robert Janežič (Triglav Teling) 207,6 T 65 in 65,5 M, 8. Boštjan Brzin (Tržič), 9. Jaka Eniko (Alpina), 10. Miha Rakar, 13. Gašper Mlačnik (oba Stol Žirovnica) 14. Igor Cuznar (Triglav Teling). Po 11 tekmovanjih za pokal Cockta premočno vodi Triglav Teling z 2820 točkami pred Ilirijo Centrom 1736 točk, 3. Tržič 1181 točk, 4. Velenje 801 točk, 5. Stol Žirovnica 502 točke, 6. Alpina Žiri 482 točk. • Janez Bešter ©PBOjKfl POMEMBNA ZMAGA ŽIR0VNIČAN0V V 11. krogu I. DOL so odbojkarji Žirovnice zabeležili pomembno zmago na "vročem" terenu na Ravnah. Kot kaže trenutni položaj na lestvici, se bo prav med Žirovnico in Minolto Bled bil boj za osvojitev 6. mesta, ki je obema ekipama tudi cilj. Odbojkarje Minolte Bled je v tem krogu poleg poškodb zdelala še bolezen, tako da so z osvojitvijo niza v Novem mestu naredili celo več, kot je bilo od njih realno pričakovati. Rezultati: Fužinar : Žirovnica 1:3, Pionir : Minolta Bled 3:1, Olimpija : Granit Preskrba 3:0, Ljutomer : Topolšica 3:0, TAD Europe Kamnik : Vigros Pomurje 1:3. Vrstni red: Olimpija 22, Vigros Pomurje 20, TAD Europe Kamnik 14, Ljutomer in Pionir 12, Bled 10, Žirovnica 8, Granit Preskrba 6, Fužinar in Topolšica 2 točki. Potem ko so v jeseniškem delu, na Bledu, deklasirali igralke Krima, pa so se odbojkarice Avtohit Bleda komaj izvlekle na tekmi v Ljubljani. Po vodstvu Krima že z 2:1 so Blejke najtesneje dobile 4. in 5. niz in tako obdržale drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Rezultati: Krim : Avtohit Bled 2:3 (16,11, 7, -13, -13), ŠD Tabor : Gornji Grad Drokat 0:3, LIK Tilia : HP Hobby Branik 3:0, HTT Casino: Mislinja STELL 3:0, Cimos: Novo mesto 3:0. Vrstni red: Cimos 22, Avtohit Bled 18, Gornji Grad Brokat in LIK Tilia 16, HIT Casino 14, Novo mesto in Krim 8, HP Hobby Branik 6, Mislinja STELL 2 in ŠD Tabor 0 točk. • Branko Maček Podpis Marjana Pozniča (z leve), Staneta Knifica, Borisa Zdešarja in Mirana Šubica rojeva konkretne sadove. prosti so Brkič, Blagojevič, Kondič in še nekateri), novo moštvo pa bodo tvorili tudi obetavni mladinci s kapetanom državne reprezentance Borisom Verbičem na čelu ter za delo in trening pripravljeni člani prejšnjih dveh ekip. Mladinci so že začeli s treningi, jutri začenjajo člani, ravno tako kadeti. aSUSJflMJE VANE OMAN NAJBOLJŠI Na gorenjskem prvenstvu posameznikov v kegljanju, ki se je s finalom najboljših 28 končalo ta konec tedna, so medalje osvojili Vane Oman, Drago Geršak in Vinko Šimnovec V soboto so tekmovalci nastopili v Tržiču in vodeči po predtekmovanju Potočnik, Oman in Hafner so obdržali vodstvo, s tem da je Potočnik padel na 3. mesto. Odločitev o končnem vrstnem redu paje padla na Jesenicah, ko so v predzadnjem krogu odlično igrali Geršak, Šimnovec in Beber, v zadnejm pa sta Potočnik in Hafner popustila, Oman pa je z rutinirano igro obdržal prvo mesto in zmagal z veliko prednostjo. Rezultati: 1. Oman Vane (Triglav) skupaj 3570 (v Tržiču 878, na Jesenicah 925), 2. Geršak Drago (Jesenice) 3506 (834, 933), 3. Šimnovec Vinko (Triglav) 3504 (882, 890), 4. Mihelič Boštjan (Triglav) 3463 (831,873), 5. Beber Milan (Triglav) 3462 (849,890), 6. Hafner Peter (Lubnik) 3451 (867, 819), 7. Potočnik Jernej (Ljubelj) 3425 (848, 807), 8. Hafner Bojan (Log Steinel) 3415 (885, 829). Oman Vane se je uvrstil na državno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo v Ljubljani in v Trbovljah. • Jože Pogačnik OBČINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Jesenice, 15. januarja - Po nekajletnem premoru sta Športna zveza občine Jesenice in KK Jesenice v soboto ponovno pripravila Občinsko prvenstvo v kegljanju. Da je ta športna panoga še zelo priljubljena tudi na Jesenicah, pove podatek, da se je prvenstva udeležilo 9 ekip in 35 posameznikov. Rezultati: • ekipno: 1. Železniška postaja Jesenice 848, 2. Društvo upokojencev II. 798, 3. Gradiš Jesenice 768 kegljev. Rezultati - posamezno rekreativci: 1. Kavalar Janko (DU-IL) 213; 2. Mali Bogo (DU-I.) 199, 3. Zorman Miha (DU-I.) 196, 4. Sedžar Marjan (Merkur) 195 kegljev. Rezultati: registriranih tekmovalcev: 1. Juko Dušan (Železniška postaja Jesenice) 238, 2. Simeonov Slavko (Gradiš Jesenice) 232, 3. Geršak Drago (Železniška postaja Jesenice) 219 kegljev. • B-Jeršin OMET mm SOLIDEN NASTOP LOČANOV Začel se je spomladanski del prvenstva v prvi moški rokometni ligi. Rokometaši Šeširja so gostili vodilne Celjane in izgubili sam° s sedmimi goli razlike. Rezultat napoveduje boljše igre edinega gorenjskega prvoligaša v spomladanskem delu prvenstva, ko Ločane čaka težak boj za obstanek. Že prvo kolo pa je prineslo prvo presenečenje. Ribničafli so osvojili točko v Ljubljani in Šeširju še bolj otežili boj za obstanek-Na ostalih tekmah ni bilo presenečenj, Jadranovci so se oddolžili Frutkom za jesenski poraz. V moštvo Jadrana se je po polletni odsotnosti spet pojavil Mitja Valenčič. Tako je odslužil kazen, ki jo je dobil lani na drugi finalni tekmi v Celju. Kolo pa ni bilo popolno, kef Prevent nastopa, v Evropskem pokalu in bo z Litijani igral šele v četrtek. Najboljše rokometašice so drugi del sezone začele s pokalnimi ekmami. Na sporedu je bilo četrtfinale pokala. Od gorenjskih ekip so v konkurenci še igralke Kranja, ki pa pn žrebu niso imele sreče. Igrati so morale z Belinko Olimpijo. Vseeno pa so se dobro upirale Ljubljančankam. Tako lahko tudi v prvenstvu pripravijo kakšno presenečenje, za kaj več pa še niso pripravljene. Rezultati: L liga moški 12. kolo: Sešir : Celje Pivovarna Laško 13:20, Gor; Velenje : V. Nedelja 24:15, Andro Jadran : Fructal 29:20, Omnikom Rudar : Drava 26:19, Kolinska Slovan : Ribnica 20:20, Prevent: Presad 20.1.1994. Vodijo Celjani pred K. Slovanom. Šešir je enajsti. Četrtfinale pokala Slovenije • ženske: Kranj : Belinka Olimpija 17:21, Kočevje : Krim Elekta 23:29, Velenje : Mhnotest 18:34, Marcus Burja : Branik 22:24. Druge tekme bodo na sporedu 22. januarja. • Martin Dolanc DOBER ODPOR GOSTITELJIC KRANJ : OLIMPIJA 17:21 (10:11) Kranj, 15. januarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Lužar (Petrovce) in Kaučič (Celje). Domače igralke so nudile izreden odpor favoriziranim Ljubljan; čankam, ki jih vodi nekdanji trener Kranja Andrej Kavčič. Ves prvi del je bila igra enakovredna. Tudi v nadaljevanju srečanja Kranjčanke niso popustile, vendar so proti koncu naredile nekaj drobnih napak ifl bile kaznovane tako, da so jim Ljubljančanke ušle za štiri zadetke in zmagale. Ljubitelji dobrega rokometa v Kranju so lahko uživali v kvalitetnem srečanju. • Jože Marinček vaterpolo v Sloveniji dobiva nov zagon PREDSTAVNIKI KLUBOV SO ZA MOČNO REPREZENTANCO J^ranJ. januarja - Prejšnjo soboto so se na zimskem bazenu v pranju sestali predstavniki vseh slovenskih klubov, da se 'govorijo o sistemu tekmovanja v letu 1994. Ker pa je prišlo ™ dan pred napovedanim sestankom pismo iz Pisarne LEN opska federacija) s koledarjem tekmovanj, so se klubi ogovorili, da bodo vso pozornost posvetili reprezentanci, ki jo akajo kvalifikacije za "B" prvenstvo Evrope in nastop na "•ednarodnem turnirju v Švici. Tako so se klubi dogovorili, da se mora pokal Slovenije °digrati pred začetkom prvenstva prvenstvo pa se mora končati pred nastopom finala "B" skupine Evrope. Ekipe, ki misijo sodelovati na pokalu in Prvenstvu, se morajo pismeno Prijaviti v pisarno Vaterpolske ^eze Slovenije do 1. februarja, tako da se bo žreb za pokal, ki ^ bo odigral od 4. do 6. marca "Pravil 5. februarja na pionirskem