Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. aprila 1907. C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr, oprske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruge za prodajo jajc. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Nemško posojilništvo na Tirolskem. Gospodarski tečaji in naša odrasla kmetijska mladina. Vinogradniki 1 Varujte svoje vinograde proti mrazu. Nekaj o travnikih. Tečaj za pridelovanje krme. Program tečaja za pridelovanje krme. Nova knjiga. Za kuhinjo in dom. Iz zdravniških krogov. Poziv 1 Računski zaključki. Občni zbori. Inserati. Zadruge za prodajo jajc. Dasiravno imamo mi Slovenci že precejšno število zadrug, na kar smo gotovo lahko ponosni, vendar je še pa na zadružnem polju zelo veliko celine, katero je potreba preorati, na kateri bi lahko z rasti o še silno veliko sadu. Pri nas so najbolj razširjene posojilnice in mlekarske zadruge, katere so se zelo dobro obnesle in katere našemu kmetskemu stanu veliko koristijo. Mi se pa še ne smemo zadovoljiti s to organizacijo, ampak je potreba napredovati in misliti tudi na druge vrste zadrug, posebno pa na produktivne zadruge. S temi zadrugami je zelo krasnega in hvaležnega dela, katere imajo veliko bodočnost. Pomislimo, koliko koristimo z živinorejskimi zadrugami, posebno pri tej ceni živine, prašičerejskimi zadrugami, sadjarskimi in vinarskimi zadrugami, perutninarskimi zadrugami i. t. d. So pa še zadruge, katere so pri nas popolnoma neznane, to so zadruge za prodajp jajc. Te zadruge so se povsod dobro obnesle in je i želeti, da bi se tudi pri nas pričele ustanavljati. Danes hodijo branjevke od uiše do hiše in kupujejo jajca od gospodinj. Ceno plačajo, kakor jim ravno gospodinja k obrazu pristoja, večinoma se dobi danes za jajca le prav malo denarja in tudi nič ne odpehne, ker ne pride skupaj. Tisti denar se zelo lahkomišljeno potroši, ker se misli, da so kokoši itak zastonj pri hiši. Ravno tako je bilo pred par leti še z mlekom, pa še tudi danes v velikih krajih dežele. Koliko so dobili naši posestniki prej za mleko in koliko dobijo sedaj v krajih, kjer ga zadružno spravijo v denar. Ravno tako veliko ali pa v nekaterih krajih se več bi se pa lahko dobilo iz jajc, ako bi se iste prodajalo zadružnim potom. Največ takšnih zadrug imajo na Danskem, po katerih spravijo v denar na milijone jajc. Kakšna zadruga je n. pr. v Kopen-hagnu, katera izvozi letno nad 4 milijone jajc na Angleško. Tudi Nemčija ima veliko zadrug za razpečavanje jajc. V Avstriji imamo eno zelo uzorno takšno zadrugo v Serdingu na Zgornjeavstrijskem, katera je zvezana z zadrugo za prodajo čajnega masla. Takšne zadruge so zelo lahke za osnovati, ker ni potreba zato nobenega kapitala in tudi trgovina ni težka. Za jajca je vedno ugodna cena in se jih v vsakem času lahko spravi v denar. Posebno je pa še zato ustvarjena Kranjska, katera leži tik morja, bi se jih toraj lahko pošiljalo na Angleško in Francosko, ker je v teh deželah vedno pomanjkanje jajc. Tudi dela ni veliko in tudi znanja ni potreba posebnega za vodstvo takšne zadruge. Zato je potreba samo ene večje sobe, kamor donašajo zadružniki jajca in kjer se polagajo v zaboje. Jajca se sprejemajo na težo, na kilogram, kar je tudi najbolj pravično, sedaj imajo vsa jajca eno ceno, naj so mala ali velika. Ko prineso jajca v jajčarno, se najprej stehtajo, potem se s posebno pripravo preiščejo ali so sveža, dobra se zaznamujejo s posebnim grbom zadruge, pokvarjena pa se zavrnejo. Nadalje se jajca sortirajo in polagajo v nalašč zato pripravljene zaboje. Vsak zadružnik pa mora sam pritisniti na jajca svojo zadružno številko. Jajca lahko donašajo otroci, ako gredo v šolo ali v cerkev. Najbolje pa je, da se jajčarske zadruge združijo z mlekarnami. Ko donašajo zadružniki mleko v mlekarno, prineso lahko tudi jajca. Mlekarji imajo po- poldne dovolj časa, da jih preiščejo in zložijo v zaboje. Koliko bi se skoz te zadruge dobilo več denarja in sicer skupaj, ker se splačujejo mesečno. Vzemimo posestnika, kateri ima 50 kokoši; ako mu ena znese le 150 jajc, je letno 7500 jajc, po sedanjih cenah se eno spravi lahko v denar povprečno po 6 vinarjev, znaša 450 K, ima zadruga 100 udov, tedaj pride 750.000 jajc, kar znaša letno 45.000 K, ali bi ne bilo to krasno delovanje zadruge, ali ni to velikanski promet. Koliko dobe lahko zadružniki denarja že samo iz jajc. Ker bi pa dobili kmetovalci vsaki mesec redno lepi denar, tedaj bi tudi bolje pazili na kokoši, bi jih bolje krmili, gledali na boljše pleme, pobirali bolj skrbno jajca kakor pa sedaj. Bi en mesec ne dobili denarja, bi takoj povprašali, kaj je vzrok, da kokoši ne neso, bi se takoj iskalo napako. Sedaj pa se nihče ne zmeni, zakaj kokoši ne neso, kje je napaka in kako jo je odstraniti. Samo gospodinja jamra, da ni jajc, da kokoši ne neso. Gospodar pa pravi, pobij jih, saj itak niso kaj vredne, saj samo zastonj žro, ali napako poiskati se ne potrudi nobeden. Koliko bi se skozi zadrugo lahko več kokoši redilo. Kokoši lahko redi tudi tisti, kateri nima sena za eno kravo, majhni gospodarji, delavci i. t. d. Ker je danes splošno pomanjkanje poslov, ima tudi kokošereja to prednost, da ne potrebujemo zanjo posebnega hlapca ali dekle. Ena stara ženica lahko oskrbuje po sto in več kokoši. Po Krasu imamo veliko kamenitega prostora, kateri ni skoraj za nobeno rabo, tam bi se redilo lahko na tisoče kokoši. Koliko pa bi se lahko dobilo za piščance v primorskih mestih in na Gorenjskem, kamor zahajajo letoviščarji. Tudi dobri piščanci pospešujejo promet p tujcev. Treba si je pa preskrbeti tudi dobrega plemena. Ni vsaka kokoš dobra, katera je velika ali katera se priporoča po različnih listih. Kdor se zanima za dobičkonosno kokošerejo, naj si ogleda isto na gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani. Tam se tudi dobijo najbolja jajca za valjenje in tudi najboljše preskušeno pleme. Jajčarske zadruge bi kokošerejo na Slovenskem silno povzdignile in ob enem bi pomnožile lep del narodnega premoženja. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na Vrhniki v krasni popolnoma novi zadružni mlekarni se je dne 8. t. m. otvoril mlekarski tečaj. Ob 9. uri zjutraj so se zbrali učenci z učitelji v mlekarskem poslopju in odkorakali skupno v cerkev, kjer je bral domači gospod kaplan Matevž sveto mašo. Po maši pozdravi v učni sobi gospod Franc Teršar, načelnik mlekarske zadruge, učence in učitelje v imenu odbora mlekarske zadruge in izrazi veselje, da se je glavni odbor kmetijske družbe odločil, prirediti mlekarski tečaj na Vrhniki. Nato otvori voditelj tečaja gospod mlekarski nadzornik Leg var t tečaj, se prisrčno zahvali mlekarski zadrugi za požrtvovalnost, da je omogočila, da se je priredil tečaj na Vrhniki, na eni najlepši in najmodernejši mlekarni, kar jih je na slovanskem jugu. Visoko poljedelsko ministerstvo in deželni odbor — pravi govornik — sta za stroške tega tečaja dovolila lepo svoto, kar pač dokaz, da je tem visokim oblastim veliko na tem ležeče in da za to skrbite, da se iz-vežba spretnih in sposobnih mlekarjev. Kranjska ima danes 76 mlekarskih zadrug in društev, zato je pa, da bodo dobro napredovale, potreba dobrih izvežbanih mlekarjev, kateri so pri mlekarnah duša vsega. Mi nimamo na celem jugu nobene mlekarske šole, dasiravno obstoji tukaj približno 150 mlekarn, kar mi v mlekarstvu danes znamo, je večinoma samouk, kateri je pa marsikateri zadrugi prišel zelo