St*v. 364 (Posamezna ftevllka 8 vinarjev.) V Trsim* v pstek 2. novMidra 1917 Lef?*»k XLil, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznlkifc, ob 5 zjutraj. CHe« £v Fr«ntiSka Asiške^a St. 20, L sadstr - V* ruj st r "jgtrt uredništvu lista, rv'efrank*-na pisna se at ^.-ejcnizjo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik štef?n Godina. Lastnik konsofd| lista .Edinost*. — Tisk tiskarne »Edinosi*. vpisane zadruge t oaejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. hrančiSka Aaiškega SL 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. NaroC n i n a z na i a: Za četo leto ...... K 312® ** P?1 ,eta.................... ' za tri mesece ... .............7 80 aa nedeljske Izdaja aa cd* kft»....... 620 «■ ................; hi Fos a m ez na it e vitke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinaijcv, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v iirckosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, «>gia>i denaiiiiti za- vodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tek>tu lista do pet vrst........K 20 — vsaka nadaljna vrs a . o Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Ogl£se sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se po?>ljajo upravi Usta. Plačuje se izključno la upravi .EdmosU« — Plača in toži se v Trstu. »"'Si ""SS Sue nahaiata v u,Jcl Sv. Frančiška AsiSkega St. JO. PoŠtnohranilmčni račun St. 841.662. Zveziiii crmadno psrs£llo. AVSTRIJSKO. DUNA f, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. novembra 1917. 11 a i i i a n s k o bojišče.— Prodirale zaveznikov v zgornji Italiii ie bdo oven" o včeraj z novim velikanskim uspehom. Nakopičevanje umikajočih se mas severovzhodna Latisane je » : > vodstvu priložnost, cia je z obtfo-!:* > Z3- taviio poi močnim ItSUjatl'Aim ' n. Nemške in avstroogfske divizije, ki ro se zrpadno Vidma približevale Taglia-:T;-j tu. ?o bile zastavljene s severa. Isto-so p-odirale avstroogrske kdone ob ' ^ proti Lat i sani. Številne, v popolni ajavi se nahajajoče sovražne skupine, >su/>?če 2—3 armadnih zborov, so bile w. :i Jei odrezane. V par urah je bilo uje-. : i jO mož in uplenjenih več sto v. Avstro >grs\e in nemške čete se ' povsod ob.dolnjem in srednjem - aguamenta. Posamični poizkusi £0-; da bi ob srednjem teku drža! •'c postojanke, so bili prepreče"1 •'*l:ni pastopo-n nemških polkov. V r . .3 TagfSaneota prođlrifuTo »e armade premagujejo z žilavo •i - u * vs£ tež!»o"-c goratega r ivedfai Mi niifgl p soška bitka ro . uspeha, sjjdj je^a nad 11 » • v sirijsko primorje je osvob>0en; ■ >' 1 I c oikili tal ieže za »iita-.-• ve/-'*!-.'-v. SiVfa/i:!k »e izgubil v u ..s .. ?:;;»! . jG.OCo mož ra i«tfi?!iiVii 56 J t„"p ;v, Ve'Ika z.;: aga ob :.:g»*oi7> iišnja sil zveznih ♦ las4j in prodov, i, ;a moči, ki bo go\ i i cok-^c r vso. k a- se je v za«. t'; '■ ' t * .o i;: pisarilo pri .'."ciujši!! i;> itoprQa-i: o "njosti in Ihk ?;:aoi.ti. Vzhodno bojišče in A 1 b a n j j nič ;iOvega. i;Uv> 1. (K-"ir > f7 r»c-=:očev j f /13 sc *"-!;»: . »tovembra, ' j ^ Pri LaUsaai 'n Pf tzanu * > !>;■' - i' nt :tsl ionski ('{'iJeiM Nar-'-inik- k it rijr. štaba. J. 'fil !%, i, (ser.) tVf>'"??i>v i»r~-S p*irr»- -J^S i;* Viljao ie zau^i/^!, -nori:' : :i »»o.^iiil'ui? na Prtr- ^sm r^zobešejie /:«s-aVii "n t»:jQr'sireii •. .oroslav-;- •('■ ivv. pri z.3«4'-:- v f*-, nizini ■ »i i:h \ .hi*Jt>\' - V:* TišSliamenia ka-pitafoalo ltalij*f£Ov z ^to to- 0 vj. »:, se - . i dobiček 12. scike UAe je •raste". . 4-vi Pi'cko t*Itt!?ikov ■-a ' ! {!>r -v. Ii'!i*iaj!Ska or «!=a in 1 c t »a n t a/a .Ti :*7.ek poraz. ^.T RO' iN, 1, (Kor.) Veliki «r!avni stan r.^vfJinbra J0I7. f 1 *« 5 i i t n s k o h^jisče. — .rr.» p 'arcepi na v brez primer ne- »i./tavernu vztr^.ariu naših čet na . se"i pc?f hno K3 Z3pa«!u. Se je ZP.h*"^-M«, j*» - c operacij proti ft ';*'» nričet« i'i nadaljevat1. Včeraj so izvojevane rve/ne če^e !4. i;rii!ade novo vei)!to ztn -4.O. r5i sovražne as ina-ie so se posiav*!? ob Ti ^^meniu v bran. V gorovju in \ . I* nižini do proge Videm—Codroi-i»i: je prešel sovražnik m_-J b-»H -■j zjpii-?ni breg reke. Predmostn^ posto^ isa vzhodnem bresti je drži! P=j;nanu in Codroipu. V postojank? i.h oti'ielkov, ki se razteza o j U : j i ,-ko ćrte Bortio!o—Pozztiolo—Lavarbn^ * 11 Vidmu, se je sovražnik sr:?!to brani1 : rm umik tretie armade na zap?Jr« racfiaaienta. V hrerenenia po ; H od previdnega vodstva v odločilni -\ri zastavljeni avstrooserski in nt:::?» » •radni zbori so ir 1 oji ralf tu ii|ithl, Mi'š^i so tudi v tej vnjni reeki. Predniost-i.e pf??tojanke pri Dignanu in Cotfroipu sa "av^eli pr.is'-i lovci in bavarska »n ' iriem-^er-tj re^ota z naskokom. Na vseh ho-i ščih o JI? kovane brisiiborske in š!ez*»ske cfivizye S9 s ttnrum lilaiii v ne^ " rveiu prebile postojan Ve ?ta!i'aftsk|fi zad-rtiMj oddelkov vzhodno dolniega Tadia* ;n vrele sovražnika nazaj, dočim so \j.V >enj avstroo^rski arma^ni ^bo^i od ^oče sem pritiskali proti zadnjim prehod-n*m točka!*i pri Latisani, ki so še ostala sovražniku. Odrezani s severa in ztjrablreni obeh strani, so Italijani — 60.(toU mož>— položili orož;e. Več Sto topov je prišlo zmagovalcem v reke. Število ujetnikov v cr.em tednu tako uspešno izvedene 12. soške Htke znaša pr^ko 180.000, število topov nad 15^0: ostali p?en je meriti po teh š*-vilkah. N' a zapadu, vzhodu in v Mace-d o n i j i n:č večjih bolr.:h dejanj. Prvi generalni k var tir mojster pl. Lndendorfi. BOLGARSKO. SOFIJA, 31. (Kor.) Generalni št?b poro-"a: Na vsej macedonski fronti sl^baien *:.f> 5ni ogeni. V dolini Strume patruljni iK^i. 2ivahr.o letalsko delovanje. PopolM pom HaH|arsHt druge In tr&U« armade. DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega ponkevai-skesa stana se javlja: Dne 24. oktobra se je pričela ofenziva zaveznikov, proti izdajalskemu zavezniku. S par vrstami je naznanilo nato armad ti o vodstvo, da so av-stroogrske in nemške čete vdrle v italijanske postojanke. Dve in -pol leta so poizkušali Itaiijani na fronti okoli 160 km — od Ploeckena do morja — s ponovnimi akcijami izsiliti vhod na vroča rrimorska tla in Iji'bko Km-'iSko a1? proti Ljubljani, ki naj bi jim odprla pot proti Dunaju. 40 km te fronte so napadal! neprestano z vsemi sredstvi, ki jih zamore producirati njihova dežela in končno še z vsemi mogočimi podporami zaveznikov. Po dveh letih in nol so- zamogli z naravnost ogromnimi žrtvami — naše armadno vodstvo cjni, da je -tal Italijane vsak pribor jeni št ir jaški kilometer 5400 mož žrtev — potisniti rašo .*roiito na južnem de?u v širini 50 km za komaj 10 km nazaj. Vojaški oziri so zahtevali, da snn začetkom voine nrepnstil! :tnlijaiif m brez boia furiausko nižino in Gsm.nske doline gornje Soče do Kobarida. Izvrsten načri in i^t- tako ž^iKialno in svojega uspeha gotovo vodstvo sta po-v-^dia sedaj tekom enega teilna v zmagovitem pohodu, kakor ga ne pozna zgodo-, ina svetovne vojne, zvezne čete globoko sovražno.deželo; sovražniku ie iztrgan lui biser gor nje-i talija uske n/ine, \ dem. . stxiinih dneh smo zavze'i lokrat več jzemlia, kakor iia* i;ini v 2\m lela. Kako aJna. so pač ta dejst\ a v priiiicri z \ pi-*em. ki ie je dv-^nila ententa on vsakem iiainianjštin Cu.i(>riie. Sttlaj sc\ eda ravi cnteiiia, da je tre;»a sredstva, ki sc .1 -4i"tb' a a s«m{. -v;."je ai:iratw^v v 1 taji, prešiuair;-.ti v cvi*'ti. Se dne 23. ok.o-^h je pisal Ril M) \ ssi v »Secofti« iz ita-an>k€ga ii';; • nega sta.ia sie-ocče: »">* i aikem bodo < ul >C-iie veli!;c stvari, oC ^rsh iz'la je o'Jv'.-.aa usoda naše de-eie in nabili za\ ;->.;hi»ov. i) liu.goči r.a-itini smeri sc ni i,...goce ničesar prorr.-• i »vati. haiijafjska i;»čju ima i/U prin J: i »ana t^'t«, ".aicrim ne n: re nič iiti iidrznejša strategija. Italijani pr-api-;"*t io Tiamadne -:ntri. Od ek ijied \d lo r»: ■. • ^ * -i; huci /.e t .-j Juj poscC-iio pri-lačii v -iio na avstro.ogrski generalni štab. i"; !a ra^'i nastopivše zime ni priea- o\jti a .eij večjega obsega, i-fuuko ti* J i -e na koroški fronti. Bovška in tolminska !^lina ste obdani od -ara\ aost nepre-..it..gijšvih pobočij. M-vnjka tndi dovoznih esc. Baajška j>!anota Je velik pravokot: -;ipad n i tej stran; vt zamogel v ngodrcn : u čaj 11 doseči le knoev: e uspehe. Iz Vi ; avske d-'ine bi '.jo'zkusiti so- ražnik sunek prr:ti (j^r^ci, pa ne b; srnMa. k^r sta Kuk Tn V; J' .e v naših •—kah. (joriškM'olTe ?e zek> nralo primerno . i ofenzivo večjega obsega, še manj pa v"as. Naše armad-m* vodstvo je za vse si:«.čaj • v v. eh odsekih ukrenilo vse im>-■ 10 fn ni .?'