prvenstvu v Kopru. Po ^igranem tekmovanju za pokal Slovenije se bo začelo tekmovanje za prvenstvo Slovenje, ki se bo igralo v zimskih bazenih Maribora, Celja, in H ubijane (drugod ni primernih bazenov) do konca maja po tornirskem sistemu po 6. juniju Pa še finalni del, v katerem nastopajo štiri najboljše ekipe (play off). O sistemu play offa se bodo klubi dogovorili na sestanku v Kopru. Govorili so tudi o prestopih in registracijah. Tako je prestopni rok za igralce od 10. do 20. februarja,, registracijski pa od 10. do 25. februarja. Mini prestopni rok pa je pred finalnim delom od 20. do 30. maja. Ker se bo prvenstvo za sezono 1994/95 začelo novembra, so se predstavniki klubov dogovorili, da naj bo prestopni rok za to sezono od 15. do 31. oktobra. Na predlog predsednika VK Triglava Marka Troppana je bilo sprejeto naj finalni del sodijo tuji sodniki, da ne bi prišlo ponovno do zapletov kot v preteklem prvenstvu. Kdo pa bodo ti sodniki, bo rešila sodniška organizacija skupaj s predsedstvom VZS. Predsedstvo je Vaterpolisti Triglava so zadovoljni z minulo sezono, zlasti z nastopom v Evropi. Od leve proti desni stojijo: trener Rado Čermelj, Igor Štirn, Tadej Peranovič, Matjaž Homovec, Žiga Balderman, Boris Margeta, Branko Hajdinjak, Grega Košir, Roni Pikec, predsednik Marko Troppan, Primož Troppan, Jure Gantar, Boban Antonijevič, Branko Klančar, Erik Bukovac, Klemen Štromajer, Uroš Čimžar, Matej Nastran, Anže Vidic; manjkajo: Bojan Grabeč, Elvir Bečič, Teo Galič. napovedano za 29. januarja 1994 na pionirskem prvenstvu v Ljubljani. Kvalifikacije za "B" prvenstvo Evrope, na katerem sodelujejo reprezentance Belorusije, Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Francije, Izraela, Malte, Moldavije, Portugalske, Švedske, Turčije in Slovenije so od 1. do 5. iunija, finale pa od 13. do 20. juhja v Sofiji. Tako bo imel selektor reprezentance Tomo Balderman dovolj časa, da se reprezentanca dobro pripravi, saj bodo prav pred finalom imeli še turnir v Švici od 8. do 10. julija. • J. Marinček kljub zadnjemu mestu dober nastop Kranj, 16. januarja - Na zimskem bazenu v Savskem logu se je v fedeljo s tretjim kolom končalo prvenstvo za POKAL PIZZER-'A. POLANA, na katerem so nastopili dečki rojeni leta 1981 in {^ajši. Na povabilo organizatorja VK Triglav in sponzorja PJ2ZERIA POLANA so na turnirju nastopili Mladost Avtohr-dom^Medveščak Monting, Primorje Croatia line in pa seveda i m Triglav. Največ so pokazali mladi sosedje Hrvaške, ki aJo odlične pogoje za delo, saj v Kranju še ni dograjen zimski t .'/"P^ski bazen, mladi Triglava pa imajo na razpolago star bazen tak fa- tec'ens'co' ki 8a delijo s starejšimi in Kamničani. Čeprav s tre miP°8°Ji s° Kranjčani prikazali dobro igro in so po oceni vseh snriT^ev *meu v svoJi vrsli lU(*i najboljšega vratarja. Tekme so jP^b kranjski sodniki Matjaž Rakovec, Jože Marinček, Tomo °aiaerman in Marjan Pičulin ml. REZULTATI: Trii moreJc Cr°a*»* Kne '• Triglav 16:4 (5:1, 4:2, 3:1, 4:0) gole za irJg'av so dosegli: Mertelj 1, Nastran 1, Smrkolj 1 in Malavašič 1. 6 Mladost Avtohrvatska : Medveščak Monting 12:4 (4:2, 2:1, 0:0, Primorje Croatina line: Medveščak Monting 14:10 (5:1,2:3,2:4, ■ t i Mladost Avtohrvatska 2:24 (2:8, 0:7, 0:4, 0:5); strelca za lr,glav sta bila Nastran in Malavašič. M 2:2); piglav : Medveščak Monting 3:13 (1:1, 0:5, 1:3, 1:4); strelci za Ir»glav Mertelj 2 in Vreček 1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Mladost Avtohrvatska 5, 2. primorje Croatia line 5, 3. Medveščak Monting 2, 4. Triglav 0. £o končanem tekmovanju sta Bojan Mertelj (PIZZERIA ^ULANA) in Marko Troppan (predsednik VK TRIGLAV) najboljšim podelila diplome in pokale ter praktične nagrade najboljšim igralcem, ki so jih izbrali trenerji vseh nastopajočih ekip. Tako je lovorika za najboljšega vratarja pripadla domačemu Mateju Puharju za najboljšega napadalca je bil razglašen Kristjan ' "ufw 12 Mlad°sti Avtohrvatske, najboljši obrambeni igralec pa je bil Marko Dragčevič iz Medveščak Montiga. tJomači igralci so nastopili v postavi: Puhar, Mihelčič, Mertelj, Jjolob, Nastran, Košir, Antonijevič, Podlipnik, Kuralt, Oman, ralevič, Leskovar, Malavašič, Vreček in Švegelj. ., Trener domačih Igor štirn pa je po tekmovanju dejal: zadovoljen sem z nastopom naših najmlajših, saj so s tem, da so dobro igrali, prvič okusili mednarodni nastop. Čeprav nimamo 'ako dobrih pogojev kot ostale ekipe, smo igrali dobro. Nimamo l2razitih posameznikov kot ostali in upam, da se bomo poleti že Pnbližaji V svoji vrsti bi rad pohvalil Mateja Puharja, ki je bil najboljši vratar turnirja, Sandija Mertlja, Jureta Nastrana in Črta Malavašiča." • Jože Marinček PIONIRJI TRIGLAVA PETI NA MEDNARODNEM TURNIRJU Kranj, januarja - Pionirji Triglava so v začetku januarja igrah na močnem mednarodnem turnirju "TERNEO BELL A BEFANA" v Italiji in med 19 ekipami iz Italije, Španije in Slovenije osvojili odlično peto mesto. Z malo več športne sreče in nepristranskim sojenjem pa bi lahko celo zaigrali v finalu. Rezultati petih srečanj pa so: Triglav : Riccone 90:27, Triglav : Azzura 65:56, Triglav : TAM Bus 64:68, Triglav : Atlekie 120 : 74 in Triglav : Polio Monini 53:39. Na turnirju, ki ie mladim Triglavanom dal nove mednarodne izkušnje, so posebno izstopali Matej Švarc, Siniša Drobnjak in Matej Beranic. Tako so mladi košarkarji dokazali, da se v Kranju z njimi izredno dobro dela in ni bojazni, da ne bi zapolnjevali vrzeli v prvem moštvu. Triglav je v Italiji pod vodstvom vodje poti Tomom Kegljevičem in trenerjem Andrejem Zevnikom nastopil v postavi: Miha Erlah, Simon Žnidar, Siniša Drobnjak, Miloš Curovič, Mitja Šamperel, Matej Švarc, Matej Beranič, Borut Kovačev ič, Miha Bečan, Tomaž Gantar, Veco DamjanoviČ in Sergej Curanovič. Pot na turnir pa so omogočili Meggitours, Pizzeria Romano, Smart d.o., Frizerski salon LENA. Posebej pa se mladi zahvaljujejo OŠ France Prešeren, ki jim je omogočila normalni trening pred odhodom. * Jože Marinček 5:2); J ^Triglav: Mladost Avtohrvatska : Primorje Croatia line 9:9 (3:3, 3:3, 1:1, VESELA KOŠARKA V RADOVLJICI REKREATIVNI PREŠERNOV TEK Kranj, 17. januarja - Že od lani potekajo priprave na Spominski Bobekov tek slovenske državnosti, ki je načrtovan za 8. februar, slovenski kulturni praznik. Datum teka je s>cer malce nenavaden, saj je težko napovedovati vreme, vendar pa je glede na vremenske razmere v zadnjih letih Primeren za lahkoten tek v naravi. Tako naj bi bil start teka ob 9.30 uri na Slovenskem trgu v Kranju, proga pa naj bi potekala po Koroški cesti do semaforiziranega križišča in dalje po Kidričevi in poljski Poti do Police in nazaj na Zlato Polje. Manjša skupina Posmeznikov pa se bo najbrž odločila tudi za daljši tek, morda celo do Vrbe. Prganizator štartnine ne bo pobiral, možno pa bo Prispevati za kritje stroškov. • S.B. Košarkarski delavci v Radovljici so se na svoj način lotili praznine, ki je nastala za klubskim delovanjem in tako rudi delovno proslavili mali jubilej - 20-letnico košarke v Radovljici. Pod okriljem Športne zveze Radovljica in Športnega društva Radovljica je v začetku oktobra začela delovati šola košarke, ki nosi naziv Vesela košarka. Šola nima namena posnemati podobnih pristopov dragih šol z znamenitimi imeni, pač pa s pomočjo sponzorja (Elan), občinskih športnih institucij (prostor v telovadnicah) in pa za delo pripravljenih košarkarjev vzgojiti nove rodove športnikov, iz katerih naj bi zraslo čim več bodočih