drag. V drugih deželah imajo več mlekarskih šol in tudi mi počutimo to potrebo. Za domestilo mlekarske šole je on vpij i val nato, da se prirede vsako leto en trimesečni tečaj. Prvi ta tečaj se je toraj otvoril danes. Kako so naši mladeniči ukaželjni, je dokaz to, da se jih je oglasilo veliko čez število, kakor se jih je prvotno oglasilo. Glavni odbor kmetijske družbe je določil, da se jih sprejme 12 in je podelil vsem podpore po 80 K. Na posebno prošnjo so se še sprejeli 4 na lastne stroške, tako da je sedaj skupaj 16 učencev, 15 jih je iz Kranjskega in eden iz Štajerskega. Večinoma so jih poslale učiti mlekarske zadruge. Pouk je urejen po načinu nemških mlekarskih šol, poučevali se bodo sledeči predmeti: mlekarska kemija in bakteriologija, splošno mlekarstvo, maslar-stvo in sirarstvo, nauk o mlekarskih strojih in o parnem kotlu, preiskovanje mleka in mlečnih izdelkov, mlekarsko knjigovodstvo, računstvo s posebnim ozirom na mlekarstvo, spisje, živinske bolezni, krmljenje in oskrbljevanje molžne živine in zadružništvo. Učenci se bodo morali zelo pridno učiti, da bodo celo snov v tem kratkem času proučili. Mlekarstvo ni danes več postranska stroka kmetijstva, ampak samostojna tehnična stroka, katera zahteva veliko znanja. Nato omeni gospod Legvart hišni red in zahteva strogo, lepo vedenje učencev. Vsako neizpolnjevanje teh predpisov se bode strogo kaznovalo. Pri učencih se vidi, da se zelo zanimajo za mlekarstvo in da bode gotovo uspeh tečaja zelo povoljen. Večji del učencev je že delovalo samostojno v mlekarnah, eden pa je dovršil kmetijsko šolo. Učenci morajo spati skupno v mlekarni in tudi hrano imajo skupno. Nemško posojilništvo na Tirolskem. Na Tirolskem bilo je leta 1891. še le 41 nemških posojilnic, leta 1895. že 135, leta 1900. 193, a koncem leta 1905. jih je bilo 248, k oj ib delokrog se je raztezal na 316 političnih občin s 317.000 prebivalci. Vseh 248 posojilnic imelo je koncem leta 1905 okroglo 22.000 članov, toraj bi imela vsaka posojilnica povprečno 90 članov; najvišje število članov pri pojedinih posojilnicah je bilo 304 in naj nižje 24, s česai1 sklepamo, da so naše posojilnice z ozirom na število članov mnogo močnejše. O poslovanju tirolskih nemških posojilnic nam govore naslednje številke. V letu 1891 obstoječih 41 posojilnic imelo je koncem istega leta 1. ) vlog 1,058.491-10 K (povprečno 26.000 K) 2. ) posojil 685.151*16 „ ( „ 18.000 „) 3. ) prometa 3,043.472-66 „ ( „ 90.000 „) V letu 1905 je pa izkazalo od obstoječih 248 posojilnic 242 sledeče številke: 1. ) vlog 41,045.005-18 K (povprečno 170.000 K) 2. ) posojil 20,172.227-42 „ ( „ 90.000 „) 3. ) prometa 69,444.270-07 „ ( ,, 290.000 „) Kakor te številke kažejo, niso mogle posojilnice niti polovice svojih vlog razposoditi. To razmerje med vlogami in posojili se pa zdatno spremeni, ker gojijo tirolske nemške posojilnice s svojimi člani tekoči račun, in imajo pod tem naslovom čez 19 milijonov kron razposojenega. Od 248 posojilnic vpeljalo jih je 35 varčevalne karte, š čim so mnogo pripomogle za pospeševanje varčnosti; 28 posojilnic imelo je tudi blagovni promet in sicer so nakupile za svoje člane blaga v vrednosti 118.330 kron. Vse posojilnice leta 1905 so imele 112.189 kron čistega dobička (12 posojilnic je izkazalo zgube 2381 K) in 632.821 Iv rezervnih zakladov. Obrestne mere se jako razločujejo od naših, ker se pri nemških tirolskih posojilnicah zaobrestujejo vloge po 31j2 do 4 °/o — a posojila po 4 do 4';/4 °/o, je toraj najvišja obrestna mera na Tirolskem ista, kakor pri nas najnižja. O Tirolcih hudobni jeziki včasih blebetajo, da se srečajo šele po dovršenem 40. letu s pametjo — no vspehi v posojilništvu govore drugače. Gospodarski tečaji in naša odrasti a kmetijska mladina. (Konec.) Iz tega primerno sledi, da zahtevajo dandanes vsi stanovi temeljito teoretično znanje združeno z obširno, vsestransko skušnjo, predno se jih more z uspehom vršiti, ne glede na to, da jih je treba tudi gmotno podpreti. To zahteva pa tudi kmetijski stan. V ta namen imamo ljudske šole, ki naj nam dajo neobhodno potrebno občno znanje. V teoretično in strokovno izobrazbo o raznih kmetijskih panogah nam služijo raznovrstne kmetijske šole, gospodarski tečaji iz raznih kmetijskih panog, strokovne knjige, predavanje strokovnjakov, i. t. d. Akoravno je na videz tudi tukaj skrbljeno za strokovno izobrazbo našega kmetijskega stanu, vendar če si vso stvar natanko pregledamo in zlasti upoštevamo, v koliki mali meri se naš kmetijski stan udeležuje teh dobrot in zakaj se v tako pičlem številu poslužuje teh naprav, tedaj sprevidimo, da je naš kmetijski stan v prav na slabem deloma, ker je sam kriv, deloma ker nima dovolj sredstev, največ pa, ker nima dovolj razuma, da bi vedel prav ceniti vrednost teh naprav in ker se mnoge teh naprav ne izvršujejo tako, da bi prijale dejanskim potrebam našega kmetijskega stanu. Kakor so koristni in potrebni gospodarski zavodi — kmetijske šole, vendar se jih malo mladeničev, prihodnjih kmetovalcev, vdeležuje. Ne spada semkaj, razne vzroke in povode tej žalostni prikazni tu razpravljati, dejstvo je, da se študij na teh šolah premalo mladine udeležuje. (Je upoštevamo pri naših kmetijskih razmerah kot opravičeno glavni moment precejšnje stroške vzdrževanja na teh šolah v zvezi s pomanjkanjem delavskih močij na domačem posestvu, kjer spolnuje tak mladenič jedno dobro delavno moč, potem nam ostajajo razni gopodarski tečaji kot tisto sredstvo, š čimer se more še najintenzivneje uplivati na našo odrastlo kmetijsko mladino. In rekel bi, da dokler ne dobimo po Slovenskem več zimskih ali vsaj samo enoletnih kmetijskih šol, so v prvi vrsti poklicani taki gospodarski tečaji, seveda iz najrazličnejših kmetijskih panog, ki naj napeljujejo našo odrastlo kmetijsko mladino, da si prisvoji vsaj najpotrebnejše teoretično in praktično znanje iz tistih kmetijskih panog, ki jih na domačih posestvih najobširneje goje in katerih dobro znanje jim je najbolj potrebno. Te pomislimo, da se pri nas, da v obče govorim, negujejo najrazličnejše kmetijske panoge, začenši s planšarstvom, živinorejo, poljedelstvom, vinarstvom, gozdarstvom i. t. d. do naj novejše panoge — hmeljarstva; če nadalje upoštevamo dejstvo, da je naš svet kraške nravi in da le osebna pridnost v zvezi z ra-cijonalno oskrbjo rodi povoljne uspehe, potem vemo, da je brez strokovnega znanja in racijonalnega obdelovanja vsak uspeh le dvomljiv, premajhen in iz pomanjkanja teli sredstev — ki jih edina osebna pridnost ne more nadomestiti, izvira mržnja mlajše generacije pred domačo grudo in k o p r -n en j e po ameriškem zaslužku, kjer jim izraba krepkih telesnih močij nudi primeren zaslužek, ki se žal le — 124 premnogokrat lahkomišljeno zapravlja in naši ožji domovini ne donaša pravega in trajnega blagoslova. Da se pride temu za naš kmetijski stan škodljivemu položaju in razmeram v okom, da bode naša mlajša kmetijska generacija zopet začela upoštevati veljavo naših kmetijskih zemljišč in začela bolj ljubiti in spoštovati svojo rodno zemljo, podajmo jej sredstvo na roko, da jo bode mogla z uspehom obdelovati. Tu ne pomagajo denarne podpore. Edina duševna zmožnost, jo s pridom obdelovati, je sredstvo, ki more naš kmetijski narod zopet privabiti in povzdigniti do tega, da jo bode rajši in boljše obdelaval kakor sedaj ter da bode opuščal iskanja kruha v tujini, kjer je tako izsesan in ogoljufan. Poleg enoletnih