• 2 -f-ta zamudilo nobenega k'-raka. k J bi zaino?e! ojačiti naše po«to-•anke«. A ko čftamo te besede imam pred rf"* 9keptictzeiH. ki so ga izražali ciitentni H^ti mvnr un n«o >".'.t?č»H nastop onega trenutka. ko je bilo m -goče prevzeti vojaško I inicijativo. Splošno veselje nad uspehi ua jugozapadni fronti. DUNAJ. 1. (Kor.) Vest o novem velikanskem usp.hu na jugozapadni fronti, ki 'o razširile posebne izdaje Hrtov, je pobudila najživahnejše zadoščenje in največje veselje Pojmestu so se zbirale mnogoštevilne skalne, ki so z največjim zadovoljit vtnri razpravljale o velepomembnem do-gt^Jkii Tj d i splošno po \ sei monarhiji ie ves: pobudila izvanredno zadoščenje. DOGODKI NA MORJU. ROTTERDAM, 31. (Kt-r.) V drugem tednu oktobra je bil potopljen v Rokav^kem prelivu reki iz Amerike došli, oboroženi angleški parnik, ki je peljal 135 75mm poljskih tnpov, 30 12cm havbre in 50.000 poljskih granat, 22.000 12c:n granat, 150.000 ročnih granat, 20.0O0 pušk, 6 oklopnih avtomobilov, 11 tovornih avtomobilov, 1,500.000 patron ni 140, strojnic. \BfNET OFLANDO V ITALI.fi. LL G ANO. 31. (Kor.) Glasom Agenzie Štefani je bila Orlan-du poverjena sestava novega kabineta. Najbrže ostane velik de! dosedanjih ministrov v uradu, vštevši Sonnina in Bissolatija. LUG ANO. 31. (Kor.) Novi italijanski kabinet je sestavljen sledeče: predsedstvo in notranje stvari — Ori m -o; vnanje stvari — Sonnmo; .kolonije — Colosiino; jnst^co — Sacchi: finance — Meda; zaklad — Nitti; vojno — AIfteri; monnarico — Del Buono; municijo -- DaH'Olio; vojno po-moč — Bissolati; uk — Berenlni; javna dela — Dari; kmetijstvo — MHiani; industrijo in trgovino — Ciufelli; pošto — Ferra; promet — BianchL Konferenca z italfjanskim vele- poslanikom. AMSTERDAM, i. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona: Lansing ie kome-riral z italijan>skini veleposlanikom o položaju Italije. Španska kabinetna kriza. MADRID, 31. (Kor.) Sauchez Toča je vsled tega, ker se stranke levice nočejo ndelcžiti koncentracijskega kabineta, odložil sestavo vlade. Domneva se, da po-)diče kralj k sebi Prieta. Rusija. Kerenskii se vrnil s fronte. PETROGRAD, .31. (Kor.) Ministrski •redscd fiik Kerenskij se je vrnil iz glavnega stana. Nameravane den enstracije boljsevikov. KOPENHAGEN. 31. (Kor.) Glasom pe-trograiskih brzojavk prihajajo neprestano poročila, da nameravajo prirediti boljše-iki dne 2. nov embra s podporo monarhi-stov vei ke demoi/stracije. Vlada in ostale stranke so ukrenile korake, -da preprečijo ?ačrte boljševikom Vlada ima povsod pri-•ravljeT.e čete, da Zirtre upor, ki nai li imel značai p roti revolucije, z orožjem*. Angleška SiH*h*.ia zbornica. LOM krattziranja, to .iko dobrodošlo znamenje v smer? zdrave vobode. Odklanja !>a brezpogojno j^javo, j xi bi se opirala na lako doirtuevan'ie. Vsi ele kolikor mogoče novo Evropo, v ka-»ri nc bi l»ilo no^ n< "'a elementa borh>če-/u iii b* iii-rat n.;stati vsicd reza- • »ščenih uarodiiih stroinljenj. V konstati-• er»ui u rov :u želi Anglije noče iti tiai.ie, kakor je že storil. N j orani želji Buxtona, ia naj 3>i izšla Bolgarska iz vojne brez ponižanje, da ne b; bila vzrok kake nove voj-•>c, je Balfour izjavil, da želi predvsem, da '}• izšle nepi;:nižanc iz vojne Gr^ka, Srbija 'a Romunija, ki so zaveznice entente in jil. paia ii a j ožje medsebojno iirijateljstv t>. Ka--o* pač goii ei^ake želje tudi glede Bolgarske. ki je v vojni / Vnglijo, vemlar to ne-;on;žaiije ne sme biti kupljeno z izdajo jnih. ki so žrtvovali \ >e svoje za podporo ivar« aliirancev in so pripravljene, da se '.Kljujejo na njihovi strani tudi vnaprej. LONDON, 31. (Kor.> Pri razpravljanju sprejete 490 mr!ijo::ike kreditne pred-oge je izjavil zakladni minister Bonar .av, da so iznašali v zadnjem finančnem 'cJu rovijreSnl dnevni izdatki 6.648.000 1:11 tov, s Čemer je bil prekoračen prera-;un za 1,237.000 funtov. Narodni dolg zna-a 5000 mili jonov funtov*, od katerih od pale 30«H) milijonov na vojni dolg. GOSPOSKA ZBORNICA. ' DUN \J. 3J. (Kor.) Gosposka zbornica ie v drugič razoravliala o sklorpih poslanske zbomiee glede jnsiunšh zakonov in odklonila predlog bivšega justičnega ministra Kleina glede prisiopa k sklepom poslanske zbornice, kakor tudi kompromisni predlog komisije, tako da bo moraio priti veano d^ sporazuma med obema zbornicama, kakor "e določeno v poslovniku. Glavno diferenco tvori določba poslanske zbornice g'ede ^estave porotnih list m glede razv^eljavlje-nja še ne pravomočjiiu razsodb na pod'agi 5 14. Skupno gre za 21 razsodb. Z Ostaja, (Od našega posebnega poročevalca.) 29. okt. V gosposki zbornici so v soboto jahali isoko politiko o zunanjem in notranjem {»oložaju. o vojni in miru, o aneksiiah in Jtsaneksijah in brez ai.eksij, o miru po-iom sporazumljenja itd. Dva govornika nas Slovence posebno zanimata; to sta prof. i ammasch in opat Helmer. Prof Lammasch je gotovo ena najbolj simpatičnih oseb na nemški strani. Mož ie učenjak in poštenjak, ki je vseskozi zvest in lojalen državljan. Ali prav zato, ker ljubi svojo domovino bolj, nego vsi ti naši znani nemški krieači. hoče cfati nravo mesto v politiki i srcu i glavi. Učenjak Lammasch je prepričan, da le zveza svobodnih in srečnih narodov neizmerno več vredna, nego centralistiški državni ustroj, ki bi le s silo tlačil v eno celoto vse t" različne narode, ki sicer ležem narazen in nočejo nad seboj nikake nauviade drugega naroda. — Te zdra\e ideje je brez straha razvil tudi v gosposki zbornici. Njegove besede se poslušajo m tehtajo. Opat Helmer je vse drugačen možakar. Bela obleka njegovega reda ga čisto nič ne moti, da besni po VVolfovem vzorcu proti narodu, ki je bil vedno tudi njegov dobrotnik. Srednjo šolo v Plznju je dovršil eJinole s pomočjo nizkega češkega ura-unika, ki se je usmilil revnega dijaka, čeprav je bil ta Nemec. Končno je zlezel Helmer na opatski stol samostana, ki ga je ustanovil v davnih časih češki plemič Hrozi.ata, ko je bil ves isti kraj še češki. — Danes je kraj ponemčen, v samostanu gospodujejo nemški belokutarji — in nji-ho/ opat daiaes psuje ves češki narod z revolucionarji in veleizdaialci. Opat Helmer si je privoščil tudi nas Slovence. Jugoslovanska država mu je toliko. koiikor razbitje Avstrije. Ako bi se pa že kdaj res ustanovila kaka jugoslovanska država, potem se mora ta ustvariti — brez slovenskih dežel, kajti Nemci potrebujejo .morje in Trst, a tjekaj morejo priti ie po slovenski zemlji. — Zato graja vlado, da se ne postavi odločno proti jugoslovanskim težnjam in da zlasti nam Slovencem ne zakliče: Do tu in ne dalje! Izvrstno ga je okrcal danes češki član gosposke zbornice, ekscelenca dr. Fort. Z indignacijo je zavrnil natolcevanja in obrekovanja nemškega opata in dokazal z zgodovinskimi dokomenti, da imajo Če- prav tako pravico do samostojnosti, kakor Madjari. — Ko se je cesar Ferdinand oženil z Ano Jagelonsko, potomko zadnjega kralja češkega, in je s tem Češka in Ogrska po pogodbi, sklenjeni s cesarjem Maksimilijanom, prešla na rodbino Habs-buržanov, so Cehi taikoj 1. 1526. .priznali za kralja Ferdinanda, brata cesarja Ka-rola in nečaka cesarja Maiksimilijana. — Ogri so sc vpirali in treba jih je bilo šele z orožjem prisiliti k priznanju — pogodbe. No, A'adjari imajo že oJ 1. 1866. svojo državo, a Cehom se še danes očita vele-Izdajstvo, ako — enako žeie in zahtevajo. Drugi češki govornik, dvorni svetnik Goli, je priznal sie-r. da pridevka »suveren« ni V češki državnopravni izjavi z dne x>. maja, kar bi se moglo sklepati iz neka-.erib govorov tekom proračunske razprave. Ta izjava je pač le poskus kompromisa ned dvema poji. nna. ki se med seboj ne vključujeta: tu gre pač edino le za to, kar smo doslej označevali navadno s poimom naravno pravo. — Trditev, dn jp pniitiioa imetno^t v sklepam]!? kompromisov, ve-ija za iiTušo mnogojezično monarhijo bolj. nego k?erkoli drugod. To se dokazuje tu-di v naši ustavni zgodovini. — Ako govorimo r- spravi al: nagodbi med Cehi in Nemci, redaj govorimo o nečem, če^ar ni. Tudi med obema državnima polovicama ie bilo nrišlo do kompromisa m do nagodbe, ki ibstoji že 50 let, a ne moremo trditi, da >e je obnesla. Opata fiehnerja so jako zbodla očitanja Ir. Forta. Zopet se je oglasil k besedi, a ii bil nič srečnejši od prvič, dasi je hotel oslabiti svoia natolcevanja. — (Princ Schvvarzenberg je bil namreč postavil mata na laž s številkami, ki dokazujejo, Ja češki narod ni ostajal za nemškim gle-le oddaje pridelkov za vojsko in za državo sploh.) Gosposka zbornica se je torej spustila v neobiča:no rezko debato, kakoršnim smo bili doslej vajeni le v poslanski zbornici: ia ima sv ojega Wolfa, ona — opata Helmer ja! Dunai, 30. okt. Soška ofenziva je prinesla ministru grofu Czerninu posebne vrste priznanje: cesar se mu je prisrčno zahvalil, ker je izpopolni in- poglobil zavezniško politiko, ki je rodila tako lepe uspehe v sedanjem slavnem boju proti — Italiji. Da je sedanja ofenziva proti bivši zaveznici mojstrsko delo, to priznava ves svet; isto tako resnično je, da so k temu ogromnemu uspehu veliko pripomogli mojstri v vojnem rokodelstvu — Nemci. Toda najtežje naloge so pa le izvršile avstrijske čete. kar si je treba zapomniti in to pYimer.no ponavljati, da bodo zasluge pravično ocenjene! Cesar je hotel s tem počaščenjem ministra za zunanje stvari pač le naglašati, da je zveza z Nemčijo v takih odnosa ii h zelo koristna. Toliko in nič več! — Ali ni !