košarkarjev. V Veselo košarko so vključene osnovne šole v Radovljici, Lescah, Zgornjih Gorjah, Bledu, Begunjah in v Zabreznici. Vadbo obiskuje že več kot 200 otrok, večina z nižjih razredov osnovnih šol, ki tedensko vadijo po dvakrat. Za celotno delo in za strokovnost trenerjev in vaditeljev skrbi Miran Cilenšek. Otroci bodo odigrali veliko medsebojnih tekem, njihov napredek pa bo spremljan na sodoben način. Šolnina bo simbolična in jo bodo starši poravnali v spomladanskem času, za tiste, ki tega ne bodo zmogli, pa to ne bo ovira za šolanje. Šola bo pomagala vsem nadarjenim in jih usmerjala v klubsko igranje. Vodstvo šole je organiziralo sestanke s starši, ki so se tako neposredno seznanili z vaditelji in trenerji, ki skrbijo za vadbo v posameznih krajih. Odziv staršev je bil pozitiven, saj so si podobnih akcij želeli, zato jih podpirajo in upajo, da bodo trajale Čim dalj časa. Poleg tega ima akcija tudi namen širši javnosti pokazati potrebo po športni dvorani v radovljiškem koncu, saj sta na Gorenjskem le dve dvorani, ki sta ustrezni za tekmovanja v odbojki, košarki in rokometu (Škofja Loka, Kranj). Športnih dvoran rokometne velikosti je v Sloveniji že 43 in športniki iz območja Radovljice si želimo, da bi ob gradnji Gostinske šole v Radovljici zmogli toliko skupnih moči, da bi s pomočjo Ministrstva za šolstvo in z drugimi sredstvi zgradili takšen športni objekt, ki bo športu v radovljiški občini omogočal enakovredne pogoje z ostalimi kraji v Sloveniji. • Janez Šolar MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 >|1H IIHHIIH MLADINSKA PRVENSTVA SLOVENIJE DO 18 IN DO 20 LET Prvenstva za fante in dekleta bodo od 20. do 30. januarja 1994 v hotelu Creina v Kranju v izvedbi ŠS Tomo Župan Kranj. Pravico nastopa imajo registrirani mladinci in mladinke z najmanj II. kategorijo (mladinci) in najmanj III. kategorijo (mladinke) rojeni leta 1976/77 (do 18 let) in 1974/75 (do 20 let). Nastopijo lahko tudi mlajši, vendar s tem izgubijo pravico nastopa v svoji starostni kategoriji. Igra se največ 11 kol (9 kol dekleta) po švicarskem sistemu ali po Bergerjevem sistemu v primeru manjšega števila igralcev. Igralni čas je 2 uri za 40 potez in 1 ura za 20 potez v nadaljevanju. Informacije in prijave: Aleš Drinovec, tel. 064/47-375 (doma), 064/221-321 int. 2196 (služba). • Aleš Drinovec NAJMLAJŠI UGNAL NAJSTAREJŠEGA V Lescah, v družbenem centru se je začelo člansko šahovsko prvenstvo Gorenjske. Igra 18 igralcev in igralk iz Kranja, Jesenic in Radovljice. Pomerili se bodo v devetih kolih švicarskega sistema ob sredah od 17. do 21.30 uri. Prvo kolo je že postreglo s prvimi presenečenji. Nada Marušič je z belimi figurami premagala Slavka Malija, najmlajši, 12-letni Uroš Kavčič pa najstarejšega, 61-letnega mojstrskega kandidata Aljoša Eržena. Ostali rezultati: Rudi Osterman - Blaž Kosmač 1:0, Matej Sušnik - Janez Kozamernik 1:0, Klemen Klavčič - Aleš Drinovec remi, Silvo Uršič - Janez Kokalj 1:0. • Aleš Drinovec NA POHORSKE SMUČINE Kranj, 17. januarja -Gorska reševalna služba Maribor je te dni razpisala 11. Pohod po "Pohorski smučini" Kope - Rogla -Areh, v dolžini 50 km. Pohod, oziroma tek, bo v soboto, 12. februarja, s startom na Pungartu pod Veliko kopo. Start bo skupinski, ob 8. uri. Štartnina znaša 1.000 tolarjev in vključuje štartno Številko, spominsko medaljo, okrepčilo in golaž na cilju prireditve, ter avtobusni prevoz iz Maribora (prijave za organiziran avtobusni prevoz iz Maribora sprejema Kompas Maribor). Teka se lahko udeležijo samo polnoletne tekačice in tekači, za pohod pa organizatorji svetujejo tekaške smuči, tekaške smuči z robniki ali kompletno turno smučarsko opremo. Pohoda naj se udeležijo le dobro pripravljeni, saj je proga dolga in težavna, organizatorji pa prosijo, da udeleženci tečejo le po označeni progi in upoštevajo navodila članov GRS. Pohorska smučina šteje v akcijo RTV Slovenije "Brazde vzdržljivosti", za lovoriko "Koroška grča" in lovoriko "Pohorc", Generalni pokrovitelj prireditve je "Unior" iz Zreč. • V.S. TEKAŠKIM PRIREDITVAM NA ROB! Končno smo po šestih slabih in sušnih zimah, le dočakali letošnjo, ki vsaj na začetku obeta nekaj snega tudi po nižinah, s tem pa nam bo omogočena izvedba vsaj nekaj od precejšnjega števila programiranih množičnih tekaških prireditev. Do sedaj smo spravili pod streho dve in sicer spominsko na Pokljuki in "Novoletni tek" v Logatcu prejšnjo nedeljo in prav zaradi dogajanja na tej logaški tekmi se oglašam s svojim prispevkom. Predčasen start - pobeg je inscenirala skupina približno pemajsterice nastopajočih članov, ki niso upoštevali opozorila štarterja, da je do starta še minuta in so se predčasno podali na progo. Ker so ostali pravilno počakali na štarterjev znak, organizatorjem ni preostalo drugega, kot da so pobegle izločili iz rezultatne liste. Ravnanje prirediteljev, oziroma sodnikov, je bilo povsem pravilno, čeprav ob namestitvi štarme zapore, kar je pri skupinskih startih v navadi, do pobegr najbrž ne bi prišlo. Torej že na začetku sezone množičnih prireditev, nedisciplina in nekorekmo obnašanje. To mora oiti seveda opozorilo vsem drugim prirediteljem množičnih tekaških tekmovanj, da uredijo štartni prostor tako, da jim nastopajoči ne bodo bežali, če pa jim bodo, morajo ukrepati, kot so to naredili v Logatcu! Drug problem se skriva v načinu teka na določeni prireditvi. "Proste" tehnike teka namreč ni, sta le prvotna "klasična" in nova "drsalna", medtem ko prireditlej sicer lahko razpiše "prosti način" teka, vendar to pomeni, da mora za nastopajoče pripraviti najmanj eno smučino in poleg nje še vsaj 2 m široko utrjeno traso za drsalne korake. Seveda je najbrž odveč poudarjati, da ta dva načina teka ne sodita skupaj, saj je tekač, ki uporablja drsalno tehniko za 2 do 3 minute hitrejši na 10 km od onega, ki teče klasično, zato je potrebno na množičnih prireditvah določiti različne razdalje, za eno ali drugo tehniko ali pa celo tekmovanje izvesti v klasični ali drsalni tehniki. Tudi tu je prihajalo v preteklosti do velikih kršitev določil razpisa, saj so številni udeleženci namesto v klasični tehniki, določene odseke proge pretekli v hitrejši drsalni tehniki in so pri tem pridno uničevali tekaško smučino in seveda nepošteno pridobili na doseženem času. Diskvalifikacij takih kršiteljev ne pomnimo, medtem ko bi v tujini vsi leteli iz rezultame liste. Da je temu res tako, naj navedem podatek, ki mi ga je posredoval eden o udeležencev triatlona nekje v Avstriji, kjer je nastopilo več kot 450 triatloncev iz domala vseh evropskih držav in prireditelji - sodniki, so jih 14 diskvalificirali, zaradi različnih nepravilnosti in prekrškov. Od teh 14. jih je bilo kar 7 (torej polovica) naših iz Slovenije! Ob koncu še nasvet prirediteljem množičnih tekaških prireditev. Vsem privržencem zimske rekreacije, moramo dati možnost, da se udeležujejo množičnih tekaških prireditev, od otrok, pa do že zelo priletnih, vendar nam mora biti jasno, da kakor je za mlade mnogo bolj atraktiven in privlačen tek v drsalni tehniki, tako je za tiste srednjih let in še nekoliko starejše, predvsem pa ženske mnogo bolj prikladen in sprejemljiv dobri stari klasični način hoje in teka! Torej moramo stremeti za tem, da bomo obojim ponudili možnost nastopanja, saj bomo sicer zelo osiromašili naše množične prireditve. Celo Švedi, so dve leti poskušali svoj VVasa tek izpeljati v drsalni tehniki, vendar so se morali zaradi skoraj 50-odstotnega zmanjšanja nastopajočih, ponovno vrniti k staremu klasičnemu načinu, ki je predvsemSkandinavcem zelo pri srcu. • Janez Pavčič CREATIM, d.o.o. razpisuje prosti delovni mesti 1. ARHITEKTA - OBLIKOVALCA za delo na področju načrtovanja in nadzora izvedbe sejemskih predstavitev 2. EKONOMISTA za delo na področju vodenja projektov v marketingu Ce vas takšno delo zanima, pošljite pisno prijavo s kratkim življenjepisom na naslov Creatim Kranj, Sučeva 23, 64000 Kranj. KUPIM OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka laboratorijske službe BREDA DRUŠKOVIČ laboratorijski tehnik Pridno in vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu! Vsi zaposleni Zdravstvenega doma Kranj MALI O GASI @ 223-444 © 223-111 APARATI STROJI Prodam novejšo mizarsko KOMBI-NIRKO SCM 2041. 