kmetijskih šol so prav urejeni gospodarski tečaji, katerih število naj bi se potrojilo in še bolj povečalo ter poleg tega tako spopolnilo, specializiralo (obisk naj bi bil pristopen vsem resnim kmetijskim mladeničem, katerim naj bi se vsaj začetkoma za časa obiska dovoljevale izdatne denarne podpore, da bi se bolj vživeli in splošne postali) najboljše sredstvo, s katerim bi se pri nas povzdignilo znanje kmetijske vede. Taki gospodarski tečaji, od kojih bi nekateri po več tednov trajali (n. pr. kakor letos mlekarski tečaj na Vrhniki), drugi zopet le po nekoliko dnij in kateri bi se prirejali na najugodnejših mestih (n. pr. kmetijskih zavodih, mlekarnah itd.), kjer imajo udeleženci priliko poleg teorije tudi praktične uspehe videti, opazovati ozir. se za njih upeljavo navduševati, imeli bi prav osnovani, prav vodjeni, od merodajnih faktorjev zadostno materijelno podpirani, od narodnih rodoljubov priporočani in od naše odrastle kmetijske mladine v obilnem številu obiskovani, najlepše uspehe za napredek našega kmetijstva. Lahko rečeno, težko izvršeno! Tu se nam odpira najlepša prilika, da moremo v zvezi z merodajnimi činitelji in s svojo organizacijo prav ugodno vplivati in delovati na uresničenje važnega smotra: pomoč našemu kmetijskemu stanu. S premišljeno organizatorično taktiko moremo začeti tu svoje pozitivno za prospeh kmetijskega stanu namenjeno delovanje s tem, da s svojim uplivom in denarno pomočjo snujemo vsako leto po 10 in več takih gospodarskih tečajev, katerega vsakega naj bi se udeležilo po 20, 30 in več uzornih kmetijskih mladeničev, ki so namenjeni, da bodo ostali doma na očetovem posestvu. V izbiri takih pravih mladeničev in v prigovarjanju, da se mnogo pridne kmetijske mladine udeležuje teh gospodarkih tečajev, leži tež koča in srečni uspeh. Pri ukaželjnosti naše mladine se ni bati neugodnih rezultatov. Različna so pota, ki peljejo, do tega, da podpiramo naš temelj — naš kmetijski stan. Po našem mnenju in kakor smo nameravali v tem spisu prepričati, bi bilo, da začnemo z mlajšo kmetijsko generacijo ki je dostopna idealom, se da podučiti in dokler nimamo boljših in intenzivnejših sredstev na razpolago, delujmo s pomočjo gospodarskih tečajev. Kmetijska veda mora postati vsem kmetovalcem splošna, ona bodi vsem pristopna, le v splošnem napredovanju vseh moremo zadobiti in pričakovati splošen uspeh: to je, materijelno povzdigo našega kmetijskega stanu. Sredstva, s katerimi ta razpolaga, pa niso tako močna, da bi v sedanjih razmerah zamogel dati vsem svojim za dom namenjenim sinovom tako strokovno izobrazbo, kakor jo nudijo dve ali celo triletne kmetijske šole. Niti država niti dežela pa nimata dovolj sredstev na razpolago, da bi se ustanovilo in vzdrževalo toliko gospodarskih zavodov, da bi vsa tu omenjena kmetijska mladina dobila v njej potrebno izobrazbo. Pač pa zamorejo posamezne kronovine, ravno tako zamore vsak posamezni boljši kmetovalec poslati svojega za dom namenjenega sina po nekoliko tednov k poduku k takim gospodarskim tečajem. Našim merodajnim osebam polagamo te misli v preudarek. Veliko težkoč se ima s prirejanjem takih gospodarskih tečajev, najtežje je dobiti za to dobre poslušalce — učence. Blagodejnim uplivom duhovščine in učiteljstva, se bode posrečilo te ovire premagati na prid temu stanu, ker v tem smo vsi jedini, da le v strokovno izobraženemu kmetijskemu stanu moremo pričakovati njegovo rešitev. Z ozirom na razmere našega kmetijskega stanu bi bilo umestno, da bi se ta akcija pričela posebno v istih delih naše domovine, kjer se je izseljevanje najbolj razširilo in kjer je najbolj potrebno to rano na našem narodnem telesu zaceliti. (Je tudi bi bilo treba tu globočje poseči in se intenzivnejših sredstev posluževati, za to pa bi bil tudi uspeh toli večji; potreba pa je tu največja. V narodno-gospodarkem oziru je tedaj želeti, da bi se pri nas uvedli mnogi gospodarski tečaji zlasti glede živinoreje, mlekarstva, gozdarstva, sadjarstva, čebelarstva, vinarstva in kletarstva itd. Vinogradniki! Varujte svoje vinograde proti mrazu! Letošnja zima je napravila pri nas na trsju mnogo škode. Bati se je pa, da nam pomladanski mraz uniči še to, kar je zdravo ostalo. — Vsakdo ve, kako škoduje vinogradu in sadonosniku pomladanski mraz in znano je, da je mogoče odvrniti to škodo v nekih slučajih z izdatnim kajenjem, a ko se kadi (kuri) v pravem času splošno in istočasno. Opomniti je pa, da je uspešno samo skupno postopanje. V mariborskej in ptujskej okolici so se vinogradniki že lansko leto združili in osnovali skupno obrambo proti mrazu. V ta namen so prevzeli nekateri posestniki dolžnost, da bodo natančno opazovali, ali preti mraz, ter da v tem slučaju obvestijo svoje sosede s streljanjem. In enako bi se lahko organizirali povsod. Bode-li mraz ali ne, se lahko določa po solnčnem zahodu iz nalašč za to pripravljenih toplomerov. Te prodaja Jožef Jaborka (Dunaj, IV. Freihaus) in stane eden s poštnino vred 6 K 90 v. Kaže toplomer, da se je prihodnje jutro bati mraza, ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat, kaže pa, da bo gotovo mraz, ustreli dvakrat iz strelne, oziroma opazovalne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za kurjatev, oziroma kajenje. Ako se je bati mraza, gledajo opazovalci po noči večkrat na toplomer in če kaže taisti eno stopinjo nad ničlo in je videti, da bode živo srebro vedno bolj padalo, ustrelijo trikrat iz strelne postaje. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kuriti (kaditi). Za kajenje (kurjatev) potrebne stvari je torej že preje treba imeti pripravljene v kupih pod vinogradom in v grabicah ter na potih v njem. Kuriti je najboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažnega dima. Take stvari so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel (drač), gnoj itd. Treba je napraviti velike kupe teh stvari in sicer, čim več tem bolje. Glavna stvar je, da se močno kadi. Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko. Tudi sadonosnike lahko na ta način obvarujemo škode. Kaditi je treba dokler ni solnce vzšlo. Ako začne med kajenjem močneje veter pihati ali če se pooblači, naj se ognji zopet ugasnejo, ker se ni treba več bati mraza in da se kurivo prihrani za prihodnjič. Ako se pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž ne bo mraza; vendar je paziti ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, da je treba začeti kuriti (kaditi). Ako se ohladi na tri ali več stopenj pod ničlo, kar se pripeti pri nas ob tem času redkokedaj, tudi kajenje ne zabrani, da ne bi zmrznilo v vinogradih. To se omeni zato, da ne bi mislili daje kajenje sploh zastonj. Vinogradniki! Združite se torej in osnujte skupno obrambo proti mrazu, ter ako bode treba, pridno kurite in kadite. — Trud in stroški za to delo so v primeru morebitne škode neznatni. Ptuj, dne 13. aprila 1907. Jože Zupanc, deželni in vinarski inštruktor v Ptuju. Nekaj o travnikih itd. Dokaj pritožb se sliši o slabih in nerodovitnih travnikih, kateri kmetovalcu mnogokrat ne povrnejo truda. Starodavni rek „Kakoršna setev taka žetev11 se tukaj dobesedno potrjuje. Z vso pozornostjo, katero opravičujejo zahteve obdelanega zemljišča, pripravlja poljedelec njivo, odločeno za to ali ono žitno setev. In to je umljivo, tako je delal ded in praded! Manj tradicionelno pa je še mnogim našim kmetovalcem mnenje o umetnem gnojilu, katero sredstvo, kot važna upeljava preteklega