Država in izobrazba njenega Ijudskošolskega učiteljstva. (Eonee.) Pedagoška sekcija društva nKomenekj" prireja podrobni učni načrt za srednje šole*) in pedagoško akademijo. Pri tem delu podpira to sekcijo najizdatneje društvo nSpolek českych professoru", ki se že precej časa bavi s tem vprašanjem in je že tudi doseglo prav lepe uspehe. Pri izdelovanju podrobnega učnega načrta za pedagoške akademije sodelujejo poleg priznanih pedagoških strokovnjakov tudi ljudskošolski učitelji, ki so znani praktiki, zakaj te akademije morajo odgovarjati potrebara ljudskošolskib disciplin. *) O preosnovi srednjega šolstva je objavil zanimivo razpravo v letosnjem nPedagoškem letopisn" g. dr. J. Tominiek. Op. pis. Pravna sekcija^se peča z vprašanjem, po kaki postavni poti se bo morala izvršiti reforma teh šol. Seveda bo ta sekcija pričela s svojim pravim delom šele takrat, ko predloži prva sekcija svoj elaborat: zakaj na podlagi tega dela bo mogla pravna sekcija naveati izpremembo onih zakonov, ki so potrebni v dosego predlaganih reform. Glavna naloga te sekcije bo pa ta, da poskrbi za potrebno popularizacijo teh reform, da obvesti napredne stranke deželnih in državnib zakonodajnih korporacij, da uravnavajo svoje delo in svoj nastop v 8mislu teh sklepov. In slednjič nastopi na pozorišče teh reform še organizatoriška sekcija. Nji pripada naloga, zbuditi v vseh slovanskih učiteljskih društvih smisel za tako reformo, navajati društva v agitacijo, da tudi ona delujejo v svojem delokrogu za uresničenje teh reform, da se slednjič mobilizuje ves napreden element širne Avstrije, ki bo zahteval kategorično po svojih legitimnih zastopnikib reformo teh šol, ki naj se izvede v resnici, a naj ne ostanejo le na papirju in na programu vsakokratnib ministrskih predsednikov, ki so sicer pred javnostjo polni najbolj demokratiških nazoror, a v svoji pisarnici najbujši birokratje. Ako nas razna znamenja ne varajo, mora piejalislej priti do potrebnih reform našib c. kr. učiteljišč. Šicer smo dosegli že malo, prav malo reformo na tem polju pri zadnji srednješolski enketi,*) a to je le malenkost. Toda vedno pogosteji plasovi teh ali onih zastopnikov v raznib korporacijah po zahtevi preosnovanja ljudskega šolstva in velikauski napredek na gospodarskem kakor tudi kulturnem polju posameznib narodov bodo slednjič prisilile tudi avstrijsko vlado, da stopi s svojega visokega prestola ter skliče v to potrebno enketo. Nemčija — naša Bzvestau zaveznica — in naš vzor v vseh zadevah, se že dokaj časa prav resno bavi s tem vprašanjem, zakaj niše pozabila leta 1866., ko je nemški učitelj premagal Avstrijo . . . Kako resDo se bavi Amerika in kako resno se bavijo razne evropske države ravno s preosnovanjem svojih učiteljišč, je temeljito pojasnil zDani propogator te ideje, profesor dr. Drtina, v 19. letniku znane revije BPedagogicke Bozhledj". In da slednjič tudi Avstrija ne bo mogla več ostati gluba in slepa za to vprašanje, smo trdno prepričani. Sicer se bo našlo mnogo, mnogo zaprek, našle se bodo reakcionarne stranke, ki se bodo upirale z vsemi svojimi močmi taki reformi, a kakor je zmagala preosnova volilne reforrae, čeravno se je zdela ta zahteva nekaka utopija — tako bo tudi prodrla zahteva po reformi, in sicer zdravi reformi učiteljišč in ljudskega šolstva. Da je tudi slovensko napredno učiteljstvo stalo vedno na strani onih, ki zahtevajo izpopolnitev izobrazbe ljudskošolskega učiteljstva, pričajo dovolj jaano razne razprave in resolucije, ki 80 bile na dnevnem redu nZavezinib" zborovanj. Naša deviza bodi: Ljudskošolskemu učitelju vstop na vseučilišže! —a. *) atr. 96 nPed. letnik" 1908.