>ohval;l It zveze z Nemčijo, marveč prijateljske zveze sploh, ki jih že imamo ali bi jih kdaj še utegnili imeti. Današnji sovražniki bodo lahko čez kratko prijatelji in narobe. Vzgled Bolgarije in Turčije na Balkanu govori cele knjige. Koristolovje v politiki je prvi in glavni povod za prijateljstvo ali sovraštvo. Rusija je kolos irr še vedno ostane, — še dolgo desetletij bo Rusija hvaležno torišče za srednjeevropsko industrijo in veletrgovino. — Nemčija ima poleg dobrih vojskovodij tudi jako navihane diplomate. In vsa znamenja kažejo, da hoče ta diplomacija ohraniti v bodočnosti kar najboljše odnošaje z novo Rusijo, s katero bi sklepali ?zvozne pogodbe in v mnogih ozi-rih obvladali ruski trg. Popolnoma verjetno je, da doseže tak namen. Gmotne koristi se ne daio na daljšo dobo navezati na čustva in simpatije. To smo videli pri Bolgariji najbolje: vojeva'a se je proti svoji osvoboditeljici kn sc z-vezala s Turčijo, svojo večstolemo tlačiteljico. Bolgar je sesal sovraštvo do Turčina z materinim mlekom — in vendar se bori zdaj ž njim proti Rusom, ki so Bolgare osvobodili turškega jarma. Največji spomenik, ki ga je Bolgarija postavila, stoji na trgu pred Sobranjem in je posvečen — carju osvoboditelju« Da ruska demokracija še poprej pozabi na sedanje sovraštvo z Nemci, o tem smo lahko več nego prepričani. Kaj pa Avstrija? Kaj pravi pa ta diplomacija o naši bližnji bodočnosti 11a — vstoku?! Zdi se, da nam igra nemška diplomacija čudno vlogo, ki pripravlja bodočnost tamkaj Nemčiji in jo zapira Avstriji. Zdi se vse, da ves odij v poljskem vprašanju Nemci zvale na Avstrijo, česar Rusija, čeprav demokratska, nikdar ne pozabi. Ako si- Nemčija v poljskem vprašanju ----umije roke in zvali vso »krivdo* na avstrijske rame. tedaj ia nemška diplomacija izigra naše bodoče interese v edini prospeh nemške industrije in eksportne trgovine, ne glede na drugačne koristi, ki so z vsem tem v zvezi. — Grof Czernin ima tu lepo in hvaležno nalogo za svojo diplomatsko umetnost, ako hoče bistro gledati v najbližjo bodočnost. — Poljsko vprašanje, prav rešeno, bo ključ, ki odpre vrata na vstok — Avstri;; ali pa jih za nedogled ne čase — zapre! Jasneje danes ne moremo govoriti. Ali pride čas, ko bo oster sodnik govoril daije v našem smislu, 00 sodil in — obsodil! Počaščenje grofa Czernina je zbudilo danes v dunajskem časopisju neštete sla-vospeve Czerninove politike in sicer v glavnem edino le s stališča nemške — kričaške politike. Ako so celo vsenemci s Czerninom neizmerno zadovoljni, potem mora to trezne politike svariti k previdnosti. Jako ostudno pa se vedejo nekateri listi — v prvi vrsti pobožna Reichs-post« — ki porabljajo tudi to priliko, da ščujejo proti Slovta.nom v obče in posebej proti tistim politikom, ki so bili nasprotni dolgoletni — trozvezni politiki. Koliko je bila vredna zveza z Italijo, to vidimo. — Koliko resnične vrednosti pa ima za Avstrijo preostala zveza, o tem borno mogli prav soditi za — 30 let, če poide po sreči, tudi prej, in ako bomo prav srečni preroki, v par letih svobodne Poijske — v obliki personaine unije.... TržušHI S!ovenei prijatelji laškega irelentizmal S to najnovejšo iznajdbo bi neki špekulanti z avstrijskim patrijotizmom, katerih neprestano naglašanje dinastičnih čuvstev ravno radi svoje vsiljivosti postaja zelo sumljivo, hoteli skuhati svojo juhico ob sedanjem svetovnem požaru in povzdigniti sobe z obrekovanjem in ponižanjem drugih. Vedenje in značaj teh ljudi spominjata prav živo na svetopisemsko prispodobo o iarizejcu in initničarju. Vlogo farizejevo prav radi prepuščamo tistim gospodom in se za svojo osebo zadovoljujemo z vlogo skromnega, grešnega mitmčarja. A kot grešniki hočemo izpraševati svojo vest in preiskovati, s čim da smo vendar zaslužili tisto bedasto, a ob enem skrajno zlobno očitanje?! Mislim, da ne zgrešimo, ako poiščemo vzrok v našem vedenju nasproti takozvanim patrijotičnirn Lahom. Skozi mnogo let in vse do laške vojne smo bili mi tudi edini resnični in nepomirljivi nasprotniki laške iredente, s katero so »državoohranju-joči« Nemci ne samo koketirali, temveč so se žnjo tudi postavili v eno bojno črto ravno proti nam Slovencem; no. ob enem smo bili in smo tudi odločni nasprotniki tiste avstrijske politike, ki hoče bodočnost naše države ob Adriji opirati na takozvane patrijotične elemente med Lahi in ki zato goji z vsemi možnimi umetnimi sredstvi prenežno cvetko »patriiotičnega* ha-lijanstva in dosledno zatira in ovira v njegovem razvoju Slovenstvo, samo da ne bi bili »patrijotični« Lahi užaljeni v svojem narodnem čuvstvovanju. To politiko pobijamo iz dveh razlogov. Pred vsem nismo voljni, da bi se komur-sibodi, a še najmanj laškim dvomljivim elementom na liubo odrekli svoji pravici do življenja in do razvoja. Mi ne zahtevamo protekcije; no, tudi zatirani nočemo biti in posebno ne moremo mirno gledati, da se iz »patrijotičnih« ozirov protežirajo Lahi na našo škodo. Po vzorcu nemških strank bi se morda lahko sklicevali celo na to, da se je ravno slovensko ljudstvo vedno odlikovalo po svojem nesebičnem patrijotizmu in da ima vsled tega nekoliko več pravice do vpo-števanja, nego tisti, katerih patrijotizem treba šele kupiti; no, slovensko liudstvo ni smatralo patrijotizma za kako posebno zaslugo, temveč enostavno za dolžnost. Zato tudi svojega patrijotizma ni imelo vedno na jeziku in še manj je zahtevalo plačila; vendar ga je globoko žaliio, da. naravnost ogorčevalo. ko je videlo, kako uporabljajo njegovo skromnost in zanesljivost za to, da zapostavljajo njegove interese in povzdigajo v teh krajih italijan-stvo. Da ne bi naši Italijani zacvilili in izzvali odmeva v Italiji, naši »zvesti zaveznici«, pazili so na Dunaju in pri nas skrbno na to, da ne pridejo Slovani na Primorskem do svojih pravic, iz »viš:^ Stran H. ,ci/nST" čtev. 304 V Trsta, dne 2. novembra 1917 ozirov so jim odrekali enakopravnost in so nerodno in g.jsjK.darsko podpirali nad-vlaJie i>rim- rskih Ita.II anov. »U o provinci; ie napravila iz Primorskega šele avstrijska vlada ki .ie v nekdaj beneškem de'u Utre v še ne enem stoletja poit~li- n-či':? več hrvatskih vas?, ncj:o beneška x ia-da v \sch sioIei]:h svojega gospodarstva! Naši so se sicer ljudje, ki so avstrijsko vlado oj ozarjali na nevarnost njene politike: n<% na Dunaju so sc tolažili s fikcijo, da pripada k iredenti ie malo številce, a ve ;a ca je »patrijotična«. Da vzdržijo to fV ciio, treba jim je bilo »pa^rijotičnih« društev, »oatrijotičnih« brzojavk ob i z-vestni5- priložnostih. Trst je moral ostati »l i te* elis^hna« vkljub vsem kričečim nasproti ni dok;izom. navzočnost »patrijo-tov« je — z c Ti o besedo — opravičevala vse pr- './iranje Lahov in zatiranje SIo-vanov. T di »edaj zopet priporočajo nckaterni-ki to j • I tiko in med Lahi se ponujajo različni več ali manj avtentični »patrijotje«. Ml sr-o rujemo vsrke pošteno pr< pričanj-in i-i se . eda z veseljem pozdravljali, ako 1 nas i --pila v naših -krajih res patrijotična las' a stranka, no patrijotizem, ki ga pov-c;-r]ai.. ic zato. da istočasno zanj zahteva-j . ;!av obliki različnih koncesij in r c4i n ic, nam j c, ako ne drugo, vsaj žejo sumljiv. Patrijc ie% ki nam odrekajo celo pravico d<- življenja, bomo ravno tako pobijali K«' t c /to pobijali iredentiste. Izvede: pa s: i , so taki »patriK>tje« na meroAfnesiiii že nastopali proti našim nr ririmitivnejšim zahtevani po slovenskih šv lih v Trs.u. Ne ;»*ie se nnm torej Šteti v zlo. ako ne del ,.. razlike med spatrijotičnimi« in »ivpur »otičnimi« Lahi. Pv še iz drugega razloga nasprotujemo t . polir- kateri najbolj znani predsta ie bil Rinaldini. Izkustvo nas je ]•; . reč naučilo, da ta politika svoje svrhe ne doseza. V Avstriji ni ie bilo narodnosti, ki bi v; I .o predpravic kakor laška no Prii. \e:a. Avtonomija mesta tržaškega je b ' e.o princa Hohenloha tako obsežna \ ■'-< : . nobenem avstrijskem mestu. / . : - ala to konstatacija, da tu ni 1 ni:. k rajnega, niti okrajnega, niti de-/ a : 'Istega sveta, temveč da je bilo vs - š '-tvo na milost in nemilost izročeno ! ■■ i;' - i i i 11 svet-i in magistratu. Te dve : stt sovereno odločevali tudi v : . .in stvareh. Na sodiščih, izvzenr : •:•':'.. str^Iše:' v slovenskem delti Go-r \ ' i v: "iom .jeno laščina kot iz v.' Tč"; r^:ra:.ji službeni jezik, na rrmogih sodiš celo te t izključni občevalni jez.k tu s Irvansk1: 'i strankami. Vsi trije dc-ž z ■ r ri in odbori imajo laško večino. tirava je bila torej v I. Nah! A kakega duha da je bila . ver.. ttzj,/!m uraaniKov v nas;:-kr . ni i t nJa treba razlagali. blnžerost manjkali ste La-lu- ' a univerza in — morda — zdru- . Tuđi prvo bi bili La /• /-i. ' ir«;e!;. da sc niso kapricirali na Trst; druge pa jim Avstrija ni mogla da i. I to je i l raniog. da si Avstrija vklj'ib vse i . i: li »sti, vk'inb vsem koncesiji:--! proti k hI mo^la pi idobiti na kleajenostf Lahov. Vsi poizkusi s r . tič;ii:n» strankami so ostali brez-i1 e'iii: ne/.:; d v rojstvo in naspretstv-. t'- -*.' > rasli ■ 1 dneva do dneva, da vlada sploh ni našla ljudi, V\ bi hoteli h-* no sastopatl v Imena patri'o tične misli. Nvkaun;iM upajo, da se to po volni S -n- K -c tega mnenja, naj prečila >\'[- k*-> Alberia AUtocchija (psevdonimi) Triest, der irreaentismus und die Zc->:u.ift "i riests . katerega kcriikluzije si eer p . ckioma zgrešene, ki pa zelo pra-\ jresoja iredentistično gibanje. Tu J' t ii ;;: i'.aja glede iredentizma nekako >dr» za' ijiička, da ne bo možno zatreti, dr>-!.' r Tio sc kaj ;laliirmov v teh krajih! l'.-t'ija je rrebiizi!. da ne bi vplivala nr idc- logiki nasili Lahov. Vsa. laska knji?e,r-nt i c tako napojesin z nacijosialističnin dalif n, v a se mii pa r i Lahi ne morejo od-tt Naj bf :'o s :'sk knjige še tako uvoza laški!: kniikr moderna država tii 'e pr;*isal Lv^en Ch^vcue. Ta ti, . k: ii je vzel zadnje upanje, jt laki razburil BbQK»lcfl% da je skoraj z! 'e! i • i.i«pa. i prla je svoje krčevito stii- .ne ix:sli ob bok rn vzkliknila po- lublay.no: — O, da bi umrl, preden pride na sv*; t! — Zak<«j želite smrt svojemu otrof:u? — Kaj nai mu odgovorim, če me bo po- 7 \^vi)raševal jx> svojem očetu?____ s\ v očtiu. ki ga ne bo poznal nak Jar... Ii _ iet ne prenese takega zlocinsl ega ziv ii'u____Da. boJie bi bilo, da bi moj « it i: mc zagledal nikoli luči sveti! — Ali čc bi r/tfova smrt iiiog> rešiti \ ^ a . r;'vqfft! — je dejal de Vivonnc v- j'isi. O i 'S :; E: i -i .^e >. a . je sre p o i -c-^Ie daic. vo' Nemci nam v zadnjem času dajejo lepe opomine in nasvete, da naj se politično na novo orijentiramo, da naj torej izpreme-iPino svoj politični program in svojo taktiko. \ gosposki zbornici poživlja knez Auersperg Slovane, da naj Nemcem pomagamo »nositi zastavo kulture na vzhod in jug«. V' nemških radikalnih li-.>tih pa čitamo, da postajamo avstrijski Slovani v svojih zahtevah skromnejši, •xlkar vidimo, kako pada vojaška in moralna moč slovanskega kolosa — Rusije. Avstrijski Slovani nimamo kaj izpreini-ajati in vsaka nova orijentacija, kakor bi jo radi Nemci, bi koristila edino Nemgem, nam pa grozno škodila. Tisti, ki se bodo morali v lastnem in teresu na novo orijentirati, bodo ravno Nemci, to je eni narod gospodov in zastopnikov načela, da sila gre pred pravico. Dokler bodo avstrijske vlade po svoji sestavi nemške, bo ostalo vse po nemško, to se pravi: nasilje in germanizacija. Do sedaj še ni mogla ali m hotela nobena avstrigska vlada pojmiti prave avstrijske misli. Večina avstrijskih diplomatov in državnikov je izšla iz dit-najske šole, ki so glodali na ustroj države in blagor državljanov le z omejenim dunajskim očesom. Predvsem je bila vsaka tvstrijska vlaJ.a nemška, saj so metode /ladanja v monarhiji svetovno znane! Prišla je svetovna vojna in ž njo velike moderne ideje. Te moderne ideje, katere e sprejel že ves svet za svoje, so predvsem naperjene proti mišljenju in delova-lju vodilnih nemških krogov in ravne Nemci so tisti, ki teh modernih načel še ie morejo pojmiti. Avstrijske nemške vi? ie so de... Jeija in desetletja delale politikr "asilja in izigravanja drugega proti dTuge-nu, da smo prižll tja, kjer smo sedaj. Će je lada rabila slovanske stranke, obljubile jim je kako zrno in Slovani so trenutn iiolčali, dobili pa n?so niti tega zrna. Ko ji! > vla^a z-~pet rabila, jim je vlada zope bljubiia kako drobtinico z bogate mize ir vo\ aui so zopet molčali za enkrat. Dobii seveda niso zo:«i nič. Tako so avstrijske vlade vedno obljubljale, se vedno lagale n nas vlekle za nos. Kdor se pa prevečkra; zlaže, ir.i potem -no verjame nihče več. Ir 0 se je zgc- Hlo in se bo gi di!o vsaki nem-ki avstr j^ki vladi, d«kler bo monarhije 7tstojala iz več narodnosti in dokler b« Jualistična in centralistična. Največje krivice so se godile .Jugoslo-vainom. Tudi to je bil eden vzrokov sve ovne vojne. Ampak s svetovno vojno sr prišli novi nazori o državi in njernli dr Pavijanih, prišle so moderne ideje in ž nii-ni jugos!o\ anska deklaracija. Vsa jugoslovanska politika zadnje vojne dobe je pri-nenia duhu in potrebam časa, radi česar ie izostane velik 'uspeh — jugoslovanska država. Jugoslova-ni ne morejo iti radi te-ira več v družbo Nemcev in odkia-ijajo misel, da b' nosili v njihovi družbi kultur« in vzhod in jug, Posebno mi Slovenci od-■■'čni> cKiklanjamo to misel, ker te kultur, je iia jugu že to'ino. da nas je groza. Al poznate ' cptrolorja Skrobarja in gosiK)d;-iiaFranja? l udi laliko povemo Nemcem a sc jim ni treba bati za naš kuiturni bla or, ker vsa naša bodočnost je sedaj odvisna le od nas in čutimo se dovolj od-"astle, da vemo. kako bn kje jo iskati. Nanaeno je mnenje Nemcev, da se naše jugoslo . anske k:ikor sploh slovanske zahteve ra^aio po trenutni vojaški in mo-ra1nl moči Rusije, oziroma po trenutnil ispehili ali neuspehih entente. Ne vemo z oesn sklepajo to Nemci. Gotovo pa je Ja bi bila naša bodoča jugoslovanska dr-ava na slab h nogah, ako bi se nje-r-. stajenje za:i?.šn!r> na vojsko moč kake države i: posebno Rusije! Kaše zahtevr "jo mnog«; gk>boke korer:! *e. k^kor je voj^Ska -Ha. Mi vk'imo rešitev jugoslo-eanskeera vprašanja na poj!agi moderni1 loj. Vakor so demokracija »n samocdlo jeva e nerorlov. 1:aterili pa ni prines!. •T"ri tu'sč oziroma trenutni vojašk s 1 -'.l ' /ave. ampak velika doba 1 je r > n s svetovno vojno in rusk revr' :ij meč, a*rpafc ideja! Nemci še ne razumejo velike dobe, osta- [ stavijajo v službo življenski interesi H so majhni in stari. Ta vojna pa mora pri- | mirovne težnje naroda, nesti in je deloma že prinesla velike izpre-numbe na vseh rc-ijih, zrevoiucijonirala je idejno že ves svet in odvisno >e samo še od časa, kodaj uresniči modema načela demokracije in samoodločevanja narodov. Nam Jugoslovanom pa prinese še povrhu zadoščenje za vse prestane krivice in grozodejstva. Naj bo zmaga orožja kjerkoli, naj le še nadalje armada zadržuje sovražnikovo invazijo, eno je gotovo, namreč to da ne bo mogla zadržati invazije veiikih modernih idej. In ideja edina bo zmagala „Politiku rojskosodir. Pod tem naslovom je priobčila praska »Narodni Politika« članek, v katerem podaja par zanimivih reminiscenc: L. 1866., ko je pruska vojska stala pred Dunajem, je moral Bismarck v glavnem stanu v Miku lovu voditi z generali ostel boj za to, ali naj se voćna ustavi ali konča, ali naj pruski kralj Viljem na čela svojih vojsk vkoraka na Dunaj, aii ima Prusija anektirati del nemškega ozemlja kraljevine Češke it; avstrijske Slezije, ali nvj Prusija z Avstrijo sklene mir brez teritorijalnih odstopov. Boj je biJ tako hud, da je Bismarck. kako -sam priznava, krčevito jokal in se bavil z mislijo na — samomor. Bismarck, železni kancelar, je zmagal s pomočjo prestolonaslednika proti izrecnemu odporu kralja Vi-jema L Sklenjen je bil — po besedah Viljema — »sramoten mir za Prusijo«, v resni zelo koristen za Hohenzollernce, kajti. \aj bi bilo postalo iz Nemčije, da se je Avstrija, pokorjena po receptu generalov, 'eta 1870. zvezala proti Nemčiji z Napoleonom III.!!! Leta 1871., po kapitulaciji rrancije, se je Bismarck boril z MoJtkejen-ca mir. Bismarck je zahteval združenje