desetletja, pospešuje in v obilni meri zboljšuje plodovitost naših travnikov. Umno skoraj bi rekel času primerno oskrbovanje travnikov, nekateri gospodarji malone zanemarjajo. Kako ponosno kontrastujejo oni s primernimi umetnimi gnojili napojeni, ter zanesljivimi travnimi semeni obsejani ali vsaj zboljšani travniki z onimi, katerih mejnik ni prekoračila kultura sedanjega časa: tam si predočuje kmetič število senenih kop, tukaj iznenada nad slabotnimi bilkami enovrstne trave, s plešivimi rebri lačne zemlje. Gnojila in dobra travna semena so predpogoj bogate košnje, kolikor taisto ne tangira elementarna nezgoda. Pred vpeljavo v obče priznanih umetnih gnojil, kmetu ni bila dana prilika, da si zboljša stanje svojega zemljišča. Drugače sedaj: Za vsakovrstno zemljo mu je na razpolago potrebno umetno gnojilo, kakor: Thomasova žlindra, rudninski in koščeni superfosfat, kalijeva sol, kaj nit, čilski soliter in kostna moka. Vsa navedena gnojila ima v zalogi Gosp. zveza, katera sprejema in izvršuje naročila svojih članov in članic. Poleg omenjenih gnojil priporoča Gospodarska zveza svojo bogato zalogo zanesljivo kaljivih travnih in drugih semen. Posebno priporoča za pomladansko setev: oves, ječmen šestovrsnik itd. Nadalje preskrbuje tudi svojim članom sadna drevesca, na kar se člani opozarjajo. Tečaj za pridelovanje krme. Dne 27. in 28. maja t. 1. bo na kmetijski šoli na Grmu dvadnevni tečaj o pridelovanju krme. Pouk bo brezplačen, ter se ga lahko udeleži vsak kranjski kmetovalec. Kdor se udeleži tega tečaja, naj to prijavi vodstvu šole na Grmu do dne 15. maja t. 1. Podpore za pot se ne bodo dajale, ter si mora vsak udeležnik tudi hrano in stanovanje sam preskrbeti. Program tečaja za pridelovanje krme, ki se vrši dne 27. in 28. maja t. 1. na kmetijski šoli na Grmu, je naslednji: Dne 2 7. maja, D o p o 1 u d n e — .126 — o d 8. do 11. ure: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Vrednost raznih detelj in trav za tako setev. Sestava primernih mešanic za dvoletno in večletno rabo. Dobava in nakup potrebnega deteljnega in travnega semena. — Praktično razkazovanje raznih deteljnih in travnih semen in razdelitev uzorcev. — Popoludne od 3. do 5. ure: Oskrbovanje in gnojenje detelj nih mešanic. Praktično razkazovanje detelj išč in detelj n ih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. — Dne 28. maja. D o-poludne od 8. do 11. ure: Naprava novih travnikov. Sestava različnih travniških zmesij z ozirom na lastnosti zemlje, lege in podnebja. Dobava potrebnega semena. Cistota in kaljivost travniških semen. Množina potrebnega semena. Vrednost izgotovljenih semenskih zmesij, si se dobe v trgovini. Vrednost senenega drobirja. — Popoludne od 3. do 5. ure: Priprava zemlje za travniško setev. Setev in oskrbovanje novih travnikov. Poprava slabo vspelih setev. Gnojenje travnikov. Zboljšanje slabih in opešanih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov, naravnih in umetnih (nasejanih) in travniških zmesij v poskuševališču. Književnost. Nova knjiga. O |)i'vinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, vudninoznanstva in hriboznanstva.^ S posebnim ozirom na hranitbe pitomih rastlin spisal Frančišek Stupar, tajniški pristav c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V oceni te knjige, katero pošilja g. F. Stupar listom v ponatis, čitamo naslednje: „Ze zdavnej se je v kmetijski strokovni literaturi živo čutila potreba po knjigi, ki bi kmetovalcem podajala vsaj najvažnejše nauke iz kemije11. To je brez dvombe gola resnica. Če pa vprašamo: Ali je res gori imenovana knjiga odpomogla temu nedostatku? Moramo to vprašanje kratko in malo zanikati. Kmetovalec ki ni dovršil kake boljše kmetijske šole, ali pa štirih razredov srednjih šol, te knjige gotovo ne bo razumel. Ogromna večina naših kmetovalcev dovršilo je k večjem ljudske šole in za take ljudi morajo biti knjige vse drugače pisane, kot je pisana omenjena knjiga. Kemijska pisava, tolmačenje kemijskih preosnov itd. je za človeka, ki se ni učil v šoli kemije, nerazumljiva. Kakšnega pomena so na primer v stroj ni znaki raznih ogljikovodikov, alkoholov, etrov, organskih kislin itd. za našega kmeta? Kdor hoče razumeti na strani 63 in 64, kako se raztvara kalijev živec, itd, mora kemijo in rudninoslovje že precej dobro študirati. Gospod Fr. Stupar razlaga nadalje trigliceride itd. ter razvija po dve vrsti dolge formule; to je pač gradivo za zrelostne izpite za realce, a ne za praktičen pouk našim gospodarjem, v kemiji. Knjiga kar mrgoli samih kemijskih formul. Kemijski del te knjige ima tudi več napak, tako se smatra na primer v njej vrenje ali kipenje sladkorja kot kemijski a ne kot biološki proces. Glede rudnin in hribin je omeniti, da gosp. Fr. Stupar navaja take rudnine in hribine kakoršnih v slovenskih krajih sploh ni; dočim nasprotno takih rudnin in hribin, ki so za naše kraje važnega pomena, niti omenja ne. O kremenjakih (kremenjaških sprimkih), ki tvorijo na Kranjskem v karbonski tvorbi cele hribe, gospod F. Stupar niti ne pove, kje se nahajajo in o grintovcu in apnencu pove samo, da se v mnogih krajih nahaja. Kje? Tega seveda kmetovalcem ni treba znati. Pri nas imamo mnogo vrst različnih apnencev in to posebno na Krasu. Teh gosp. Stupar niti ne omenja. Nadalje čitamo v knjigi: ,,Popolnoma čist apnenec je redek11, kar pa ni resnica. Na Krasu imamo dosti apnencev, ki so domalega kemijsko čisti ogljikovo-kisli apnik. O fosforitu zvemo iz te knjige ,,da je za kmetijstvo zelo važen. Kjer se nahaja v večjih množinah ga kopljejo in podelujejo v superfosfat11. A kje se fosforit nahaja in kje ga kopljejo ni rečeno. Povedati bi bilo vendar treba, da pri nas ni fosforitov, a da jih je mnogo v Podoliji na Ruskem, v Algiru v severni Afriki, Floridi itd. Rudninski superfosfat, kise v naše kraje uvažuje, izdeluje se iz algirskih fosforitov. Pri hribinah opisuje gospod F. Stupar tudi trahit, fonolit in melafir, teh hribin v naših krajih sploh ni; nasprotno pa hribin, ki se pri nas nahajajo, na pr.: diabasporfirita, audesita, dacita, sericitnih škriljcev in drugih, še omenja ne. Vsaj mislimo, da je knjiga pisana za naše kmetovalce, torej se mora ozirati v prvi vrsti na mineraloške in petrografske razmere naših krajev in ne nemških. O peščenjakih, katerih imamo na Štajarskem in na Kranjskem več vrst, od katerih so na primer eocenski peščenjaki na Notranjskem in Primorskem za kmetijstvo važnega pomena, nam gospod Stupar ne ve kaj povedati. Porcelanka, katere pri nas ni, je v tej knjigi sicer opisana; o kaolinu iz Črne doline pri Kamniku ne prizvemo ničesar. Pri glini se ne omenja niti diluvialna glina na Dolenjskem, niti „tena rossa11 na Notranjskem ; akopram ste obe za kmetijstvo prevažnega pomena. Kakor čitamo v predgovoru je knjiga pisana za kmetovalce in ker je v njej govor o rudninoznanstvu in bribinoznanstvu, pričakovali bi v njej tudi poseben oddelek o „tloznanstvu11; a tega pogrešamo. Kakor smo že gori omenili, knjiga ni tako pisana, da bi se mogel kmetovalec iz nje naučiti temeljnih pojmov iz kemije. Za1' kuhinjo in dom. Kakor znano, je vsaki gospodinji v ponos, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po vsem svetu. Morda je torej tembolj umestno opozoriti na nov način naprav-Ijanja, ki se je izkazal za izbornega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kathreinerjevo Kneippovo slad n o kavo. Napravlja se najbolje tako, da se zmelje v nepremajhnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se sladna kava še dobro izkuha pet minut; nato je počakati, da se zavrelica dobro usede, in naposled se ž njo v strojčku počasi polije zmleta zrnata kava. Kjer ne rabijo strojčka, se zmleta zrnata kava kar strese v vrelo malčno kavo. Potem naj se vse premeša in počaka nekoliko minut da se ,,vleže“, in končno se kava skrbno precedi. Najrajši rabijo v obče na pol Kathreinerjeve, na pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka pa se sme” polagoma dodajati več Kathreinerjeve in zato manj zrnate kave. Za otroke, bolnike in slabotnike se priporoča posebno naprav-Ijanje Kathreinerjeve kave brez primešane zrnate kave. Tedaj jo je tudi v loncu politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud se obilo poplača s tem, da se bolniki in slabotniki kmalu zdravstveno očvrste in da so otroci cvetočega lica. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, mllo-stiva gospa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: .Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava< in s sliko župnika Kneippa kot varst-veno znamko. Iz zdravniških krogov posneli smo zanimivo novost, da pride vživanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomorska kava ne bo še izginila v najkrajšem času popolnoma, bo vender uživanje iste, enkrat tako priljubljene pijače, zelo malenkostno, da bi pa ostalo brez nadomestila, to tudi ni mogoče! Ali naj pa našo jutranjo kavo popolnoma opustimo? Ne! Namesto zrnate kave, katere strupeni koftein tako uničujoče deluje na naše živce, našle so naše dobre in skrbne gospodinje v Vy dr o vej žitni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katero se tudi pri vsakem gospodinjstvu hitro udomači. Ta izdelek, pripravljen iz ljubljenega zrna, katero nam daje vsakdanji kruh, je po svojem, tako prijetno grenkem okusu, ki je zrnati kavi tako močno podoben, povsem pravo in popolno nadomestilo zrnate kave. Ako toraj našim cenj. gospodinjam, katere imajo zdravje cele družine na vesti, Vydrovo žitno kavo najtopljeje priporočamo, storimo le ljudsko dolžnost. Vzorec tega izvrstnega in občudovanja vrednega izdelka, pošilja Vydrova tovarna hranil Praga VIII. na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Poziv! Vsled spremembe naših pravil v letu 1904 izstopili so iz naše zveze vsi dotedanji zvezini trgovci, obrtniki in redni člani. Deleži izstopivših članov so dospeli v izplačilo koncem minulega leta. Do sedaj še veliko število teh članov ni vzdignilo svojih deležev. Prosimo torej, da se do konca meseca maja zglasijo vsi, kateri imajo pri nas še svoj delež, da jim jih izplačamo, eventualno obraču-nimo z njimi za dolžne letne prispevke in za dolžno naročnino za „Narodni gospodar“. Zadružna zveza. VABILO na IX. redni občni zbor Kmetijskega društva v Ratečah na Gorenjskem, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja 1907 ob 4. uri popoldan. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Na čelstvo. 128 - Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1906. Člani: začetkom 1. 1906 311, v upravnem letu pristopilo 2, odpadel 2, koncem leta 1906. 311. Deleži: začetkom 1. 1906.311, v upravnem letu prirastlo 2, izplačano 2, koncem 1. 1906. 311; odpovedano: 0. Denarni promet: K 281.870'66. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 8 Deleži — izplačani . 8 Posojila 220.367 71 Deleži 622 Hran. vi s kap. obr. 72.540 34 Vzdig. hran. vloge . 61 557 18 Inventar premični . 286 89 Hranilne vloge ska- Vrnjena posojila 32 811 50 Obr hr. vi. izplačane 468 93 Zaostale obr. posojil 9610 90 pital obrestmi 218.245 68 Tekoči račun z zvezo 19.265 47 Obr. hr. vl.kapitaliz 8.502 43 Vrednost tiskovin . 210 — Tekoči račun z zvezo 17.798 52 Plač. obr. od posojil 12 626 33 Dana posojila . . 38.733 88 Vrednost kolekov . 41 30 Predpl. obr. od pos. 169 72 Upr. in uradni pri sp. 186 76 Tek. račun z „Zvezo" 26 952 01 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Rezervni zaklad . . 10 552 97 Pristopnine . . . 4 — Obresti tek. računa. 1 214 50 Rezervni zaklad. . 10.552 97 Čisti dobiček . . . 293 53 Obresti nal. denarja 19 90 Obresti posoj. povrn. • 42 96 Naložen denar . . 2 844 50 Got. začetkom 1.1906 4.667 15 Upr. in urad. stroški 1.024 40 Nevzd. obr. nal. den. 343 23 Rentni davek in ne- 120 43 Terjatev na vknjižn. 36 68 posredne pristojb. Gotov. 31. dec. 1906 2.388 24 Naloženi denar . . 1.116 49 Gotov. 31 dec 1906 2 388 24 142.129 45 142.129 45 247.682 42 247.682 42 • II 1 I | II 1 Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XXIV. upravno leto 1906. člani: začetkom leta 1906. 1934, v upravnem letu pristopilo 205, odpadlo 154, koncem leta 1906. 1985. Deleži: začetkom leta 1906.4499'56, v upravnem letu prirastlo 410, izplačano 357-12, koncem 1.1906.4552‘44; odpovedano: 0. Denarni promet: K 763.868,38. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) i K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 410 Deleži — izplačani. 357 12 Posojila 535.805 46 Deleži . , . . . 4.552 41 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran vloge . 208 263 70 Inventar premični . 90 — Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 159.037 50 Obr. hran. vlog. izpl. 3.452 48 Zaostale obresti pos 15.594 72 pitaliz. obrestmi . 427 693 85 Vrnjena posojila . . 84.753 Obr. hran. vlog kap. 17511 94 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Tekoči rač. s Zvezo 104.983 94 Tekoči rač. s Zvezo 108.589 61 Dana posojila . . 107.478 — Naložen denar . . 8.670 50 Predplačane obresti Plač. obr. od posojil 30.761 74 Tekoči rač. s Zvezo 38 000 — Nedvignjene obresii 224 86 posojil .... 915 21 Upr. in urad. pri sp. 1.854 84 Obr. tekoč, računa 4.375 42 Prehodno . . . . 283 88 Rezervni zaklad . . 20.598 32 Pristopnine . . . 410 — Prehodni .... 283 88 Got. 31. decem. 1905 410 40 Čisti dobiček . . . 3.336 06 Vzdignjen nalož.den. 96 — Naloženi denar . . 3 054 50 Delež pos. Maribor 200 — Obresti posoj. povrn. 48 20 Obr. nalož. denarja 548 08 Upr. in urad. stroški 1 640 55 Got. začetkom 1.1906 478 62 Rent. dav. in nep. pr. 593 95 ' Dopl. delež „Zvezi" 200 — Razni stroški . . . 1.150 25 Za dobre namene . 119 — Nagrada .... 200 — Gotov. 31. dec. 1906 410 40 387.139 39 387.139 39 562.079 82 562.079 82 II 1 1 1 1 Slovenska posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII.. upravno leto 1906. člani: začetkom leta 1906. 657, v upravnem letu pristopilo 84, odpadlo 21, koncem leta 1906. 720. Deleži: začetkom leta 1906. 657, v upravnem letu prirastlo 84, izplačano 21, koncem leta 1906. 720, odpovedano: 10. Denarni promet: K 607.77D62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani . 168 Deleži — izplačani. 345 28 Hran vi. s kap. obr. 174.640 80 Vzdig.hranilne vloge 112 239 99 Vrnjena posojila. . 52.498 12 Obr. hran. vlog izpl. 1.194 10 Tekoči rač. s Zvezo 47.666 19 Obr. hran vlog kap. 16.482 97 Obresti tek. računa 6.322 76 Dana posojila . . 107.414 — Prejemki za tiskovine 143 50 Tekoči rač. s Zvezo 62 422 76 Doneski hiše . . . 747 60 Tisk. in popr. pri hiši 422 58 Plač. obr. od posojil 16.655 30 Obr. pos. povrnjene 252 25 Upr. in urad. prisp. 1 514 75 Upr. in urad. stroški 856 34 Pristopnine . . . 168 — Rent. dav in nep. pr. 244 72 Povrnjena pridoh. . 490 23 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Zamudne obresti 97 06 Naj. od urad. prost. 160 — Povr. tožb. stroški . 30 95 Nagrada .... 