0691-724 578 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. O 632-595 599 Elek. omarice zunanje in notranje kompletno opremljene, ugodno pro-dam. P 061/751-432_798 KOMPRESORJE, vseh velikosti po tovarniških cenah. B 633-506, popoldan. 1064 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ brother na kartice. O 332-358 1066 Prodam prenosni TV za 10.000 SIT, stolp Joko za 150 DEM, zamrzovalno omaro 200 I za 250 DEM, rabljeno eno sezono. Žaberl, Alpska 54, Lesce 1078 Poceni prodam zamrzovalno skrinjo 380 litrsko. »41-857 1064 Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje 4 plin, 2 elektrika. »57-250 1103 Prodam več termoakumulacijskih PEČI, 80 litrski bojler, infra peč. »47-239 1108 Prodam ĐUBOKS avtomat za predelati na tolarje in nov SEKULAR motor 2.90 KW z vsemi priključki. »215-642 1113 TRAKTOR FERGUSON 35 K.M., prodam. Strahinj 76, Naklo 1117 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje 2 plin, 2 elektrika. 0723-442 1119 Prodam termoakumulacijsko peč 3 KW, cena 10.000 SIT. »620-278n24 STROJ z delom ali brez, prodam. O 725-103, zvečer. 1131 C02, 450 amperski VARILNI APARAT, prodam. O 51-458 1133 TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime in transportirni trak, prodam. KOZINA D.O.O. O 328-238 1141 ŽAGO za razrez hlodovine, prodam. 0 061/749-161 1142 ŠTEDILNIK za vgradit 2+2 gorenje, nov, prodam 25 % ceneje. 0715-145 1155 Prodam VW lahko prevozni KOMPRESOR, zmogljivosti 1.2 m3/min za 4000 DEM. Ajodvec Florijan, Sr.vas 9A, Šenčur 1156 ŠTEDILNIK za vgradit 2+2 gorenje, nov prodam 25 odstotkov ceneje. 0715-145 1157 Prodam VW lahko prevozni KOMPRESOR, zmogljivosti 1.2 m3/min za 4000 DEM. Ajdovec Florijan, Sr.vas 9A, Šenčur ms Prodam GRUNDING BTV, ekran 63, cena 15000 SIT. škrjanc, Zg.Duplje 3 1163_ TERMO PEČ 2,5 KW nova, prodam. 0421-722 1167 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. 0 221-037 ali 48-545 se Kupim smrekovo hlodovino. TESARSTVO Emil Jerkovič, 0215-649 821 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, bukve in celulozni les. 066-678 937 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in bukve. Plačilo takoj! 048-609 1030 Kupim klavirsko 120 basno HARMONIKO, znamke Zupan. 041-669 1087 SMUČI, dolge 160 cm, brez okovja, kupim. 0 682-572 1139 Posest, njivo ali travnik v okolici škofje Loke kupim. 0218-833 po 15. uri 1152 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. 0061/613-025 nes Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, jesena, javora, kostanja, oreha, češnje, kruške, bora, topola in jelše. 058-094 nas Kupim kravo simentalko s teletom. 0710-529 1196 LOKALI Veliko starinsko KLET (okoli 800 m2) v centru Kranja oddam v najem. Klet je treba adaptirati in urediti. Idealna za discoteko in pivnico. Velik parkirni prostor. Informacije na 0061/213-654 911 TRGOVINA Z TV*VID€0-flVDIO*HI - FI-T€L€FONI MfiRRNTZ, SONV, T6CHNICS, d*'°-' <£ft& ]%™ PANASONIC, PHILIPS, JBl, JAMO ^^m^^it Conkorjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča)HT 1)04/tfct'1)0) Čelni nakladač za gnoj prodam ali zamenjam za goved. 0061/823-451 1188_ Ugodno prodam kultivator Z JEŽEM Gorenc, širina 200 cm in plug Batuje - dvobrazdni. V uporabi eno sezono. 0622-481 1191 Prodam varilni aparat Gorenje 180 A. 066-704 11»4 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. 0 215- 650 29403 GLASBILA Prodam klavirsko HARMONIKO 80 bas, staro eno leto. 045-238 1125 GR. MATERIAL Ugodno prodam SNEGOLOVCE primerne za gospodarska poslopja. 0 242-766 928 Ugodno prodam kombiniran BOJLER nov in betonski mešalec. 0872- 604 1073 IZOBRAŽEVANJE UČITEU uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko. 0 311-471 155 31.1.1994 se prične 30-urni začetni tečaj ŠIVANJA. Cena 10.500 SIT. Prijave na 0622-256 7S2 Instruiram angleščino za OŠ in SŠ. 082-210 1096 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. 0241-278 nos Instruiram matematiko za osnovne šole. 0212-317 1114 V najem vzamem prostor, primeren za AVTOKLEPARSKO DEJAVNOST v okolici Kranja. 0326-535 1070 V najem oddam SKLADIŠČE v Naklem. 050-852 1171 Oddamo: pisarne v izmeri od 16 m2 do 90 m2 z ogrevanjem po 16 DEM/ m2. Različne trgovske lokale v Kranju okolici in Škofji Loki. 5-sobno reprezentančno stanovanje nad gostinskim lokalom. Novo poslovno hišo 65 m2 stanovanjske ali pisarniške površine 65 m2 LOKAL in 65 m2 skladišča lokacija Šenčur. Skladiščni prostori na različnih lokacijah. Gostinski lokal najamemol FRAST NEPREMIČNINE, dl.čas od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, 0242-651 1208 Oddamo neopremljen lokal za trgovino (70m2) v mestu Kranja in dve pisarne pri avtobusni postaji. 0214-674 1220 Pri naklem oddamo prostor za ureditev trgovine ali pisarne (2x90m2), v centru Radovljice prostor za obrt (2x150m2); v poslovni zgradbi v kRANJU VEČ PISARN (PO 15 DEM/m2); pri Brniku prostor za obrt ALI SKLADIŠČE. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 KOLESA APN 6, letnik 1993, dve čeladi, cena 1000 DEM, prodam. 0 84-623 1136 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 22.1.94. Prijave na 0 49-442 178 OBLAČILA NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA MAŽA Škofja Loka, Titov trg 7 (na avtobusni postaji} tel.: 064/623 276 NUDIMO VAM POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV CENE NIŽJE OO TOVARNIŠKIH 40% AKCIJSKI POPUST 3m kuhinjo 86.601 SIT dnevno soba 77.0IS SIT otroška soba 74.113 SIT aH celo ceneje.*....... Ženske barete dvojne in otroške kape dobite. 0715-050 719 Prodam dolgo, roza, poročno obleko. 066-931 1189 OTR. OPREMA Kombiniran dobro ohranjen otroški VOZIČEK, cena 11.000 SIT, prodam. 0 332-603 436 OTROŠKI AVTOSED, ugodno prodam. 0 218-630 1056 Prodam novo otroško SPLANICO jurček, cena 500 DEM. 085-006 1077_ OTROŠKI VOZIČEK, stajico in jogi za^posteljico, prodam. 0 83-543 Prodam AVTOSEDEŽ CHICCO brez naslona za 4900,00 SIT. 0725-131, dopoldne hb7 Prodam otroško posteljico in kombiniran voziček. 0802-040 1211 RAČUNOVODSTVO Podjetniki - zasebniki I Vodenje poslovnih knllg In ostale računovodske storitve po konkurenčnih cenah Škofja Lokajel-064/620-263 OSTALO DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trske, z dostavo. 0 325-488_«5 GOBELIN, Jezus dobri pastir, 110x50, prodam. 0 802-189 1135 Zelo ugodno prodam širokolistni ROGOZ za ikebane. 045-532 1177 Domačo volno predeno - prodam. 0061/735-154_1192 Prodam meso - goveje. 0682-219 1197_ Vsak teden nakupovalni izlet v Munchen, cena 69 DEM. Prijave 82- 104 1203 PRIDELKI SENO in DETELJO, prodam. 0 622-652 1061 Prodam neškropljena JABOLKA in domače ŽGANJE. 077-621 1095 Prodam krompir krmilni in za sajenje dizere, eria. 049-002 1193 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. 