Hruo nemških delov Alzacije- in Lolarin-gije z Nemčijo. To pot pa je proti državniku zmagal general Moltke, zmagala je itrategična važnost Metza, in k Nemčiji bili pripojeni kraji, v katerih žive Francozi. Da je tudi tedaj zmagal Bismarck lanes ne bi bilo alzaško-Iotarinskega vprašanja in bržkone ne bi bilo prišlo do vojne ned Francijo in Nemčijo. Nemčija in žnjo . es svet se morata pokoriti radi generalske politike. — Leta 1888., ko je Rusija .cromadila velike vojske na zapadni svoj neji, so želeli nemški generali »prevei'-ivjie vojne Nemčije proti Rusiji«. Bis-narek jo je preprečil in je dosegel s tem la je bil svetu mir oljranien za eno cele •lovesko dobo. — Na podlagi teh zgod -i.iskih dejstev resumira Arbeit-er-Zei-ung« sodbe vseh poitično mislečih Iju-di a se generali, pa bih tudi največi, n. mejo vmešavati v politiko, posebno pe e pri pripravljanju miru. Opozarja, kak i-ala skupina pangermanskih junkerjev i; •osestnikov municijskib tovarn morejo o rromni večini nemš>ke demokracije, ki žel •>porazumeii mir broz aneksij, držati rav-lotežje samo zato, ker jih podpirata poii-ični vpliv glavnega stana iai sijaj vojsko-odske slave Hindenburgove. Ker pa ima-a državnik in general povsem različne iaziranja glede svrhe vorne, končuje sk( -i aj vsaka vojna z borbo med ljudstvom in .davnim stanom, med državnikom in generalom. Moltke je bil velik vojskovodja, al" dini slučaj, ko je (1. 1871.) zmagal nad 3i«marckom, je postal vzrokom nesreče 7a Nemčijo in svet. Kakor je tedaj sta Moltke proti Bismarcku in narodnim interesom, ki so bili reprezentirani po Bismar-ckovem državnem svetu, tako stoji danes naršal Hindenburg n: potu mirovnim za-itevam večine nemškega državnega zbo '•a. Hindenburg ni manji vojskovodja vi o! t keja. Ali, njegova veličina je na fco-'išču. nikakor pa ne v državni kancelariji Vjegov vpliv na politično življenje ni mane nevaren, nego je bil Moltkejev. Danes ni v Nemčiji Bismacka. da bi pobijal voj->kovodsko politiko. I>anes jo mora pobijat" -ain nemški narod. Nemčija more imet: nir, ako ga pobudi ententi potom Rusiic ^rez zahtev aneksij in odškodnin. Rusk' r »razum s to ponudbo bi prisilil tudi zaveznike Rusije v pogajanja. Ako se Nem-iiiia ne more odločiti za tako ponudbo, se zrok temu nične notranje težave. Pan-cermani, upirajoči se odločni politiki Nem-:;je, proglašajo Hindenburga za svojeg eoditelja. In stari maršal — pravi a.Arb. itg.* — ne Ie da trpi, marveč še sam z Tovori in brzojavkami povečuje vpliv pa:!-rermanske agitacije. Vojskovodska poli '^a je zopet postala nevarnost za mir. O ' njenega vpliva se mora nemški narod o-\ obod it i, ako hoče svetu povrniti mir. — Narodi ljubijo svoje vojskovodje, ne mn-ejstave. S te-n zahte-\ amo pač le to, kr.r nam pritiče. amreč politično moč v lastnih pokrajina! . v lastnem jav -em življenju — ne v jx>s!ednji meri v železniških vprašanjih. — I aj hočete reči s temi besedami? — Reeiva, da bi -se dete porodilo mrtv? in bi vam Previdnost, da bi vas potolažila zato vr. ila vašega soproga: ali bi z ra-dostjo sorciela ta skl^v nebes?- — t^t • ;v iirichet->vega življenja in njceova iiubezen bi mi nade^mestili to žr-lev, je odgovorila gospa po kratkem obotavljanju. — v ee bi kdo stopil na irresto Previdne sti in vatu delal: Ne zahtevam otrokove smrti, kaiti če ostane živ, mu ostane zagotovljeno srečno življenje; toda prepusti oirc a n eni in jaz ti vrnem soproga! Kai bi odgo\ f'ri!a? Gospa Brichetova je vsa tresoča se od razburjetiia skočila pokonča in se vpraševala, ali je slišala prav. — Dati mi hočete mojega soproga. Če vam <1: n sv« lega otroka zanj? — je za-jecljai. — iveeite »da«, — je odgovoril de Vi- — reene »ua-, Ln kakor hr.ro je :>:. _en, i o \ nŠ sr c-l> -: suv.ii,... i »Le:.i r--- poveste, oa e ■ ir-.<,v nci n i r l •_ v im s. .i .... Pomolčal je nekoliko in potem nadafie-/a1: — Oba sta še mlada in imata pred seboj .ioigo bock>Čnost, ki varna prinese druge starševske radosti. Recite »da*, in popolnemu pomi oščenju vašega stroga dodam le svoto denarja, ki bo zadostovala, da kupi Brichet pisarno svojega gospodarja. Recite »da<.; kajti vi sama bi vedela za to skrivnost, ki bi ostala pnSkrita vašemu soprogu. ker bi smatral svojega otroka za mrtvega. To vam predlagam; ali sprejmete? Ob teh besedah je v prsUi gospe Bri-chetove vzplapolajoča materinska ljubezen zadušila njeno ljubezen do soproga, in vzkliknila je vsa v grozi: — Nikdar! — Poglejva pa sodaj, kaa se razume neprevidna in neizpre-menljiva slabost, s katero je Ludovik XIV. oproščal Ln zakrival vse de Vivonnove po-; greške, je treba pomisliti, da je Ludovik v i s veri i prvi mladosti, ko sta ga' kardinal Ma-jzarin in njegrva mati Ana Avstrijska pre-^na'ra v zakol no krilo lonorske palače, do-- • v družbi neltaterih plemiš- iLin dečkov, ki sc bili navzoči pri njegovih zabavah. V tej-družbi svoje zak stne mladosti je imel Ludovik iH.'icbno rad de Vi-vonna, čigar neprestana veselost ga je zelo veselila, in to otroško prijateljstvo se je nadaljevalo tu Ji potem, ko je krali do-rastel v moža, in sicer v toliki meri, da kralj n: de Vivrr iu nikdar mogel odbiti uobene prošnje. Tako je bilo tudi de Yi-vonnu popolnoma lahko, da je izposloval r-opolno |)omiIoščenje- za Bricheta, posebno še, ko krali morda ni niti slutil, kaj je pravzaprav zagrešil Brichet. Ko je podpisoval odlok, je vprašal kralj vojvodo: — Kai pa se je zgodilo z gospico de *'sor-temart, ki je nekako popolnoma izg-inik? po naši vmitvi iz Fontamebleauja? — Athe-iais se je umeknita v neki oddaljen kot na dežc'i in se zakopava ta a-kaj s tako irdovratnostjo. da sem se že vpraševal, če ni morda odšla tjakai. da pozabi kako globoko brkikost. — j^ odgovoril vojvoda, napeijavaioč vodo na mlin svoje sestre. (Dalje.) \ Trst«, dne 2. novembra 1917. »EDINOST« Štev. 304. Stran m. 1 ' » s i no jo imeli dosedaj? Ali smo sploli : • T Kaj večjega vpr va v železniških areh? Ne! 1 a tretji naš razlog h di tako tccno roW> v roki z vso našo politično de-! ' 'araciio. da je te/ko ločiti ga txi nje. Pa _ i •_ pOS 'S'iTl!). Posedaj so nr>e'? edino Nemci glavno r r-tično moč v vsei državi, četudi niso • t . "ilj nikdar večine. polov , e. pač pa največ četrtino v vsej mottarhiji. k tretjino j v Avstrir. In ta moč je bila tako silna, da, so si z lahkoto pridobili v J dna mesta povsod. Na obvladovanje žckzmskih razmer so posebno delovali m posrečdo sej ijiri je. Politični premoč jim je bila močna r.-o-a in zato so se z lahkoto \ j >ile proti-j za • ' -ti na* r-m drugim nar';.1 »m. Nem- • č* 1 ;e postala via facti noir; ii jezik v j in Forstner je čutil ner s če že tako utrjeno, da »e izdal 1. 1^15 j ii nj'ok. ki določa nemščino tudi koi-jnji službeni jezik; kot notranji služ. ' zik pa izključno. Vsi ostali avMnjski n*-- ' i jeziki so bili prepovedani sploh kot ; rica v službi, le za občevanje s stran-so biH pri; u-Čeni do gotove mere. lok ne le samo na jezikovnem polju, tudi .alem so imeli Nemci vso moč v rokah. N ale so prave gonie zoper drugorodne - 1 ike; politična preganjanja so bila i dnevrem redu in premene nji iz služ-j * e. h ozirov so imela navadno vse drit-i ..no ozadie. nego ravno službo. Naše : < le nregan'al«premcsCelo na Ce-| .....r iKmfte kraje, kjer so biii izročeni i U ^l in nemilost raznim šefom. Seveda :nii v>: predstojniki že poprej opozorje-lužreno«. kako se morajo vesti na-«ii iakim »nevarnim« ljudem. Zagreniti o« 'i Ij'li r le. * za to, da bo tulec ra naši | • p. t" - h: Hi'?, pač rv* hoče* I la ;• :,;(> p-..-;„t. v pol»i!čno-že!ez»i5'kerd c,\r>\ neodvisni, da sc no bodo Sjv iie našoj krvi več vi ..Hipi fečafc. prestavljal vsa-; . r^j-if f-n liufco; pač p.? hoceipo ■ v - Vk fetezm k M»raSaoPi n*Sk pr.^j odločati samo n i in ml san:i. ^ j Da so naši ru navedeni vzrok' pravil H in : .v Oii ani na podli-gi pravice in dosedaj j miti. Pride čai kc razni Fors^crjevi jezi-rr :: r-ridef t'"a. kamor -in.daio, ; i. : v smeti; ko se zabiesti na-i?s J. P.t Z. tm laSh vasooBi in lokoaođvik boj ziVWo naša. Da pa moramo skrbeti na < se pravne nač;?«e. p v zbornici, mM! v uradih, zelezn?earii In čuvaji na progah, vsi se j z v tem smislu za skupni ci!? — i u- | osfovanske državne železnico — ves i:arod jugoslovanski vas bo j •o a* in veselo bo pihal hlapen svoje ' ieV 1 hlačke v ene, jugoslovansko jutro! Pa, na svidenje! Tacitus. šte^H&e ^oilslc n& vesli Velilii »n inali ua Odi. Wilson naglasa v :-y. r (,<;;c . icah č ' ravie*" «*»-] m« določbe gre v.