46 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Let./Vol. 68 (134) Št./No. 3/2017 Str. 46-63/pp. 172-189 Tatjana L. Novovic issn 0038 0474 V Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive Povzetek: Proučili smo aktualni predšolski kontekst v Črni gori. Predšolski sistem smo ovrednotili skozi analizo trenutnih strukturnih in funkcionalnih spremenljivk, pri tem pa prikazali raven odzivnosti pedagoškega okolja na izzive današnjega časa. V Strategiji predšolske vzgoje v Črni gori 2016-2020 (Strategija ranog i predškolskog vaspitanja i obrazovanja u Crnoj Gori 2016-2020) so bile začrtane smeri razvoja tega področja v prihodnosti - s prizadevanji za večjo vključenost predšolskih otrok, boljšo dostopnost in diverzifikacijo programov. Ključni nosilci kakovostne predšolske prakse so vzgojitelji, od katerih pričakujemo, da bodo refleksivni praktiki, raziskovalci in spodbujevalci funkcionalnih sprememb v institucionalnem in širšem družbenem okolju. Institucionalni predšolski kontekst v Črni gori deluje v duhu nove paradigme »bogatega« oz. zmožnega otroka kot kompetentnega bitja, usidranega v kultu-rološkem, procesnoimplicitnem okviru okolja, v katerem se izvaja pedagoški proces. Opazne pa so tudi ovire pri zagotavljanju kakovosti programov in enake dostopnosti predšolske vzgoje, kot so preveliki oddelki, pomanjkanje prostora in nezadostna sistemska podpora. Zaradi pomanjkljivih strukturnih in kvalitativnih pogojev v današnjem predšolskem institucionalnem kontekstu v Črni gori otrokom niso zagotovljene enake možnosti za vključitev v ustanove predšolske vzgoje, ob tem pa strukturni kazalniki kakovosti opozarjajo, da niso zagotovljeni pogoji za aktivno udeležbo otrok v procesu vzgoje in izobraževanja. To predvsem velja za otroke iz severne regije, zlasti iz ruralnih okolij, pripadnike romske in egipčanske skupnosti pa tudi otroke s posebnimi potrebami. Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci, vzgojitelji, kakovost, vključenost, neenakost UDC: 373.2 Znanstveni prispevek Dr. Tatjana L. Novovic, izredna profesorica, Univerza v Črni gori, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, Ulica Danila Bojovica bb, ME-81400 Nikšic, Črna gora, e-naslov: tatjanan@ac.me L. Novovic 47 Uvod Predstava o zgodnjih razvojnih stopnjah kot »formativnih letih«, ki v perspektivi pogojujejo kasnejše razvojne zmožnosti posameznika, je eno temeljnih izhodišč, ki določa družbeni odnos do predšolske vzgoje v današnji družbi. V začetku 20. stoletja so se na zgodnje razvojne potenciale otrok osredotočale mnoge raziskave znanstvenikov, strokovnjakov, deloma pa tudi praktikov z različnih disciplinarnih perspektiv, kar je privedlo do celovitejše, večplastnejše in vsebinske predstave o pomenu zgodnjega spodbujanja razvoja otrokovih potencialov in o možnih smereh njihovega spodbujanja ob hkratnem varovanju otroka in otroštva. Na stičišču reformno pedagoških, kognitivističnih in psihoanalitičnih stališč se je razvilo pojmovanje otroka kot »akterja lastnega razvoja« in »bitja odnosov« (Bašic 2011, str. 25). Pri obravnavi razvoja otroka in njegove osebnosti v različnih razvojnih obdobjih se lahko opiramo na več polisemičnih kriterijev. Martin Woodhead (Woodhead 2012) postavlja v ospredje tri pomembne pojme, ki izhajajo iz kontekstualnega razumevanja otroštva: (a) razlike med otroki v zgodnjem otroštvu; (b) razvoj poteka v socialnem in kulturnem kontekstu; (c) zgodnje otroštvo je socialni konstrukt. Igor Semjonovič Kon (1991) razlikuje tri vrste pojmovanj otrokovega razvoja: posameznikov razvoj skozi biološko dozorevanje, tj. značilnosti in funkcije, ki so imanentne pričakovanemu kronološkemu odraščanju; socialni razvoj, ki kaže na stopnjo usvajanja družbenih veščin, zmožnosti sprejemanja in razumevanja različnih družbenih vlog in odnosov v družbi; psihološki razvoj otroka, ki ga ugotavljamo na podlagi določenih razvojnih standardov, dosežkov in kompetenc, ki so inherentni razvojni stopnji (prav tam). Vsaka naslednja, višja stopnja razvoja temelji na predhodnih spremembah in jih tudi vsebuje. Prehodi med razvojnimi stopnjami so kronološko določeni s približnimi starostnimi mejniki. Razvojne stopnje pa niso posledica otrokovega razvoja samega, temveč izkušenj otrok v interakciji med njimi in njihovim socialnim okoljem. Vsaka od razvojnih stopenj je v tem smislu vezana na določena pričakovanja in socialne norme, ki zadevajo moralni, kognitivni, socialno-emocionalni in gibalni razvoj otrok. V tem kontekstu se za spremljanje otrokovega razvoja uporabljajo tudi določeni standardni kazalniki razvoja, ki pa ne reflektirajo relativnosti razvoja in nesmiselnosti natančnega starostnega uokvirjanja na vseh področjih razvoja otrok (Woodhead 2012). 