043-306 835 Na Drulovki pri Kranju, prodam nedokončano vrstno-atrijsko HIŠO. 0 061/823-132_844 V Kranju, prodam dvg stanovanjsko HIŠO z večjim vrtom. Škofjeloška 38. 0 061/267-572 1053 Blizu Avstrije oddam 500 m proizvodnega poslovnega objekta. 0061/ 266-574, 064/725-058_10b8 GOZD - Pokljuka - Mežaklja različnih površin, prodam. 0061/266-574, 064/725-058 _1088 Oddam starejšo hišo v najem. 046- 014 1179 SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1*>*> K^VIVI^VI j* > V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANAIJ ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI mm f\ f\ Z MONTAŽO SAMO OoyUtM * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.I < >K \. (.1 lili Sl( 125 TEL: 064 633-425 Prodajamo atraktivne parcele v izmeri od 600 m2 do 1130 m2 lokacija Duplje pri Kranju in v Hote-mažah 500 m2, ter Šenčurju 354 m2. Vikend parcelo v neposredni bližini smučišča Stari vrh 201 m2. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 1206 Prilika! Naprodaj nova hiša pri Cerkljah na parceli 1175 m2 za 180.000 DEM. Hiša stara 15 let, lokacija Britof pri Kranju za 150.000 DEM. Starejša hiša na parceli 1000 rr.2, lokacija Suha pn Kranju za 70.000 DEM. Gostinci pozor! prodamo starejšo hišo na parceli 1000 m2 ob magistralni cesti Ljubljana - Celje za 40.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 1207 PRODAMO zazidljive parcele pri Kranju (smer Preddvor in Besnica) ter pri Šk.Loki (smer Bukovica). APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_1223 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ otroci in odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabimo v Delavski dom Kranj;, v šolo Franceta Prešerna in v šolo Staneta Žagarja na Planini. 0 41-581 278 PLESNA ŠOLA KRANJ - s programom URŠKE iz Delavskega doma vpisuje. 0 41-581 ali 223-233 284 Narodno zabavni trio vas zabava na porokah in prireditvah! 058-3531092 Plesna šola Kranj - šola za vse generacije, vpisuje otroke, mladino, odrasle. 041-581 1173 Plesna šola Kranj - s programom plesna šole "Urška" vpisuje nove člane. 041-581 1174 POZNANSTVA Ste osamljeni, razočarani? Samo tam, kjer je velika ponudba je uspeh! Amor - največja vseslovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. 0061/1591-760 NON-STOP, 065/ 23-440, 23-632 (od 8. do 18. ure) 1175 RAZNO PRODAM Prodam vprežne sani, krompir, drva, mlin za sadje. 0633-215 1080 Prodam PUHALNIK, mlin za sadje, drva in krompir. 0633-215 1082 Prodam kostanjev MED 350 SIT, CIRKULAR, TELEVIZOR. 067-037 1094 Prodam suha bukova DRVA. 065-277 ma Prodam pralni stroj Gorenje, generalno obnovljen, hladilnik Gorenje, smuči otroške dol. 1.20 m z vso dodatno opremo ter drsalke št. 38 za hokej in št. 41-42 za umetnostno drsanje. 0217-367 n83 D.O.O. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje. Se priporočamo I STAN. OPREMA SPALNICO - les, ohranjeno, prodam. 0 215-755 1060 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro, raztegljiv trosed, kotni, dvosed in dva fotelja. 0725-607 po 14. uri 1090 Prodam pohištvo Alples, dva fotelja in en kavč. 0622-223, popoldan 1105_ Prodam trosed in dva tabureja. 059-109, popoldan me Prodam sedežno garnituro z dodatnim ležiščem. fOt45-662 neo ŠPORT Kupim SMUČI 140 cm, okovje, smučarske čevlje št. 37. 058-091 STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo In popravljamo. 0 213-21892 Lamelne, plise, rolo ZAVESE, žalu-zije, rolete in markize izdelujemo in montiramo. RONO-NOGRAŠEK. Cenjene stranke obveščamo, da od 1.1.94 dalje poslujemo na tel. številki 061/651-247_rte PRALNI STROJI, BOJLERJI - popravilo in generalna obnovitev. Hitro in z garancijo. 0 325-81 b 225 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 226 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 216-529 396 Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole Drago, Prebačevo 32/a. 0 326-426 490 Montaža in popravilo TV anten. Dograditev M MTV in A kanala. 0215-146, 57-420_738 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 751 Kvalitetna montaža raznih oblog, napuščev, balkonskih ograj, sveto-vanja. 0 061/823-127_bm VODOVODAR vam naredi vsa vodoinstalacijska dela! 0218-427 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A, M MTV kanala. 0310-223 966 izoliram cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino in stekleno volno. Cena ugodna. 0217-300 968 VLEČNE KLJUKE - snemljive izdelam, predeiam, montiram. 0 633-506, popoldan. 1063 Izdelujem pomivalna korita za kmečke mlekarnice, tuš banjice. 0325-576 1067 AVTO SOLA škofja toka, Frankovo nas. 157 ^633 «114,620-211,310-222 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Sprejemam naročila za razne predmete iz armiranega polvestra-0325-576 io» Postavitev kmečkih peči, kaminov, leažlnih kaminov, zidanih štedilnikov. 065-773 1083 IZDELUJEM ZAŠČITNE KOVINSKE MREŽE za kletna okna, vrata, razne ograje.....082-104 10» Iščem zidarsko skupino za notranji omet hiše. 0632-676, 633-433 icPj Kvalitetno polaganje keramičnih ploščic. 046-408, od 19. do 21. ure 1126_ Sprejemamo naročila za izdelavo vseh vrst BETONSKIH TLAKOV. « 47-813, popoldan._rus KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg in majnše selitve. 0 215-211 114» P R E V O Z I in selitve do nosilnosti 2 ton, s pokritim kamionom, kamorkoli po Sloveniji in tujini. Podjetniki, večkrat na mesec vozimo prazni iz Gorenjske v Ljubljano, če prevoz p? zares ugodnih cenah na tej relaciji potrebujete, se oglasite. TINE » CO.d.o.o, 0061/803-780 NON-STOP, tudi ob nedeljah!_iieo Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata, vam izdelam po naročilu. 082-104_lis« TOPLO IN PRIJETNO - fasade in ometi Stvrian Lenart z materiali Baumit. Informacije in naročila: 062/ 724-123, 724-652_1201 Centralno kurjavo in strojne instalacije izvajamo z vašim ali našim materialom. Janez Dolinar, Hafnerje-vo 88, Šk.Loka, 0632-520 120S STANOVANJA V najem vzamemo stanovanje ali hišo v Radovljici, na Bledu ali v bližnji okolici za primerno ceno. Komat Gradnikova 71, Radovljica iov» Mlada štiričlanska družina najame hišo ali stanovanje v Kranju al' okolici. 0241-352_110» V Kranju v Stražišču prodamo 3-sobno stanovanje 63 m2, cen.kurjava. 0310-149 1122 V najem vzamem 2 ali 3-sobno STANOVANJE. 0736-495, od 11-do 14. ure n47 V najem vzamem 2 ali 3-sobno STANOVANJE. 0736-495, od 1| do 14.ure 1h7 K3KERN KRANJ TEL.: 064/8213S3 EfliKillillEME OCENJUJEMO, PRODAJAMO IN K0P0JEM0 Prodam 1-sobno na Jesenicah ^ izmeri 42 m2 za 28000 DEM brez C«, 1-sobno 44,7 m2 za 50.000 DEM " Kranju, mansardno stanovanje v Kranju - Huje 90 m2+20m2 za ceno 75.000 DEM, 2-sobno na Planini II ^ izmeri 59,8 m2, za ceno 59000 DEM; Garsonjero na Planini v izmeri 29,5 m2, delno opremljeno za 40.000 DEM. Za gotovino kupimo več stanovanj v Kranju In okolici. Za znane najemnike več garsonier na območju Kranja nudimo predplačilo. V Medvodah oddamo 3-sobno stanovanje komfortno opremljeno za 750 DEW mesečno po možnosti 6 mesečno predplačilo. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, del.