-em n trota — velikim In malim. In dejstvo je. iia sc ten a u^ui oficOelno ne oporeka z nobene strani — - . i ludi iskn no, to je dru^o vprašanj. Pri .as n. pr. stoji dejstvo, da se ravno doslej! & podovabn narodi v sedanji .svoji prak-j tieni politiki upirajo uresničenja tega na-j čela. Sanici in Madjari trde n. pr., da bi | ur.- nje pravice samodoločbe toffi za n is in oslovane pomenjalo razpad Avstri- i-i *t . ia je vrednt^t države samo v tem. kar v- re s* -.iti za v-e člo-. c^tvo. Če je držav sesta (jena iz več malih narodorj bo prihajala za spioSnost kot aktivna po-stavka vpe 5tcv le te laj,Čc bolxdeftinr#ki|n .t i■ •"•ii|-» 3i v m * razvo- (YI ne vrednote. Ne fledc na okolnost,! a ic veličina tu .'i pri državah le prehodna i ' r- tlreilnc (e Clovečanske vrednote 1 j-., j ustvarita. Odn-n-ŠnH. obstoječi med j vel kimi in malimi državami, nimajo sploh nič raviti z momentotn vefičine. Tudi' naro ker — kakor vedno iz n V i!srn — rima ni kdo namena, da i i i' 1 ii Nemčijo, marveč zato. ker nima r.i:- : moči, da bi kak samozavest en rared m et' izl>ri^ati iz liste narodov. Vsak nare veffk? afi mali — kar sta to le re-":: a, ^i sc menjata od danes do ■ . _ m« -a imc^r možnost, da služi bla-ti na tor. Iz teva da ni —.-"cc, re r "a ral kak narod na i z poi nje vajni u njegove si>e- cije'ne na ge. Vsako tako jx>četje se gren-kf načuje prej ali ski. Ni le neplemenito, a»»ipar naravnost nesmiselno, če kdo le za s-, zahtevka pravico m rnega narodnega >n de-nokraiičnega razvoja, drugim da pa jo ( dreka: kakor dn svob da le nekateri!i-kov ti pomenila hlapčevstva vseh! l.e \ liarm<«me.!um skupiie^ii delovanju vseh, v Jihiii in 4< , je možno doseči cilj. ft© stvari, j GOVEJE MESO. Jut? i. v soboto, 3. t. m., se bo predajala govedina proti predložitvi izkaznice za živila in p^oti izročitvi izkaznice za govedu- štev. i2 serije a. b. in c. Na vsako izkaznico št. 12 se bo moglo dobiti Vi kg mesa — Predaja se prične ob 6 zjutraj v ntislecniih mesn;cah: Sinigaglia, Bar ko vije I, Puater, Greta Zgornja, B n, Rojan 9, Daprc.to, nI. Boc-c?ccio 6. Pellis. ul. Cecilia de Rittmeyer 3, Coucilia, ul. V. Cellini 1. Gad- rini. ul. nadvojvode Josipa 13, Gatznig, ul. S. Spiri-dione 7. Borgnoio, ul. Lanzaretto vecchio 52. Fabbro. ul. S. Vito 7, Borzer. ul. Tigor 10, 1 ov, ul. D. Brau-ante 13, Rodella, ul. Beccherie 11, Rocchelli, ul. P. Piccola 2, B eJettich, ul. S. Sebastiano 3, Polacco, ul. Beecherie 47 (samo za Žide), Zadnik. P. S. Giovanni 16, Pasqua1ini, ul. Marije Terezije 43, Nichette. ul. Torrente 39, Rume iz. uk Largo San.orio 2. Marše, ul. Farne-o 7, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Saulich, Kjndin—Sv. Alojzij 668, Polii. ul. Acque-dotto 15, Zvvetm. Sv. Ivan—Vrdela. Pan-goni, ul. Ginlia 18, Rodella. ul. Giulia 1. Mališa, ul. Parlni 13. Periatti, ul. Barriera vecci ia 4, Dci ace. ul. Barriera vecchia 2U3 Jenco, ul. Istituto 4. Polii, istinito 38, Ta-pazzin, ul. Settefontane 24. Polacco, ul. Seticiontane 45. Jenco. ul. Rigut i 5, Riz-zian. ui. del R=vo 38, Rizian, ul. dcT Istrla 1. Rizzian. ul. ddY Istria 76, Rr :co, ul. S. Marco 2. Co-j^erative Operaie. ul. S. Mar-co, Gatziiig, Skedenj 138, Godina, Škedene 50. CFNE: Pr d nji del' s prik'ado po K 6'72 kg, z : :: deli s pri k b. do po K 7'84 kg._ Češ: o Budjevlčka Restavracija (Bnsa-k «va uzorna češka gostilna v Trstu) se. niM.aia v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska posuežba in slovenski jedilni listi. sk3 feeRlta Podružnica v Tps-.u ^srncarasso v^ra' »i. KĆ:?;^ Te S; «s. — Lcš-sina c-t^afs. tie ni. ke g!s"a'c9 "S©S.©— Rez. zaklad K 3%OČC.c Uvruji kts.^7slK3 vsa ra' f n : In BtKao --= Uradna ara S—2 t>cp. — |r- rit»s raiuatj« po 4 stat. i Tjn ; —i i.asta« ti«k»>M belile »c »a«, j LJ—J - —k i, * B*jo #t-ik at t»4. — Maj nt .-a j m ' [ L J t—J :: pristojbina saaia 48 lotiak. ;)UU 4? 3mesečnesra aina dobri lali o«'bi ki bi fz* T7.ela za sToje»a. Piflm"n« [x nu Ke ita In ser. oddelek Edinosti pod „Dobr • srce-. 154i3 Ff« fi^P'đrtf 4 prašiči. — J. Ku j, HO pflCUJ Tomaj 5«. 15«>4 l^a«im me lrtno rtanovanje z eto a^bo in ko-Iltuiii hitijo b izu &ole na Ac<|Ut 1 tta za 2 - S o- be. Poniicine na na-lor: Ga pa Dcgeu, Koper, Y.» Calle^aria 6t. 1198/1. nadstr. 15^5 U^« lok&l v Gorici » trgovino s menmi m lj[ U tfS bi gotn, če jo mogoče ^ icenco. Ponudbe {.o orca- na ins odd. Fdidosti. l.'>06 Upi^t^M nvifSn« v drn/.ino. se »Ste za veliko L'iŽjĆrii VfiilUr zemljiške ▼ rr.eain.Pojasa ia zilo^i ni. <'ari .tia 6t. v8 <4 2—2.»» \ op. 1507 p*r*rn postelj a-žičnica in zofa. Kjarbola t TU U U ž g > goroj a 3. 111._1 57 rdeča tido. da e ga tudi na dotn. i v -J v i ima f oevno H«t«rl Ualkan. Zvečer tudi Trst, Vojaški trg. 1560 ^'»Hlinffft (10«-u kLiftrfjv) b« (.roda v Barkov-lah. Nasiov jK»\e Inser^inl oddelek t-diuosti. 1509 (pi nico aii po re.od .(ilasovir" na In eratni odielek I L .iuo.ti. l.>ol ____—— po r. ;Ki/ji iit n.-jhiT^ji m-to,»i. o roke in.. o lra-t!e. P' duf je tudi otrola, ki ne ob skujejo ^ole ia |jih prijvavlja ia izpit? Cena zrn-rn Infurmacje «d 1 7. T lica < !i;o/.za 27 lil. II. stopnica zadaj d t dvorišču vr; ti 8 B 2 F«*Aston .Je'tiS } os nje v srnjem a.el e|a U iiti-i ▼ Trst i Via della Po^te it 10. '+>7 ŠEEtt teulje-(Sclne). -".»^p uit c m ^r jHJroč.m slamaate fe-ije in s.ani-.ate p «seHe. ki iinajo i •jMi.riio v sobi.li, 4>^ro doćla Ti*ak p-7skusi. J r-;. - Ccrar. tovarna sla:naikor v bto'u, j.o*ti Dcrnž le pri Ljubljani. 37j3 MLIN s liiio in 2Smliiš?em S; prsda v Srruiijsnj. Cena rs dogovoru. Pojasnilu daje Arif&fl FIRM, Sv. Marko »ev. 62 pri Rnpre. _ »arsrii® uMMNHaB Ii n knjigovodje. U Aprouizacilsks komisijo v Materiji se išče Izurien knllčouodjn. — fiiiio po đaso'joru. — Pismene po-nudiie no Županstvo občine Materija (Istra). Zmožen, prkles In enerclčen poslovodja za kovano od poklica vešč slovenskega in nemškega Jezika se takoj sprejme. Por.ndbe t sliko na kavarno aSLON« v LiubljunL "^KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočali je iz vina destiliran star konjaik že stoletja znano preizkušeno okrepiilo 12 let starega v 4 polii trških steklenicah pošljem franko za K 60. mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trgan'e v udih. 4 pollitrske steklcnrce K 48. Vino od 56 litrov naprej, r i; • >7ling in rdeči V'rgimđer per I. K 4*^0. K'P'fl, veSep^estnlk graščina Collče pri Konjicah, Štajersko. nosca^cEaefc&acc-^BoaGBoaoBBSGcnn ci----------ta | Cele stara zama^ke kupuje g g I po K 15 kg. Nove po zelo S 5 visok h ce ah in sicer po g ^ vzorcu. - Tovarna zama'kov g h L \LE!ERKA!iii, Dunaj XIX g ° ===== Hardtgasse 12 ■ g D O cn—------no caDccaaDaoaoDDCDOccsaogDOcco^Doa Pređa se dobro opeijano la iBttja s ca. 300.000 M3 jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adrijanskega pristanišča samo 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov pa Inseratni oddelek lista pod: »Lesna industrija 300.000«. o«o □♦□♦□♦□♦□♦s* § IVAN KftŽE - Trst § □ Piassa San CmvmmI t. y S kohinjskih in klet^rskih potreb- q ♦ ttiiUSU ta n ©d lesa ia plrteaia. Škafov. ♦ 2 brcat, ccbrov in kad. sodčekov, lopat, re- J □ tet. sit in vsakovrstnih kotev, jerbasev in + • metel ter mnogo dru/lh v to stroko spa- g (biodh predmetov. — PRIPOROČA svojo g f trgovino s knkinjsko posodo vsake vrste 4 U bodi od porcelana, zemlje, emaila, kost- O 2 ta rja al! cinka, nadalje pasamantorje, kl«»ik; Z Ž Itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje a ^ In stekleno posodo za vino I. t. d. f. t. d. O □♦□♦□OOOOOOOG+OO»□♦aOOODODOO^OOn Eiv-iiia fregato Trsi Campo S. Glacomc 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino plmiaih is iolsklb pcfrcMfla Prodaja razglednic In igrač vseh trst. PreK-lda « f sfw. im*i. r^CIHillBMillHBHM . nadomestek to&letncsi m m. j I" Parfumiran in okusno urejen, g Nadomestek toaletnega mila. i | Vsebina cne^a kartona 2 Vt g I ducata, stane franko kron 26.50. B 5 RazpoSilja tvrdka " | LANG & COMPs Osijek, j S Hrvatska Slavonija, Župni trg. I L Brzojavni naslov: Lar.g&Comp. OsjeV:. g aiinsi iiMBBBnaBOiis msa Fel&pli atelje DHI Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v ptetinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, vis it, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — f m .. m Nermsngild Trecca TRST, ollca Barriera veccltio i Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelaue in biserov, vezani z medeno žicof iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ptoščah za grobne spomenike itd. Itd. Najniži« konkurenčne cene. ZDRAVNIK mi Dr. Karol Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. aa notranje, nervozne In otroik« bo-fc.znl (blizu cerkve sv. Antona novega.) ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu« ul. Posle vecch • 12, vogal ulUatfalltPosi«. Izdiranje zohov brez K bolečine. m Plombiranje, m UMETNI ZOBJE Brez Izkaznice ^M V Brei izkaznice V soboto 3. In v nedeljo 4. t m., se bo prodajalo brez izkaznice v mesnici Frana Puntsr-Ja, Zgornjo Greto Govefe meso po K 8 In K10 Ustanovljeno I. 1893. Ustanovljeno I. 1893 Vzolemno podporno društvo v Ljubljen! reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje Članom p^SOj'la proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojUa v 7'/t, 15 ali 227, letih v odsekih ali pa vcoljubnth dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kon3r2s.1l Srg itav. ki deje vsi potrebni pojasnita Zadruga sprefema t uđi hranilna vloge in išft ob?e:taže po 4'/479 ' J ruši veno lastno premoženje zn ša konten leta 19.5 51934-. 40 K. — Deležnikov je bilo I koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki rep-ezentujejo J mstv« ne glavnke za 6 0-9 850 K v zera vecchia it. i Hupuis zieto, srebro in erciufje pa naj-1 uišjl csnaii. „Tržaška posojilnica In hranilnica'* ——— — ■ ■ Bi i-^^^icasatoafcaecaBfc« ^ reglstrovana zadruga z omajenl-m por®5from j TRSY - Pfazza defla Ca ser m 3 ii. 2, I. nad. - TRST (v lastni hi£l) vhod ps giatopAjicah. I POSOJILA DAJE j £ ia vknjižbo 5 7» */• ^ na menice po 6#/# b ra z*«teve in 2ir.ortixacijo za daffSo dobo po dogovora tfuOKFTU;E T£^OWSKE KihžC^ j c. HRANILNE VLOGE ^Hi—i ai mkep. č« tadi ni «4 iu u t obresiai« pe Večje stalne vloge In vlc^e na tek. račun po dogovoru. KttU; d«*, ek plačuje lavo4 »am. VU|t se lehko po krona — O..OA.JA DUMA C NABI-ALS.KE) HRANILNE Po^ICK.) Poštno hranil -ični raćun lG.brov-a šrev. 1) d-ie 3.11., pri R. San-c'n Skedenj ~<>3. (cc^a 18 vin. kg). r»r\a za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Sl edenj: Modre izkaznice štev. 1—28 (oV bna štev. 2) dne 3. 11„ pri C. Sre-bern <. Skedenj 99. (cena 34 vin, kg.) _ vesti. O. !?,-nvan!e in povišanje. — En !c a:! T -« j ft« Par. sin državnega poslanca dra 6 k . !:dfa. je odlikovan s srebrno hra-\ r no svetlijo in je povišan v praporščaka. P.i -me za VII. vojno posojilo. Na na ?!.e iKivu sj je te dni pod . reJsedstvoi- 1 an- sin.k. !r. bar« na Fries-Skeneia ter \ prisotnosti dvoniega svetnika dr. pl. Kam ieria in zasr: klikov tr/aške treovinske in • rme zbornice. PfliarJa bar. Alborij? in c?s. svetnika Leopolda Brumieria, vr-š 'borov-aiiie zas upnikov kreditnih za \ od'.'V in zavaro\ainic v s\ rho posvetoval . kaj naj se ukrene Primorsken po i in V!|. vojnega posojila. Namcs-tnil jc ; .:Jruv:! navzoče s toplimi zahvalnim besedami za vneto sodelovanje trž;^kil f : nih zavodov pri dosedanjih posojilih ki s'- imela • ko izred ;o ugoden uspeh, ii ie ; »ii tudi - a sedanje M1, vojno i>oso jlio akc r*d;-ore tržaških finančnih ir trgo -kili ki ;ov. Sveto\ novgodovinsk do-r 'ki, ki se vrše takorekoč pred našim očni. in katerim se ln;uino zahvaliti n-samo za osvoboditev lepe GorSfee fc Gradiv.u ske dežele, *unveč tudi za bi stv^ o'j j- lje položaji Trsta, bodo gotovo ' \ ^ prebivalstvo našega mesta ir Prin. rja pobuda, da tudi s svoie stran po svojih močeh pripomore k srečni Jovr sitvi vojne in sicer s tem. da upora!; svoja sredstva za podois vojnega posojila s čirne*" 'e pospešuje samo koristi vse vku; ne države, temveč tudi svoje lastne V razpravi se je vsestranski ugotavljalo da sc dosedanja organizacija propagande ! > >olnoma obnesla m da naj bi se tud za ^ eda nje vojno posojilo ne izpreminiala Referent v tej stvari bo tudi tokrat na-inci"!ništv eni s\ctuik dr. Karininski. V« ; jivo slovenske ljudske šole v V rdel' naznanja, da se bo vrši'a služba božja po-* vr dun godu Nj. Veličanstva našega r-rc svetlega cesarja namesto v nedeljo, 4. t m., ob 10. uri. v ponedeljek 5. novembrr ob S. uri zjutraj. Šolsko vodstvo. Krompir za sorodnike pri^fcvabev. -Po c uredbi, ki jo je izdal ura ! za liudskr prti; ano. smejo sjJaJ sorodniki pridelovalcev krr.ni.ina dobiti od leteli najve d:> HMi kg krompirja za cclo leio in \sak< osebo svoje družine. Dovoljenje za pošilja iie po železnici izdaja podružnica vojn: /itnega prometnega /a\ -da (nre-vozno dt>v n.jenie). v \ seh ariigili slučaji! pa politična i kraj'a oblast. iJcvtdiciije ii vezano na določen dan. do katerega st krompir mora vzeti. Dovoljenje se moraš po t rti i' o m o c-ldancm krompirju naidaljc v trdi dneh vrniti p. >"ločni okrajni oblasti Prositi za to iovoljenje se iiu.ra s oripo ročeno pismena \ .ogo. kateri se morajo priložiti v>.e isdtaznice za krompir, na ka iere iia; bi se u^bil krompir. Priložiti se mora tudi potrdilo občine o številu osel prosilčeve družine in o sorodstvenem razmerju. Kmiečno je treba priložiti ovite! s 15 vinarsko znamko za i>dgovor. Pri ixi-tianiii izkaznicah za krompir >e te enski ourezek račm a za 212 kg krompirja. — Tak a odredba, ki je : ač veljavna povsod tam. kjer imajo stalne izkaznice za kron.; .:. katerih mi v Trsta nimamo in si tako tudi ne moreni') pomagati, čeprav imamo tam za lai v zaledju sor< Inike. kateri bi ram rr.di dali krompir, samo če bi ^a s »e!i. \ s. Tržaćaii bi prav rad (Vstopil \ . j izka/nice za krom.pir. če bi se 11111 zato do v r Mo. a - ne ni n. pr. na Kranjsko in si tam akapiti pri sorodnikih za vsako oseb*; svoje d užine po 100 kg krompirja. Naj nam ve..Jar anrovi/acijska komisija preskrbi mu ie izkaznice za krompir, da bom-, tudi mi deležni 12 dobrote, in to tembolj, ker bi. kakor kaže. v I rstu irak imeli :j izkaznic, ne pa tudi krompirja! Zopetna o; ritev Lr. poštnega urade Trst 2 (južni i olod ). Poštni urad Trst 2 (ju/.ni kolf.»dvor). k' je bil f>d 31. a-vgusta 1.1. začasno zatvorjen. je začel 31. oktobra t. I. zopet poslovati v ; prejšnjem obsegu. Grr:-ka hranilnica Moite di Pi-eta se je la iz Kranja v Novomesto na' L j-.sem. Sprejema in izplačuje branil-. ne vloge ter odpravlja v svojem novem sedežu vse v to vrsto spadajoče stvari kakor do sedaj. Oddelek »zastavljalnica« pa še vedno vsled vojne ne posluje. V nedeljo v »Narodi ein domii^ predstava s samospevi in burkama »V civilu« in s pod a brez blač« v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu! — Začetek ob 4 popoldne. O^plačev nje bre^obrestmh vinogradskih posojil. V letih i893 do 1914 dodelile so se iz državnih in deželnih sredstev izdatne svote kot brezobresina posojila velikemu števiiu vinogradnih posestnikov za obnovitev 00 trtni uši uničenih vino-rra-a^v. Z zadovolnvo-tjo se sme ugotoviti, J a so se s tem dosegii dobri uspehi, kajti vinogradniki so dosegli iz novih vinogradov v zadniih letih lepe dohodke: tudi le- • »s jc pričakovati iz teh nasadov bogat pridelek! Gospodarski je to tem večje /ažnosti, ker ^o tudi cene vina in sadja v v rnem času. posebno pa še letos, dosegle nenavadno višino; dotičnim posestnikom se nudijo iz teh razmer dohodki, ki presegajo najboliše upe! Vinogradnikom se po nnogih slabih letinah take razmere rade rivoščajo. vendar ne bo napačno, pri tein ste in sploh vse zemljiške posestnike opozoriti na to. da naj sedanje ugodne razmere porabijo v prvi vTSti tudi v to. da »plačajo vse vknjižene in druge dolgove. Odp!a:anje brezobrestnih vinogradskih >os( jii je sicer zakonitim potem urejeno. Priporoča pa se vendar, naj se ta posojila dphcajo prostovoljno, dokler še trajajo igoene cene pridelkov, da ne nastanejo vi-togradnikom pozneje, ko utegnejo biti dojki mani ugodni, zopetne skrbi. Dandanes bi imeli Johodki iz takih odplačil tudi zii državo in deželo velik pomen. V tem mislu je smatrati skorajšno. odplačilo Vezobrest- h posojil kot domoljuben čin. ^ričakuje i torej, da r,e bo ta oglas vdo-ičnih krogih upošteval in da se bodo isti -avnali po danem nasvetu. — »Zadruga«. DAROVI. Oaro ir došli vlaJnema komisarju. Dr. 1 -p Arnstein. sedaj na Dunaju, potom rave listi? >Tiiester Zeitnng« K "500 za • slednje na bere: K 100 za Rdeči križ. K nO za v t no botrstvo. K l(T?j za »Soški klad« in K v ker -r MHfCtiSČa Židovki; orrok. ki se ima ustanoviti. Tvrdka ratje Ra rber K 50 v korist dneva vo-LŠkih gTobov.<. Vodstvo 1. mestne ljudske o!e v ulici deli' Isiria K 14*60, nabranih ii-d učenci tekom meseca oktobra za ^deči križ. m« I!"' — " —ZTU— ss[piisOćijiVE TURSKE lil ■ej taj Trgovina jestv n rVAN BILfOVUC, Trr-t - ul. OainpM le 13 (i'rg 'ontcrr>s>Of. I./ia v 7.a.l>jJt- t'^j. pa-rar tith, mpl novec, s-i.v \©e tor več . ;»t miueriiliiih vod. Vse 5 0 '/.»urrails «jcali. 