150 — Gotov, začet. 1. 1906 4.251 97 Got 31. decem. 1906 3 010 24 305.395 23 305.395 23 Imetje (Aktiva) h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 302.901 35 Deleži 2.614 57 Tekoči rač. z Zvezo 148.728 91 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 219 27 obrestmi . . . 441 134 24 Inventar nepremični 9.164 41 Predplač. obr. posojil 3.744 08 Zaostale obr. posojil 528 97 Rezervni zaklad . . 12.608 72 Vrednost tiskovin . 170 — Čisti dobiček . . . 5.225 54 Delež „Zadr. zvezi“ 600 — Delež pri Ljud. pos. 4 — Gotov. 31. dec. 1906 3.010 24 465.327 15 465 327 15 II 1 Hranilnica in posojilnica na Češnjici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 171, v upravnem letu pristopilo 13, izstopilo 3, koncem leta 1906 181. Deleži: stanje zač. 1. 1906 171, v uprav, letu prirastlo 13, odpadlo 3, koncern 1. 1906 181; odpovedano: 1. Denarni promet: K 270.128'25. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) | i K h Deleži — vplačani . Hran. vloge s kapi-talizovanimi obr. Vrnjena posojila Tekoči rač. z Zvezo Obresti tek. računa Plačane obr. od pos. Upr. inurad.prispev. Pristopnine . . . Gotov, začet. I. 190(5 26 77 7(54 4.468 28.639 2.389 10 180 115 10 2.342 36 44 69 45 02 40 82 Deleži — izplačani. Vzdig. hran. vloge Dana posojila . . Tekoči rač. z Zvezo Obr. hr. vlog izplač. Obr. hran. vlog kap. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Hentni davek in neposredne pristojb. Nagrada načelniku . Delež Zadruž. zvezi Darila Golov, konec 1.1906 6 40.212 52.970 30.089 328 9.153 32 435 124 200 600 40 1 744 72 69 17 36 07 62 44 11 135.936 18 1 135.936 18 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 200.728 Deleži 362 Tek račun z zvezo . 51 920 46 Hran. vloge s kapi- Inventar premični . 219 25 talizovanimi obr. 252.157 05 Zaostale obresti pos. 2.048 40 Rezervni zaklad . . 4.717 63 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — čisti dobiček . . . 1.427 54 Delež pri „Unionu" 1 000 — Delež pri Ljud. pos. 4 — Gotov. 31. dec 1906 1.744 11 258 664 22 258.664 22 Hranilnica in posojilnica na Trebelnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 1906 219, v upravnem letu pristopilo 29, izstopilo 4, koncem leta 1906 244. Deleži: stanje začetkom leta 1906 219, v upravnem letu prirastlo 29, izplačano 4, koncem 1. 1906 244; odpovedan 4. Denarni promet: K 202.244'08. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani 58 _ Deleži — izplačani . 8 Posojila .... 87.856 65 Deleži 488 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran vloge . 41.039 90 Tekoči rač. z Zvezo 33.987 06 Hran. vloge s kap. obrestmi . . . 59 064 81 Obr. hr. vlog izplač. 563 05 Inventar premični . 394 16 obrestmi . . . 124.88:; 17 Vrnjena posojila 16.705 56 Obr. hr. vlog kapit. 4.429 22 Zaost. obresti posojil 2.228 23 Predpl. obr. posojil 19 65 Tekoči rač. z Zvezo 20.332 32 Dana posojila . . 25.178 72 Vrednost tiskovin . 100 — Rezervni zaklad . . 1.787 41 Obresti tek. računa 1.426 24 Tekoči rač. z Zvezo 27 926 24 Vrednost kolekov . 31 96 čisti dobiček . . . 419 91 Plač. obresti od pos. 4.063 25 Inventar premični . 35 02 Delež pri Zadr. zvezi 600 — Upr. in urad prisp. 29 05 Tiskovine .... 137 91 Delež pri Ljud pos. 4 — Pristopnine . . . 32 — Upr. in urad. stroški 43 03 Got koncem 1. 1906 2.399 08 Koleki 28 19 Rent. davek in ne- Gotovina začet, leta 582 16 posredna pristojb. 62 41 Koleki 39 — Darila .... 260 — Na račun deleža 200 — Got. koncem 1. 1906 2.399 08 102 321 58 102.321 58 127 601 14 127.601 14 I! 1 II 1 | 1 | Hranilnica in posojilnica na Gozdu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 52, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo 2, stanje 31. decembra 1906 57. Deleži: stanje zač. 1. 1906 52, v uprav, letu prirastlo 7, izplač. 2, konc. I. 1906 57; odpovedano: 1. Denarni promet: K 74.753'64. Prejemki (Debel) K h j Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani . 14 Deleži — izplačani . 4 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge 9 305 04 kapitaliz. obresti . 23 674 03 Obr. hr vlog izplač. 53 07 Vrnjena posojila. . 3.830 — Obr hran. vlog kap. 1.290 38 Tekoči račun z Zvezo 8.239 34 Dana posojila . . 10.060 — Obr. tekoč računa 449 91 Tekoči rač. z Zvezo 15.349 91 Plačane obresti od Obr. pos. povrnjene 6 82 posojil .... 1.045 46 Upr. in urad. stroški 147 24 Upr in uradni prisp 12 50 Rent. dav. in nep. pr. 14 51 Pristopnine . . . 7 — Doplačilo del Zvezi 200 — Povrnjeni prehodni 12 86 Gotov. 31. dec. 1906 1.891 70 Gotov, začet. 1. 1906 1.037 57 38.322 67 38.322 67 II 1 || | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obr. posojil . Vrednost tiskovin Delež pri Zadr. zv. Del-ž pri Ljud pos. Gotov 31. dec 1906 22.244 14 936 130 144 40 600 4 1.891 02 05 21 70 Deleži Hran. vloge s kap. obrestmi . . . Predplač. obr. pos. Rez. zaklad . . . čisti dobiček . . . 114 39.456 192 211 15 61 54 08 75 39 989 98 39.989 98 II 1 Hranilnica in posojilnica v Loškempotoku na Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 108, v upravnem letu pristopilo 13, izstopilo 1, koncem 1. 1906 120. Deleži: stanje začetkom leta 1906 108, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 1, koncem leta 1906120, odpovedano 1. Denarni promet: K 209.997‘58. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani . 26 Deleži izplačani . . 2 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 18.814 23 obrestmi.... 72.046 80 Obr. hr. vlog izplač. 138 45 Vrnjena posojila 14.430 — Obr. hran. vlog kap. 4.702 02 Tekoči račun z zvezo 6.052 52 Dana posojila . . 14.390 — Obresti tek. računa 1.393 35 Tekoči rač. s Zvezo 60.600 Plačane obr. posojil 4.310 35 Obresti tek. računa 1.393 35 Upr. in urad. prisp. 69 92 Obr. pos. povrnjene 43 53 Pristopnine . . . 13 — Upr in urad. stroški 80 28 Začasna izposojila . 3.900 — Rent. d. in nep. prist. 50 83 Gotov, začet. 1. 1906 3.640 95 Začasna izposojila . 3.900 — Gotov začet. 1. 1906 1 768 20 I 105 882 89 ! 105 882 89 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 81.768 Deleži 240 Tekoči račun z zvezo 61.128 09 Hran. vloge s kapit. Inventar premični . 322 15 obrestmi . . 143 609 19 Zaostale obr. posoj 304 32 Predpl. obr. posojil 18 34 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Rez. zaklad z obr. . 1 569 08 Gotov. 31 dec. 1906 1.768 20 čisti dobiček . . . 854 15 146 290 76 146 290 76 1 Kmečka mlekarna v Cerkljah, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za I. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta —, v upravnem letu pristopilo 87, odpadlo —, koncem leta 87. Deleži: stanje začetkom leta —, v upravnem letu prirastlo 87, izplačano —, koncem leta 87, odpovedano: 0. Denarni promet: K 23.509-76. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) h Vplačani deleži . . 451 Izdatki za blago . . 6 834 02 Izposojila .... 2.658 — Voznina 163 68 Prejemki za blago . 8.422 22 Inventar premični . 3.297 78 Inventar premični . 308 54 Upravni stroški . . 832 90 Stavbeni stroški . . 622 62 Gotov, konec 1.1906 88 76 L! 11.839 76 11.839 76 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) * h Vredn. nepr. invent. 254 50 Deleži 451 Vred prem. invent. . 2.989 24 Izposojila .... 2.658 — Gotov. konc. 1. 1906 88 76 čisti dobiček . . . 223 50 3 332 50 3 332 50 II 1 Mlekarska zadruga v Srednji vasi v Tuhinski dolini, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za II. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 48, v upravnem .letu prirastlo 8, odpadlo 0, koncern leta 1906 56. Deleži: začetkom 1. 1906 67, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 0. koncern 1.1906 75, odpovedano: 0. Denarni promet: K 18.978-55. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1 1905 15 37 Vrnjena izposojila . 4 706 19 Vplačani deleži . i 49 47 Izdatki za blago 2.226 92 Izposojila .... 4.608 72 Voznina .... 135 20 Prejemki za blago . 4 861 05 Inventar premični . 63 59 Za m'ek. knjižice . 2 64 Neposr. pristojbina. — 80 Za slabo mleko od- Upravni stroški . . 1.037 13 tegnjeno .... 32 59 Obresti izposojil. . 158 58 Za vrče in obročke 227 95 Naložen denar . . 200 — Vrnjena zač. izpos. 550 35 Popravila .... 102 — Gotov, konec 1. 1906 617 03 9.797 79 || 9 797 79 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) I „ 1 K h Vrednost blaga . . 555 66 Deleži 451 47 Vred. prem. invent. 2.659 79 Izposojila .... 3.104 66 Naložen denar . . 200 — Dolg na blagu zadr. 588 70 Delež „Zadr. zvezi" 10 — Dolg na plači . . 64 10 Vrednost vrčkov 165 10 Rezervni zaklad . . 232 61 Stavbeni stroški . . 607 99 čisti dobiček . . . 374 03 Golov, konec 1. 1906 617 03 4.815 57 4815 57 II I II 131 Kmetijsko društvo v Velikih Laščah, reg istro vana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. člani: stanju začetkom leta 1906 386, v upravnem letu prirastlo 1, izstopilo 0, koncem leta 1906 387. Deleži: stanje začetkom leta 1906 386, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 0, koncem leta 387, odpovedano: 0. Denarni promet: K 166.48392-. Prejemki (Debet) ll Izdatki (Kredit) jj K h Imetje (Aktiva) h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1905 587 53 Izdatki za blago 77.032 90 Vrednost blaga . . 23.771 18 Deleži 1.229 Vplačani deleži . . 2 — Voznina ... 2 001 76 Terjatve na blagu pri 17.025 26 Izposojila .... 11.000 — Pristopnine . . . 2 — Užitnina . . . 165 02 zadružnikih . . Dolg na blagu nezad 28.323 04 Prejemki za blago . 80.868 57 Davki in nep. prisl 36 99 Vred. prem. invent. 546 40 Rezervni zaklad . . 3 061 45 Vrnjen nalož. denar 2 361 61 Upravni stroški . . 2.684 12 Naložen denar . . 962 — Cisti dobiček . . . 275 41 Obresti nal. denarja 137 42 Obresti deležev . . 54 — Terjatev pri Zadr.zv. 149 72 Obresti izposojil. . 550 — Gotov. konc. 1. 1906 1.434 34 Gotov, konec 1 1906 1.434 34 83 959 13 | 83 959 13 | 43.888 90 j 43.888 90 II II 1 II 1 II II 1 !! 1 Mlekarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za IV. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 1906 142, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 2, koncem leta 1906 144. Deleži: stanje začetkom leta 1906 165, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 2, koncerni. 1906 170, odpovedano: 3. Denarni promet: K 38.247'82. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag.'preost 1 1905 Vplačani,.deleži . . Pristopnine . . . Prejemki za blago in ročke Vzdignen denar . . Odprodano apno 254 45 4 17.899 772 150 97 39 72 Izplačani deleži . . Izdatki za blago in ročke Voznina Inventar premični . Neposredne pristojb. Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Naložen denar . Gotov, konec 1. 1906 12 848 330 1.610 i — 1.732 4 48 83 54 40 72 23 49 34 19 126 | 08 | 19 120 | 08 | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 272 60 Deleži 1 024 60 Terjatve na blagu Izposojila .... 5 — pri zadružnikih . 39 27 Dolg na blagu zadr. 1.232 45 Terj. na blag prinez. 1.315 — Dolg na upravi . . 110 — Vredn nepr. invent. 215 44 Rezerv, zaklad . . 2.666 Vredn. prem. invent. 1 208 34 čisti dobiček . . . 583 62 Nal. den z obr. vred 2548 09 Deleži pri druzih zav. 64 — Gotov, konec 1. 1906 4 34 5622 08 5.622 08 | | Obrtno in konsumno društvo pri Sv. Ivanu pri Trstu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za III. upravno leto 1906. člani: začetkom leta 48, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 0, koncem leta 48. Deleži: stanje začetkom leta —, v upravnem letu prirastlo —, izplačano —, koncem leta —; odpovedano —. Denarni promet: K 81.615'57. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) h Gotovina v blagajni Izplačani deleži . . 100 Premoženje . . . 71.651 59 Dolg na premoženju 50 000 31. dec. 1905 . . 58 28 Na tek. rač v Ljuhlj |, 3.600 — Vrednost koncesije . Vrednost prem. inv. 3 600 1 950 — Tek rač. pri Zad zv. 19 719 93 Prejemki za vino in A.Dreher, vrn dolga 781 — 89 Dolg pri Dreher na pivo 33 493 95 Plačali vina in pive 24.956 18 Vredn. blaga v kleti Kavcija plina . . . 2 511 36 posojilu .... 221 — Na tek rač odZad.z. 1.600 ' Voznine 142 66 40 — Dolg na vinu članom 193 98 Dvig vsv.Ivanskihr. 2 913 — K inv nepr. kupili . 100 — Delež pri Zadr. zv. 10 — Golg na vinu nečl. 273 14 Tedenska izp. pri čla- K inv. prem kupili. 861 21 Zavarovalne police , 52 36 Dreher pivo pro de- nih na tedenskih K 2.393 — Kupne pristojbine za Člani dolgujejo na cember 1906 . 63 10 Razni doneski . . 522 67 posestvo .... 1.414 96 tedenskih kronah 285 — Stanovanje krčmarju 42 — Davki in pristojbine 710 — člani dolg. na blagu 'i 60 — Plin pro dec. 1906 . 41 84 Upravnih stroškov . 2 485 23 Predpl obr. do dne 23. febr. 1907 . . 379 Razno 57 44 Zavarovalnina . . 31 74 89 Deleži neizplačani . 300 — Obresti Volpiču do Tirjatve pri nečlanih [| 10 — Deleži članov. . . 2.400 — 23. febr. 1907 . . 2.583 50 Obr. 31. dec. 1906 v Članom na izp. te- Razno 180 — hranilnici . . . 4 60 denskih kron . . 3 196 — Darila 158 56 Gotov. 31. dec. 1906 Reserve zaklad 1905 3.327 26 Notarski str. pri pos 136 63 v blagajni . . . 346 23 Čisti dob za 1 1906 1.066 23 Tedens. izpos. članov vlož. vs Ivansko h 2.393 — Gotov. 31 dec. 1906 346 23 40.980 90 40 980 90 80.901 92 80.901 92 II 1 II 1 II 1 | VABILO k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Metliki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. maja 1907 ob 9. uri dopoldne na posojilničnem prostoru (na dvorišču, vrtu in dvorani). Dnevni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor radi premajhne udeležbe ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na udeležbo članov. VABILO na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnico v Senožečah, registr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 13. maja 1907 ob 9. uri zjutraj v zadružni uradnici v Senožečah. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva. 2. Računski zaključek za 1. 1906. 3. Volitev odbornika v načelstvo. 4. Volitev načelnika. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi radi prepičle udeležbe ne bil ta občni zbor sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev. VABILO na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Komendi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja 1907 ob 3. uri popoludne v „Štiftengi". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na IX. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Semiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek, dne 9. maja 1907 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, prične se čez pol ure drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo sklepal ne glede na število udeležencev. VABILO na X. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Horjulu, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja 1907. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležebi vabi Načelstvo. N. B. Ako bi ob določenem času ne bilo zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, koji je sklepčen brez ozira na število navzočih. Vabilo k občnemu zbor n Hranilnice in posojilnice v Šmariji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja ob 3. uri popoldne v „Turnčku". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. ODBOR. VABILO na I. redni občni zbor Mlekarske zadruge za blejski kot, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 12. maja 1907 ob 3. uri popoludne v dvorani Hranilnice in posojilnice v Gorjah. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Prememba pravil. 5. Volitev enega člana načelstva. 6. Volitev dveh članov nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na II. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Lukovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bp vršil v nedeljo, dne 5. maja 1907 ob 3. uri popoludne v uradnih prostorih pri g. Smerkolju v Lukovici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi, registr. zadr. z om. zavezo, kateri se bo vršil v četrtek, dne 9. maja 1907 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice št. 87 v Vipavi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na IV. redni občni zbor Mlekarske zadruge na Krtini, registrovane zadruge z omejenim poroštvom. ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v prostorih g. načelnika. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice na Vrhniki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja 1907 ob 3. uri popoludne v dvorani Katoliškega doma na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Vipavi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v lastni hiši v Vipavi št. 87. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. b. Volitev računskega pregledovalca in namestnika. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Načelstvo Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 4. uri popoludne drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Naklem, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja 1907 ob V4 4. uri popoludne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 190G. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. Načelništvo. Prinnrnfrn en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim &ko-r I ipui UUtl SO. dam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJubljana, Medjatova hiša. lojno 7n valnnio od velicili grahastih Slymonth-Roks kokoši, JaJUd 4a V nlOIIJO najboljših zimskih j aj čari c, ducat po 4 krone brez pošte in košare. Po zaklopnih gnezdah so izbrane samo pridne jajčarice. Prodaje : Ludovik Ševar na Rakeku. 8—5 7o wo li+i Najboljih vrst, vzgojenih na velikih posestvih : 4a »ali U Minorka črne in bele, Pljnnouth R , hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greb. (novosti) a 60 vin , Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel- br. purani a K V20, Bisernice sreb. viš. a 40 vin. Perutninstvo Smržice, Morava (Srnržitz, Mahren). Skoraj nič rabljeni v dobrem stanu se naha- iainf*i nnQriPmnVfllnik s'stern i,Westphalič“ bolj majhen se JdJOU pObnemOVcUlIIK ceno proda Mlekarna Hruševje pri Postojni. 2—2 |a:no -79 valonio °d 1. PIymut - Roks, 2. Houdan z čopom, Jajba 4a ValCIlJC g bele in 4. jerebičnoprogaste Taljanke, 5. srebrne Wiandot, 6. zlatoprižni domači Fazan, 7. Srebrni-Lak ali srebrno-prižni domači Fazan tucet 5 K. Od Aiesburi-rac tucet 6 K. Peking rac tučet 7"20 K. Velike francoske kunce (zajce) od 3 do 6 K eden, prodaja Ivan Kranjc v Št. Rju p. Velenje, Štajersko. 6—2 Dr. E. Volčič v Novemmestu (Rudolfovo :: Kranjsko) je uredil in izdal knjigi: I. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 55 v. 2. Odvetniška tarifa; določila o slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate pri dr. Volčiču in pri knjigo trže ih. 5—2 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 21. 133333333333333 247 24-8 r~---------------------------------1 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako ndrodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Pri pomladanjskem gnojenju naj se, ne opusti poleg superfosfata ali Tomaseve moke in čilskega salpetra rabiti 40°|o kalijevo gnojno sol. Posebno priporočljiva za gnojenje travnikov, vinogradov, hmelja in krompirja, kakor tudi ajde. Zelo izplačljivo je tudi pri žitu. Na 1 hektar (13/4 orala) se rabi 200 — 300 Zv/. Od 1. marca pretečenega leta dobivajo se strasfurlske kalijeve soli brez colninskih težkoč, t. j. brez uvoznih listov ali nezrhešane (nedenaturirane). Tudi cene so se znatno znižale. 40°/o kalijeva gnojna sol je polovico ceneja kot žvo-plenokisli kali. Pojasnila in objavljenja o tem gnojilnem sredstvu dobijo interesenti brezplačno pri kmetijskem pojasnovalnem zavodu kalijeve družbe v Gradcu, Raubergasse št. 11. Kalijeva družba zadr. z om. zav., Leopoldshall- Strassfurt. Dobi se pri: x—2 Gospodarski zvezi v Ljubljani, C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Goriški kmetijski družbi v Gorici. Tvrdki „Merkur66 P. Majdič, v Celju, „ Alpi in Comp. v Gorici, „ Ara in Vizzich v Trstu. ■»#*«« Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. Mlatilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnora). jKdalilnicezmotor- jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri Karol Kavšeka nasledi. 248 x—8 Schneider k VeroVvšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča pred n o kupi kaki stroj ! ee- f Trgujmo med seboj! Poma-v ® " gajmo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! 1^* Berite! xxxxxxxxxx Družba za vpeljavo domačih hranilnic družba z neom. zavezo, Dunaj L Seilergasse 4. Telefon št. 4996. Poštnohranilnični čekovni konto št. 88.098. 12—2 200 avstrijskih zavodov je vpeljalo način domačih hranilnic in doseglo izborne vspehe. Stisnjene iz jeklene pločevine. Vzorci na razpolago brez stroškov. Pod. I. poniklana. Cena K 4-—. Pod. II. bnmirana. Cena K 4-50. k ve 'prtAitfKz. t -I € € ■*£ ■*£ -£ -£ -£ -£ -£ -£ -€ |- I- J- I- jS- $- I- I- s- s- i- I %- Stanje vlog 30. junija 1906: pr*iliLt a Denarni promet 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron za št cele ri j o! čez 27 milijonov kron Ljtid^I^ci posojilnica registravana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- Ji h oi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30, junija 1906: K I2485.874-93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 249, X—8 Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Šiška, kanonik, podpredsednik. ^ „ O d. "to o r n i le i : Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku M(Sd3LM(Q ' ©aILM© JC©© M(Q3LrM©jC(5)©iJlk©©jlLt^)^A Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xii. iienerbergstrasse 31 Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOVO. Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga, Popolne mlekarniške oprave, ledenice in hladilnice. 1 1 1 1 irii 1 1 1 111 1 ■■■ um i i 1 1 ■ 1111111M um 1 1 Originalni Mia taval posncmovalniki model 1906. Največja popolnost posnemalnega stroja J Zre dno zboljšanje. Zvišana delavna zmožnost. Vsi konkurenčni stroji zamenjujejo se z Alfa Separatorji pod najugodnejimi pogoji. Alfa mleko prevaževalee ročke (kanile) Paleetome laselliardove kladile naprave iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Shlajenje 1—2° C Vse najbolje mlekarniške priprave vedno v zalogi. _________________ Na željo obsežni katalog brezplačno in franko. x P<9jrp0jr@<5£jrp<5nr@eor(5)Si3FS) fijrc3enr@