čas od 9. do 12. ure in od m do 18.ure, 0242-651_120J ODDAMO opremljeno 1 in 2-ss N Kolovico hiše v KRANJU. NAJAME' 10 stanovanja v Šk. Loki, Kranju. Radovljici. V Kranju prodamo 1 -ss * atrijem in 2 in 3 ssTUDI ZAMENJAMO ZA MANJŠA. KUPIMO garsonjere, 1-ss in manjša 2-ss v Kranju. Šk.Loki in Radovljici. NAJNIŽJ/ PROVIZIJA. APRON NEPREMlC' NINE, 0218-693, 214-674 t« VOZILA DELI Prodam vlečno kljuko za R 4, novo 0733-437 10" VOZILA ODKUP in PRODAJA rabljenih voz"' AVTO - SAN, Kranj. O 217-528 J{ Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET * avtobusom na Madžarsko, dn» 22.1.94, prijave na 0 49-442 1* JT73 ŽMLAKnnj om RMttvncJjaPARKKinl tgoŠn^pOtitMk Sobot IfkslotMgiBsbi flfesr sn:t-> titetollpksMšok lELffl-m IŠČEMO KOMERCIALISTE ALI ORGANIZIRANE SKUPINE PRODAJALCEV NA PODROČJU GORENJSKE. MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. POKLIČITE NA MOBITEL 0609 817-852 ALI TEL.: 061/14 09 457__ OPEL ASCONO 1.6, letnik 1988, prodam za 9800 DEM. »738-887 FORD FIESTO 1.3 I DISCO, letnik 3/ S3 prodam, možen prevzem leasin-£»• »218-323, 66-676 744 Prodam IMV KASONAR s cerado, gg"a 2800 DEM. »310-061 are Odkup, prodaja, prepisi in kreditiranje vozil. »331-503, 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 12. ure in od '4- do 17. ure 8io . Ugodno prodam FIAT 132 2000, »tmk 1979. hribar, Gradnikova 119, Radovljica, »710-089_1007 yilGO 55, letnik 1986, prodam. » fjHeO_ 1057 OPEL VECTRO 1.8 i GLS, letnik 6/ I', prodam. Sajovčevo nas. 9, Šenčur. 1059 FORD FIESTA 1.3 SX, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. Oblak, Smlednika 43/a, Kranj. » 323-407 ali 323- 995 1143 Prodam R 4, letnik 1989. »332-158 1154 Prodam R 4, letnik 1989. »332-158 1156 Prodam GOLF, letnik 1988 1.3, popolna GTI oprema. Žnidaršič, «56-016, popoldan_iisa Prodam R 4 GTL, letnik 1986, cena 3200 DEM. »312-255_iiS9 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986, cena 6500 DEM. »312-255 1160 Odkup in prodaja osebnih avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255 1161 Prodam AX 11 TRE, letnik 1989, cena 9500 DEM. «312-255 1162 Prodam Z 850, letnik 1982, reg. 10/ 94, možna zamenjava za Z f01 z doplačilom. «51-731_m? VW POLO karamboliran zadaj, vozen, z rezervnimi deli, letnik 1985. »332-178_ii69 R 18, letnik 1983, elek. stekla, 4200 DEM. »58-047, Matjaž_me Prodam ZASTAVA 126 P, letnik 1987. »312-255 1181 Gcmnras^Ho posojilo V ENEM DNEVU, GARANCIJA: ČEKI, AVTO, ZLATO, SUKE. TRGOVCI ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH STRANK Z ZAMIKOM PLAČILA MESTNA 1A8TAVU AUIIGA CANKARJEVA 4/1 LJUBLJANA (PASAŽA NEBOTIČNIKA) OD 10. D016. URE. **AS100 rastava 101, letnik 1978, prodam. ®i^118_1062 Prodam Z 101 special, letnik 1979, m d0 10/94- »52-205 popoldan l«ted!m HYUINDAI PONY GLS, SHL1991- «421-276, dopoldan, -^ff5 Popoldan Igor_1079 reo^n"1 °sebni avto^ ,etnik 1972-VtSLi. konca aprila, zelo ugodno. 4c, »43-528 ali 43-551 1099 8MW 316, letnik 1988, 73000 km, X* metal barve, prodam. «871->fu _ 1104 190 TL',etnik 1986> P1**13"1- 0718" Jl_ 1111 Prodam karambolirano Z g£!7-606 do^f^ ^O 4X4- tetnik 1988, reg. to? -95, cena P° dogovoru. «51- * 1123 101. 1121 W 0043-4M.?U« ©r68ia-429UGO m°t0r j8 V 0kVari- 55, ,etnik 1986- re9- do 10/94. ugodno prodam. « 51-221 1129 VISO 11 R|, letnik 1987, reg. do 10/ ^Prodam. » 217-149_1132 /■JOTA, letnik 1981, reg. do 10/94, prodam. Šučur, Groharjevo nas. 5, ^Loka. 1137 ZASTAVO 750, letnik 1984, ugodno Prodam. Kos, Groharjevo nas. 7, Sk. gjg-__1138 84UqO 45 A- letnik 3/90, prodam. » AUDI 80 1,6 bencin, letnik 1991, prodam za 22000 DEM in FIAT TURBO DIESEL, letnik 1989 za 13200 DEM. »632-465_1182 GOLF JGL, registriran, zelo ohran-jen-poceni prodam. 045-170 use Prodam GOLF JXD, letnik 1987/88, bele barve. »733-245_1200 Karambolirano LADO 1300 S po delih, letnik 1982, motor v odličnem stanju. »83-585 _1204 Prodam LADO 1200, letnik 1985, registrirana do 25. 1.1995. «620-021 ' 1210 Prodam avto ŠKODA FAVORIT 136, letnik december 1991, reg. do 12/94, lepo ohranjen in garažiran. Ima 23000 km. «802-057_1213 Prodam KOMBI FURGON 1600, letnik 1972. ŠKODO S 100, letnik 1970, R 4, letnik 1981. «332-097 1215_ Prodam R 4 GTL. letnik 1992. «241-184_1216 Prodam VW SHIROCO GT. letnik 1979, cena po dogovoru. «061/ 612-411 1219 Prodam R 19 GTD, letnik 1991. «49-007 1224 ZAPOSLITVE Gostilna Sejem redno ali honorarno zaposli dekle za delo v STREŽBI, informacije osebno v gostilni Sejem. Zaposlitev dobi FRIZER-FRIZERKA, lahko pripravnik. «332-252, po 20. uri_801 KV NATAKARICO oz. dekle z delovnimi izkušnjami zaposlimo. «52-055 1031 KUHARJA PIZZOPEKA na krušni peči, zaposlimo. «52-055 1032 Zaposlimo komunikativne sodelavce s smislom za zastopniško delo. 0 0609/617-132_iosb Iščem mlajšega upokojenca za pomoč na kmetiji. 0633-215 1081 Iščemo zavarovalne zastopnike po vsej Sloveniji. 0061/372-934 1107 ŠOFER z večletno prakso kategorij E,C,E išče službo. Šifra: VESTEN OFER 1120 Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa založbe Mladinske Knjige. Poleg osnovne provizije najboljši dodatno nagrajeni. 0632-330 in 56-105 1151 Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa založbe Mladinske knjige. Poleg osnovne provizije najboljši dodatno nagrajeni. 0632-330 in 56-105 1151 Za terensko delo nudimo najboljšo provizijo. Podrobnejše Infor. 076-622 1170 čistilko in natakarico za lokal v Radovljici, iščem. 0217-846, od 17. do 19. ure 1202 Iščem delo v okolici Kranja, imam izpit B kategorije, lahko razni prevozi in dostava z našim avtom, delo je lahko dopoldansko ali popoldano ali 12 ur na dan. Star sem 44 let in resen. 0323-803 1214 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 32 Prodam PAPIGO rozelo, pisano. »212-464_era Prodam KANARČKE, odlične pevce, tudi samice. Kranj, Župančičeva 30, «325-791 882 Prodam dva NEMŠKA OVČARJA brez rodovnika, mati rodovniška. «65-128 1065 Sprejemamo naročila za enodnevno perutnino, jarkice, dvomesečne pur-ane. DOMAČIJ A«738-037 1071 Prodam ŽREBIČKA haflinger, stara 6 in 18 mesecev. «45-212 1072 Prodam SIMENTALKO po drugem teletu. «720-102_1075 Prodam mlado SIMENTALKO z mlekom. Praprotna polica 29 1086 PRAŠIČA cca 130 kg. domača krma, prodam. «681-245_1091 Podarim devet tednov starega psička. «46-036_1093 Menjam jalovo KRAVO za brejo aH prodam. «66-059 _1102 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 25, Cerklje 1110 Prodam mladiče DOLGODLAKE JAZBEČARJE z rodovnikom. «328-326 1112 Prodam enoletne KOKOŠI in KRAVO s teletom. Visoko 5, Visoko 1115 Oddam mlade KUŽKE. « 43-452 1134 Okrasne KOKOŠI in valilnik, prodam. « 621-468_1144 PRAŠIČE težke od 80 do 130 kg, prodam, cena 300 SIT/kg. »061/ 749-176_1148 PRAŠIČE težke od 80 do 130 kg, prodam. Cena 300 SIT/kg. »061/ 749-176_ms Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Tomažin, Bukovščica 20, Selca 1153 Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Tomažin, Bukovščica 20, Selca 1154 Oddam prijaznega PSIČKA, starega 8 tednov. »312-103 1155 Prodam zajce in zajkle, cena 400 SIT/kom. »45-532 1176 Prodam polovico PRAŠIČA domača krma. »682-576_1195 Prodam prašiča za zakol. Jama 28, »401-087 1199 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata MARJANA KOSIRNIKA * iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. NJEGOVI Šenčur, 10. januar ja 1994 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame, tašče in tete ANICE KOLAR roj. 1911 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom s Planine in Velikega hriba, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem iz Naklega in g. župniku Godcu za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam ob bolečem slovesu stali ob strani, iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 10. januarja 1994 ZAHVALA Prenaglo in tako tiho te smrt je zapeljala na večne poljane