114 Vie^anična delavnica. ODLIKOVANA MVAi.NP'A OSVALOKLLA. Vi» Mea a 26. Izdelovanj® in poprav« «trojer 'n moto v. Proračnni. Knjigoveznica PIETKO PIPPAN, Tr t. ulica VVidirivo 19. Arti -ricuii vu/.a-a Zt-(>tii kt»I«da.rj» la-in^na iv.deiova-nja. V p »uiki registri) po^-ebue^a sistema. JJO? Majolične peči in š edilniki M ZLfPAIi, u!. K Ciovanni 6 in 12. N jitoljša izde-iovatijai in i.njpopolneiša vr-^t*. C- ne stmerne 1'OJ Hotel Contineraai Trst, nliea San KirolA it. 25 (bliza ( or*»>. Preno-čbce za vojake. Cena zmerue ho^tražba orna. _iW i auir. \>f.!KA ZALOGA P1MRJA za ovitk«. jdi-irna-tih re«- c lust;m tovar: • — V*1 Ui raz ili t>arv in velikosti «V • eru«. — V .»stene I»ollinar, rrt \ u. dH ' lsi : "Jott Šivalni stioji. {>ELNI$KO UKl^TVO Š1VALNTH STF'O.rrV S KG ITrst. C. -r r. i'rod^ja ai\alr.lh .-iiojer n vs- h j».i i ' elavi^ica '/. pojjra-. 1. aiij23S Domska Krojačnlca A. niEOER, Trst ulica Con wt«rr -de H I/^luje sakoVf^tne oi. eke j»o . n^leSke in franco^»em j uroju, {licenc i-: ie-.e, obleko ^a j-oro-i«, biu/.e j ..i gi«dulike itd. 1 ene znn.-me. .'137' - • ■■ II I I Nepremočljivi plašči. I.EOPOT IT A A 8. rr t. C r->o J ia via Barrifra eccbia 1 ». TJo^ata izben vr.ja^i-.ih od K ' JU — i.ap.ei. 257 Jc-tvine na debelo. i'o^ata izbera •v-^kovr-tnih jestvin; proda na de-elo KUG* » GAMBEL v Trsta, ulici «1-lle ACjUtt vogal ulice Coroaeo. 244 Krajine vlog« I sprejema od s ke^a tudi če ui ud zadrae«v in J:b obre-^ II 01 vetje ?re*»ke po do-Muje po |4 |0 g'»v..ru. Tr^OVCC« , otvarja čekovne račure z daovnim oore«to> vaojm RtRini davak phfiijt nimMi mwmsu Vla^a se iahko po ano krouo. j ftttn-toaiisfci rjfaa 75.871 TELEFU IHi i Omefn9-fOMttni ntcll? j Tnt ellca ielBva a. M wxm Trct I JzrršTiJ« vnko fotografi5ao dalo J kakor tmdl ra/^ieda, ^»osr.otke, 1 notraajoat lokalov, poreelaaaas« ►J plosf« za rsakovr^t. si>oaeaiko. POSEBNOSTI POVlONJl m VSAKI FOTOOBMJl in Kadi udobnosti goap, »aroćai-kor sprejema naroftb« ia jih is-Tnujt na domu. «r. tadi mastn po Mgamarn^kik coask. Trst, ni. del Riin širi 42 mm\ ui Tnt- no Stadion 10 - Ust Odprt od 8'2 zvečg? naprej ^^ vstopnina R z ^^ Zlatsrnlca^G- Plno v Tr nj se Je preselita Cono It 15 v blvio *!stsmle» O. Zercovrltz A FlgNo. Velika izbera srebrnih in -zlatih ur, uhanov, prstanov« verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. GAMBRMUS f vsaki veier 5 1 ob 97, £ i® mmn i* žz&tel fin rasf^trradia METROPOLE Trst. ulica S. Nkoi6 22. Kuhinja prve vrste« Vina izbrana. El*>santne — Največja či- stost. - Cene zmera*. DneimiK „Edinosr o Trsta 1« iz-Jai in založil oaalndnja knjig* 1. iVoiiuA«. ^pumu L t. Cooper. — Cena K l.bU. 2. » iKI ^O V ubil GROFA LEVA TOL- Si £.GA«. — oeua oU vin. 5. »KAZ^i\l«. Spiral L. iS. l oJstoj. Poslovenil Josip KiiaiUč. — Cena K 1.6U. 4. »PKVA. LjlibtZLNa.Sidsail. ^ifcigie-Vič 1 urgjeiijev. Poslovenil Ur. Ciustav Oresoriu. — Ctca I K. 5. »POLlUB«. Povest izg(»rskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliiia Svetla. PoslovP. — Ceua 60 vin. 6. »bLSLUA O SLOVANSKEM G3RE-DNtiVl JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škota Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena «0 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »jLRKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Ujalski. Prevel Orei Cena K t. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Steiar; Kiav«. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chochoiousek. Poslovenil h. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che- vaiier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Durnas star. Prevel Ferdo Perhavec. Cena K 2 50. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu 1 1 3 USta Casermo ttev. 11 Orodne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke9 ti^je zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago In izvršuje v*e v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose bo lmllžlze obrestuje 4 % netto Ulc$e na tekoči In žlro-račun najdlje po došouaru. ■ Obavija nakazila vojnim ujelidko.^. = Poslovalnica c. kr. razr@iJne loterij. VsoKa ženska naj čita velzzanlniKo nauodllo m®dmrnm gajifav prs IzUušsn no:uet pri ola&elosf! in pomanjkanju krepkostL Pišite z polnim zaupanjem na IDO um, PAii (Osmo) mim 11, is N« stana nit! N« s?an« nl!l >Zalito skladilie klobukov j dežnikov, bal h In pisssiih srajc, platna \ i^nih rob;e , moških nogavic itd. hd. ' IL Cvaoksl Trst Corso 281 Cene smerne. — Postrežba tslna. i NaroeSna trgovina. » Narodna trgo-i^a, —■ * --* - - ti - i nrMTtfaM*" * i .VrA* f i. JMKZMi Jh — rf i yTMlh ■ ■ i ■ ~ ■ ■ ■ i _^ AbSICURAZiOMI GENERALI IN TRIEST& (Ob^na zavarovainiea V Trstu). Ustanovljena 1. lo31. Zakladi ia ;"amstvo dne 31. decembra t9t4. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 51. decembra 1914: K 1^5,^16,563. Hačana podvračila od leta 1&J1 do 31. decembra VJiA K 1J212,012,598.55. S 1. januvarjein 1907. ie društvo uvelo za življenskl oddelek aove slavne poitoic polic« nadarjene največjo i ulantnostjo. Povdarjati jc sledeče ugodnosti police: j. Veljavaia takoj od i%dauja: a) brezpiucno nadaljevanje veljavnosti poiico za celo vIoko. kadar mora zavarovnnec vršiti vol sIuždo. ako je vpisan v poiah črne vojske. b) ako ptača zavarovanec i0,.oo od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgoHla vt-li^vi vsled pomanjkljivosti plačevaiijc. samo da sc plaCevaujč vrši v teku b mesecev po preteku roku. 11. VeijaToiii po preteku 6 mescccv od izdanja: a) zavarovanec more — ne dn bi za to plačal posebne premije in brez vsake forrnalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodf deželi \eca sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlojto. tudi v slučaju, če pade ^avarov. v ^vohoiu. tU. Veljaviiiii po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoout za delr* IV Veliavaili po preteku treh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razuu slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušer.ega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevamu 4h?i. Društvo sprejema zavarovanje tudi za " ——- življenje, požar, prevažanje In ulom. zccocsccoooocococcccccccz ■Bil iiamu iiBaauiaiiiaiii^ai^HSiii nmj cno&im Zavarovalna zaerj^a v Ia rafiau« Je o es i ti a domača zavarovanka oot) UstbMvIlaiia 1184 tata. CEnrraALAc Zaj^ab, w gkala«, voje1 MarevsSce in PraracJovi^eva ulica. Podružnica v Trstu, ui. Lavatofo 1,8L BIT M i't^fSMFi fSs^cS. i*;* jgd Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti požarnim škodam. 1. Zavarovanje zgrailb (hiš, gospodarskih zgradb, tova^e*^. 2. Zavarovanje premičnin (pohištva« prodajalniške

3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena iid-J II. Zavarovanje itek^aSh šip, lil. fja življenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživJjenJa In smrti. b) „ c) n žlvlienske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. % Zavo^lovo Imetje: ......••.•••••••.K Izplačane od kednine ................K 7,382.153 5; > _________________i TfgouiKo-oSrtnfl zadrugo o Trstu nilca s. Fnmcesa itec. 20. IL nastrople o M lista „Edinost" Posojila daje na osebni kredit ia n» sastava proti i,Ličilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za strank« od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA Kaoital la rtzarva K 13,200.000.— Trst« Via Cassa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje) ?Capl2aJ in rezerva K la.žoa.ooo__ F1UJALKE: Dunaj Tegethoff^ram 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJabljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUTE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli-gaoie zastavna pis.ria, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE 1N DEVIZE. PREDUJMI na vr dnostne papir e in blago ležeče v javub skladiščih. SAf E - DEPOSITS PROMESE Brzojavi: JADRANSKA. — muiL — ga- VLOGE NA KNJIŽICE Ii mr od dneva vloge do dneva' vzdiha. Ren ni davek p'ačuje U banka od tvojega. O' restovanje vlog na tekočem in žiro-rač&iia po dogovoru. Akrdditivi, čeki in nak ; .niče na vsa tu- in inoztm^ka tržl ća. | Prodaja s ečk razredne loterl:e. Zavarovanje vsakovrst-I nlh papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja srečk itd 1 brezplačno, t v ,i K eJiti, le.nbours-kftdi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Br.r*m naročila. — lnkaso. Teleioni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: od 9—1 pop. ! JlSKOMT M£N3C ~ : ______