kot kaplja ali solza, ki z očesa kane. Ob tragični izgubi našega sina ALEŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč. Posebna hvala kolektivu Števci iz Kranja in Tobačni iz Ljubljane. Zelo smo hvaležni "Navčku" z Visokega pri Kranju, ki je poskrbel za lep pogreb, gospodu župniku in givcem, ki so nam, vsak po svoje olajšali te najtežje trenutke. Posebna zahvala pa gre družini izaj iz Zg.Brnika, ki nam je nesebično prišla na pomoč, tako da jim tega ne bomo mogli nikoli povrniti. Žalujoča družina Mausser Kranj, 13. januarja 1994 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda ALOJZA KUNSTLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, nakazila v korist Klinike za žilne bolezni in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rusu in dr. Videčniku za dolgoletno zdravljenje. Zahvala gre g. župniku, gorjanskim godbenikom, gasilcem GD Gorje in sosednjih društev, nosilcem praporov, ZB in govornikoma gasilskega in turističnega društva Gorje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica, tasta in starega očeta ANDREJA SITARJA se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sosedom za pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi gasilcem, upokojencem, pevcem, bivšim sodelavcem Planike in LK Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, Dvorje, Predoslje 1994 ZAHVALA Zakaj si nas morala ravno sedaj zapustiti, ko s teboj smo hoteli lepo živeti. Delo, trud in trpljenje, to je bilo tvoje življenje. Bila si preudarna in pogumna, za nikogar nikdar utrujena. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upala, da se ti bo vrnilo. Utihnilo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok pri nas. V 62. letu starosti nas je za vedno in tiho zapustila draga žena, mama, tašča in babica MARIJA MLADENOVIČ rojena Negro Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za pomoč, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje in sveče, ter jo pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti na pokopališču v Ljubnem. Posebna zahvala Francetu Cvenklu za poslovilne besede, zastavonošam, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem bratov Zupan. Žalujoči: mož Mito, sinovi Mitja, Niko, Stojan in hčerka Nataša z družinami. Ljubno, 9. januarja 1994 NAJAVLJAMO Grd rop v Tržiču v Ženski surovo pretepel in okradel Policisti so pol ure kasneje prijeli 21-Ietnega Simona Š. Tržič - V soboto okrog desetih zvečer sta ili prijateljici, stari 64 in 66 let, doma iz Bistrice pri Tržiču peš po poti Kalinček proti domu. Za njima je šel 21-letni Simon S. iz Tržiča, ki ga policisti dobro poznajo, saj so ga pred kratkim obravnavali zaradi nasilniških obnašanj, pred tem pa že tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Simon Š. je priletni ženski dohitel in v podhodu pod magistralno cesto v Bistrici najprej planil na Miro G. Udarjal jo je po obrazu, jo zbil po tleh, brcal, ji iztrgal torbico, nato pa se na enak surov način spravil še na Marijo R, ki je osupla in nemočna opazovala, kaj se dogaja. Tudi njo je vrgel na tla in obrcal, nato pa ji izpulil torbico in odšel. V eni torbici je dobil 3.300 tolarjev, v drugi le 30 tolarjev ter drobnarije, ki jih ženske običajno nosijo s seboj. Tržiški policisti so roparja prijeli že pol ure kasneje doma, pri njem so našli tudi ukradene stvari. Simon Š. je na policijski postaji v Tržiču "skočil" tudi v kriminalista, ga zgrabil za suknjič, mu ga strgal ter ga porinil ob steno. Kriminalist je surovega mladeniča kajpak obvladal. Preiskovalni sodnik, h kateremu so pospremili Simona Š. za zaslišanje, je odredil pripor. Ropar je eno od napadenih žensk, Miro G., huje ranil. Ima odprt zlom nosne kosti in izpah desne rame ter številne odrgnine in potpludbe. Zdravijo jo v jeseniški bolnišnici. Helena Jelovčan Lani 640 pobegov Kranj, 18. januarja - Kar 640 povzročiteljev je lani pobegnilo s krajev prometnih nezgod. Ena od teh nezgod se je končala celo s smrtnim izidom, osem s telesnimi poškodbami udeležencev, 631 pa z materialno škodo. Večino hujših nezgod, razen dveh, so prometni policisti uspeli raziskati, od lažjih nezgod pa so povzročitelje našli le v 187 primerih. Kot pravi prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar, se število nezgod s pobegi na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. Tako je bilo 1990. leta 491 pobegov, naslednje leto 582 in 1992. leta 617. Ivan Demšar Eripisuje zasluge za razis-ane primere pobegov v precejšnji meri tudi medijem, saj se po objavah povzročitelji nezgod pogosto sami oglasijo na policiji ali pa podatke o povzročiteljih sporoče drugi. • H. J. Dvakrat prodano stanovanje Škofja Loka - Kriminalisti s škofjeloške policijske postaje so obravnavali 35-letno Ločanko Mojco S. Mojca S. je decembra v svojem stanovanju sprejela Ivanko V, ki se je zanimala za nakup njenega stanovanja. Ivanka V. si je stanovanje ogledala, dogovorili sta se za ceno, napisali kupno pogodbo, Ivanka V. je Mojci S. dala tudi 2,130.000 tolarjev. Kasnejša preiskava je razkrila, da je Mojca S. stanovanje že pred tem prodala Zoranu R, novembra pa ga je skušala Še drugič prodati. Tedaj ji ni uspelo, skoraj pa bi ji decembra. • H. J. foto bobnar Brezposelni mladeniči so se spravili nad ženske Prijeti tatovi torbic Kranj, 18. januarja - Kriminalisti iz lokalne kriminalistične enote policijske postaje v Kranju so pred kratkim prijeli 21-letnega Samirja M., 19-letnega Igorja J. in 20-letnega Domna T. iz Kranja, ki so napadali ženske in jim iz rok trgali torbice in vreče, nato pa s plenom pobegnili. Fantje so delovali v različnih postavah, največkrat po dva skupaj. Preiskovalni sodnik je odredil pripor za Samirja M., druga dva bosta počakala na sojenje na prostosti. Osumljenci so na različnih koncih Kranja pričakali osamljene ženske, jim na hitro iztrgali torbice in izginili v noč. Tako so 3. novembra lani ukradli torbico z 12.000 tolarji in različnimi dokumenti Darji B. v butiku v Jenkovi ulici. 5. decembra je dvojica na Skalici oropala Emilijo K.; eden jo je udaril po roki, da je torbica padla po tleh, v njej je bilo 5000 tolarjev. Zadeva se je ponovila 12. decembra zvečer v ulici Tuga Vidmarja. Marijo S. sta dva zasledovala že iz mesta, nato pa ji iztrgala torbico in zbežala. V torbici je bilo 11.000 tolarjev in osebni dokumenti. 13. decembra sta dva napadla Bernardo J. in ji iz košare vzela hranilno knjižico ter 12.000 tolarjev. Naslednjega večera je bila žrtev Marija R, ki so ji storilci iztrgali nakupovalno vrečko z 2.500 tolarji, čeki in vozovnicami mestnega prometa. 17. decembra zvečer so vzeli torbico Antoniji J. v Vrečkovi ulici, v njej je bilo 1.700 tolarjev, nekaj ur kasneje pa še Sonji T. na Gaštejskem klancu, ki so ji pobrali 1.300 tolarjev, čekovno kartico in čeke. Podobnih drznih tatvin je bilo še šest. Plen, ki so ga na nočnih pohodih po Kranju iztržili trije mladi storilci, sicer ni bil posebno obilen, čeprav so nekaj ukradenih čekov že tudi vnovčili. Eden od trojice si je z ukradenim denarjem občasno privoščil mamila. • H. J. Gorenjci vozijo prehitro Kranj, 18. januarja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah devet hujših prometnih nezgod, v katerih je bilo ranjenih dvanajst ljudi, med njimi dva otroka. Nezgode so bile v vseh občinah, in sicer v kranjski pet, v drugih po ena. Med najpogostejše vzroke sodijo prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, nepravilna hoja pešcev, pri treh pa so izmerili tudi preveč alkohola v krvi. TRGOVINA > perilom in kopalkami Gregorčičeva g, 64000 Kranj Veliko 40% znižanje bluz FOKY PTT ptt podjetje Slovenije, p. PE PTT KRANJ Podjetja, podjetniki, telefonski naročniki! V maju 1994 bo izšel nov telefonski imenik Republike Slovenije. • Ali so vaši podatki v obstoječem imeniku pravilni in popolni? • Ali so se vaši podatki spremenili oziroma planirate njihovo spremembo? • Želite objavo vaših podatkov ali reklamnega oglasa v poslovnem delu imenika? • Želite objavo zaščitnega znaka Vašega podjetja poleg podatkov? Sporočite nam morebitne popravke, spremembe ali želje! Potrebne informacije dobite po TP 241-444! 0bb Točni podatki v imeniku so v Vaše in naše dobro! Nadaljevanje s prve str. Imena borcev morajo zbrisati Škofja Loka, 17. januarja - Na Godešiču so pred časom imenovali poseben pripravljalni odbor za postavitev spominske plošče vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne. Kljub nasprotovanju krajevnega in občinskega odbora ZZB NOV, svojcev padlih in nekaterih drugih krajanov, so ploščo vzidali v zid cerkve sv. Miklavža na Godešiču in jo 27. junija lani slovesno odkrili. Borci in svojci, ki se s postavitvijo plošče niso strinjali, so zato pripravljalni odbor, ki sta ga imenovala svet krajevne skupnosti Godešič in župnijski urad Reteče, tožila, ker je ta na plošči proti volji svojcev napisal tudi 12 imen padlih borcev NOV. Prejšnji teden sta toženi stranki dobili sklep sodišča v Škofji Loki, podpisala ga je sodnica Nevenka Krelj, da morata v petnajstih dneh s plošče, ki je vzidana v zid cerkve sv. Miklavža v Godešiču, zbrisati imena 12 borcev. Sodnica je ugotovila, da je odbor za postavitev spominske plošče dal zapisati imena padlih partizanskih norcev in internir-ancev skupaj z žrtvami, ki so padle na nasprotni strani. V sklepu piše, da je odbor to stonl kljub predhodnemu izrecnemu nasprotovanju najbližnjih svojcev padlih borcev in inter-nirancev ter krajevne, občinske in državne borčevske organizacije. Borci so se v sodnem postopku sklicevali na določila zakona o varstvu osebnih podatkov. Na obravnavi je zagovornik krajevne skupnosti Godešič Stanislav Klep sicer dejal, da napisi na spominski plošči (imena z letnicami rojstva in smrti) niso podatki, ki bi uživali splošno zaščito. Gre za splošne podatke, ki določajo določeno osebo. Klep je tudi poudaril, da pomeni postavitev skupne spominske plošče za padle domobrance, mobilizir-ance v nemško vojsko in parti- zane izrazito spravno in moralno dejanje. Za postavitev skupne plošče so se odločili vaščani, ki jim je odveč delitev padlih še po petdesetih letih. Zahtevek za izbris imen s spominske plošče je označil kot nemoralen. Zagovornik borcev, odvetnik Andrej Stanovnik, je za postavitev plošče vsem žrtvam dejal, da je to prej netenje zdrah kot pa prizadevanje za narodno spravo. Sodnica je v sklepu zapisala, da je odbor že pred postavitvijo plošče dobil od tožiteljev pisne izjave o nestrinjanju oziroma nasprotovanju zapisa imen njihovih svojcev na ploščo. Ugotovila je tudi, da so bile vse stranke pred postavitvijo plošče seznanjene s stališčem Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani z dne 18. novembra 1992, v katerem je poudarjeno navedeno, da ordinariat soglaša s postavitvijo pošče za žrtve zadnje vojne na cerkvi samo, če so na njej napisana vsa imena, in da nikogar ni mogoče prisiliti, da bi bilo ime svojca napisano na plošči. krajevna skupnost Godešič se na sklep lahko v roku Eetnajstih dni pritoži, o pritož-i pa bo odločalo višje sodišče v Ljubljani. • GG Zanimanje za koncert Bes niča, 17. januarja - Za koncert ansambla Mira Klinca, ki ga Turistično društva Besnica prireja to soboto kot prvo prireditev v okviru praznovanja, je precejšnje zanimanje (vstopnice so že v prodaji v trgovinah Kekec in Živila ter Pizzeriji Pod Rovnikom v Bes-nici). Koncert bo v soboto v Domu v Spodnji Besnici ob 19.30, kaže pa, da bodo prireditelji zaradi precejšnjega zanimanja prvi koncert ansambla pripravili že ob 17. uri. O tem se bodo odločili v četrtek. Štiri vstopnice za koncert pa čakajo v Gorenjskem glasu tiste srečneže (če bodo izžrebani), ki bodo danes, 18. januarja, do 12. ure v uredništvo pisno ali po telefonu (223-111) sporočili pravilen odgovor na vprašanje: Kakšen jubilej letos praznuje Turistično društvo Besnica. • (až) Plesna prireditev Plesna šola STEP by STEP bo po štirih mesecih dela s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki iz Kranja v prenovljeni dvorani KS Stražišče organizirala plesno prireditev, na kateri bodo otroci pokazali, kaj so se naučili. Prireditev bo v petek, 21. januarja, ob 17. uri. Poleg otrok bodo kot gostje nastopili tudi Andrej Šifrer, državni prvakinji v step in show danceu Tina in Mojca iz Ljubljane, izžrebali pa bodo tudi nagrade za otroke, vpisane v Step by step. V dvorani KS Stražišče pa bo Step by step v torek, 25. januarja, začela s plesno šolo za predšolske in Šolske otroke, za odrasle, prebivalce Stražišča, Bitenj, Žabnice in Orehka, pa bo plesna šola ob petkih, začela pa se bo 28. januarja. Nedaleč od Ibija Občni zbori ZŠAM ui Kranj, 17. januarja - Konec^ minulega leta so se na gorenjskem posvetu na Pristavi pri Tržiču predstavniki odborov Združenj šoferjev in avtomeha' nikov Gorenjske dogovorili, d« bodo občni zbori posameznih gorenjskih združenj v začetku tega leta. Tako bo že prvo srečanje v soboto, 22. januarja, ko se bodo v prostorih Iskr« Telekom na Laborah ob 19. uri srečali člani Združenja šoferjev] in avtomehanikov Kranj Namesto običajnega občnega zbora so se v kranjskem odboru odločili za družabno sre* čanje, na katerem bo igral ansambel Klopotec. Prihodnjo soboto, 29. januarja, bo občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič, občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Jesenice pa bo 26. februarja. 5. marca bodo imeli občni zbof člani Zdručernja šoferjev ifl avtomehanikov Bled, 19. marca pa člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri. ZŠAM Žiri bo letos ob 15-letnici združenja v Žireh tudi prireditelj gorenjske proslave šoferjev in avtomehanikov. Organizator letošnjih gorenjskih zimskih športnih iger šoferjev in avtomehanikov pa bo Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled. Na sestanku konec leta so se tudi potrdili dogovor in sklepi, da znaša letošnja članarina za članstvo v združenju dva tisoč tolarjev. • A. Ž. MIKE'S SPORT FASHION Velika gmota zgrmela v kanjon Kokre Kranj, 17. januarja - "V soboto nekaj po četrti uri zjutraj me je U spanca prebudilo bobnenje in šumenje. Zdelo se mi, kot da je bil potres," je v ponedeljek pripovedoval Samo Zupančič s Partizanske 24 v Kranju in poudaril, da so šele potlej "odkrili"* da se je z nasprotnega, levega brega Kokre utrgala velika gmota materiala in zgrmela v kanjon Kokre. Ko smo se v ponedeljek z Zupančičevega dvorišča spustili v kanjon Kokre, je bilo kaj videti. Na dnu struge ležita dve veliki gmoti materiala, poleg njiju pa še več manjših. Plaz, ki se je utrgal na dolžini približno petdeset metrov, je odnesel v kanjon tudi del tovarniške ograje podjetja IBI in del kanalizacije. Koliko materiala je obležalo v strugi, je težko oceniti; ljudje, ki niso strokovnjaki, pravijo, da več sto kubičnih metrov. Sledovi kažejo, da je ob zdrsu materiala v kanjon voda pljusknila po obrežju šest do sedem metrov visoko. • C.Z., slika: G. Šinik DB*6l ,AU V6f KDO ?t $ICV£NK*