48 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Zlokovic, Nenadic-Bilan Družbenozgodovinski razvoj, ki zadeva izkušnje otrok, namreč prestavlja starostne mejnike razvojnih stopenj, ki določajo prej opisana pričakovanja, in zahteva, da o njih ponovno premislimo. Ukoreninjeni, hipotetično absolutizirani obrazci stopenj razvoja zanemarjajo razmisleke o dinamičnosti razvoja in pogosto ne upoštevajo individualnih razlik med otroki, zato danes vse pogosteje beremo o predčasnem »socialnem nasmehu«, pojavu otroškega »jaza« in »predčasni« puberteti. Razlike med otroki opozarjajo na relativnost natančnega starostnega uokvirjanja posameznih stopenj razvoja, ob tem pa so splošne, univerzalno zasnovane smernice in cilji predšolske vzgoje, ki zadevajo otrokov razvoj, vendarle potrebni. Opirajo se lahko na nekatere v družbenem kontekstu arbitrarno postavljene mejnike razvoja, pri čemer pa ne smejo zanemarjati poudarka o dinamičnosti razvoja in upoštevanju individualnih razlik med otroki. V prehodih iz ene razvojne stopnje v drugo obstajajo specifične, filigransko stkane, prožne vedenjske oblike, ki terjajo resno in celovito podporo otrokom z namenom spodbujanja lažjega prehajanja med razvojnimi fazami. Prehodi v odraščanju, »kritična obdobja« in načini njihovega preseganja so tesno povezani tudi s strukturo družbe, kulturno, izročilno, transgeneracijsko »zapuščino« (Kon 1991). Kon (prav tam, str. 213) opozarja, da v sodobnem svetu doživljamo tri velike vodilne makrosocialne spremembe: povečuje se število družbenih institucij, vse bolj se poudarja pomen otroka, njegove subjektivnosti in aktivnega delovanja, spreminjajo pa se tudi cilji vzgoje. Vse te spremembe vplivajo na otroka: ustvarjajo lahko bolj spodbudno okolje, a prinašajo hkrati tudi nove izzive, ki jih moramo povezati in vključiti v razmislek o kakovostni predšolski vzgoji. Sodobne raziskave o vplivu vključenosti otrok v programe predšolske vzgoje na razvoj in učenje otrok Obsežna in večstransko zanimiva metaanaliza Kevina M. Goreyja (2001) temelji na pregledu 35 eksperimentalnih študij na področju predšolske vzgoje in opozarja na daljnosežni pomen zgodnje vključitve otrok v kakovostne programe predšolske vzgoje. Izsledki nedvoumno kažejo, da ima zgodnje načrtno spodbujanje socialnega in čustvenega razvoja otrok izrazito pozitiven in dolgoročen učinek na socialno in čustveno vedenje v kasnejših življenjskih obdobjih (tudi 10 do 25 let po vključenosti v program predšolske vzgoje). Poleg tega analize, opravljene na podlagi rezultatov mednarodnih preverjanj PISA, kažejo na pomembno korelacijo med vključenostjo otrok v programe predšolske vzgoje in rezultati na tem preverjanju. V poročilu PISA v žarišču (Prica idr. 2014, str. 16), pripravljenem na podlagi preverjanja znanja učencev iz 34 držav članic OECD, avtorji navajajo podatek, da so bili pri rezultatih bralne pismenosti petnajstletniki, ki so bili več kot eno leto vključeni v katerega od programov predšolske vzgoje, znatno uspešnejši (54 točk razlike na preizkusih bralne pismenosti) od vrstnikov, ki te vrste zgodnje izkušnje niso imeli (prav tam). Ena od najpogosteje omenjanih študij, posvečenih merjenju učinka vlaganj v predšolsko vzgojo in njenim pomembnim večstranskim vplivom v različnih družbenih sferah, je vsekakor izdelek dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo Jamesa J. Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive/ The preschool system in Montenegro: Current state and prospects 49 Heckmana (2012), ki kaže na izjemno dobičkonosnost in skupno koristnost naložb v vzgojo najmlajše populacije. Pomembna longitudinalna študija z naslovom Študija učinkovitosti predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja (Sylva idr. 2004), ki je nastala v Veliki Britaniji, kaže na izjemno visoko stopnjo korelacije med vključenostjo otrok v programe predšolske vzgoje in stopnjo kakovostne vključenosti v skupnost vrstnikov pri otrocih iz prikrajšanih skupin (prav tam). Metaanaliza, ki jo je pripravil Steven Barnett (v Prica idr. 2014) in ki se osredotoča na 36 študij o učinkih različnih programov predšolske vzgoje na spremembe vedenja otrok iz prikrajšanih družbenih slojev, kaže na pomembne kratkoročne in dolgoročne vplive njihove vključenosti v programe predšolske vzgoje na procese družbenega prilagajanja otrok (prav tam). Navedeni rezultati neizpodbitno potrjujejo pomembne učinke pravočasnega vlaganja v zgodnje prepoznavanje, podpiranje in spodbujanje celovitega razvoja otroka. V tem smislu so posebno zgovorni rezultati raziskav nevrološke vede (Baker, Grube in Milligan 2005), saj je pomembno dejstvo, da se v obdobju prvih mesecev življenja sinapse najhitreje in najintenzivneje oblikujejo, torej gradi gosta mreža, ki povezuje nevrone in od katere je odvisna dejavnost možganske skorje otroka. » Tisto najbistvenejše in najpomembnejše v razvoju otroka se dogaja v prvih letih, celo v prvih mesecih življenja. Kasnejši razvoj, vzet v celoti, nima tolikšne teže kot eno samo dejanje te drame, ki je v največji meri izpolnjena z vsebino« (Wygotsky 1983, str. 195). Navedeno nedvoumno kaže na potrebo po senzibilnem in odgovornem pristopu predstavnikov različnih interesnih skupin k spodbujanju in podpiranju otrokovega razvojno-vzgojno-izobraževalnega napredka. Sistemska vzgojno-izobraževalna podpora otroku v črnogorskem kontekstu Institucionalni predšolski kontekst z vsemi svojimi sestavnimi deli, kot so kultura, kurikul, materialni in socialni pogoji, lahko bodisi spodbuja bodisi slabi razvoj otrokovih potencialov (Šagud 2014). Z izhajanjem iz koncepta »bogatega« oz. zmožnega otroka (Woodhead 2012) kot kompetentnega bitja, ne pa iz deficitarnega modela, v katerem otroka obravnavamo kot nekompetentnega, odvisnega od odraslih, je bil v okviru postmoderne paradigme izpeljan postopen prehod k holističnemu pristopu; njegov namen je polno upoštevanje osebnega idioma vsakega udeleženca v vzgojno-izobraževalnem kontekstu. Na črnogorskem vzgojno-izobraževalnem kontinuumu je predšolski segment integralni del celovitega sistema vzgoje in izobraževanja, ki izhaja iz otroka, idejno-konceptualno usidranega v humanističnem, holistično-interakcionističnem pristopu (Program za područja aktivnosti... 2011, str. 6). Predšolska vzgoja je v Črni gori urejena s Splošnim zakonom o vzgoji in izobraževanju (Opšti zakon o obrazovanju i vaspitanju 2013) in Zakonom o predšolski vzgoji (Zakon o predšolskem vaspitanju i obrazovanju 2010, v nadaljevanju: Zakon), pa tudi z Zakonom o socialni in otroški zaščiti (Zakon o socijalnoj i dječjoj zaštiti 2013). Zakonski akti ne predpisujejo obveznega vključevanja v programe predšolske 50 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Zlokovic, Nenadic-Bilan vzgoje, tudi Krajši program za področja dejavnosti v predšolski vzgoji - Program priprave za šolo (Krači program za područja aktivnosti u predšolskem vaspitanju i obrazovanju - Program pripreme za školu 2011, v nadaljevanju: Program priprave na šolo) za otroke od petega leta dalje do vstopa v šolo, ki niso bili vključeni v nobenega od programov predšolske vzgoje, ni obvezen (Zakon o predšolski ... 2010, 16. čl.). Programi predšolske vzgoje so oblikovani kot primarni,1 krajši, specializirani in drugi. Primarna programa predšolske vzgoje sta Program nege in vzgojno-izobraževalnega dela z otroki v starosti do 3. leta (Program njege i vaspitno-ob-razovnog rada sa djecom uzrasta do 3. godine 2011, v nadaljevanju: program za otroke prvega starostnega obdobja) in Program za področja dejavnosti v predšolski vzgoji in izobraževanju od 3 do 6 let (Program za područja aktivnosti u predšolskem vaspitanju i obrazovanju (od 3 do 6 godina) (2011, v nadaljevanju program za otroke drugega starostnega obdobja). Primarni program za otroke do dopolnjenega tretjega leta starosti (prvega starostnega obdobja) se izvaja v jasličnih oddelkih, primarni program za otroke od tretjega leta starosti do vstopa v šolo (drugega starostnega obdobja) pa v vrtčevskih oddelkih ustanov predšolske vzgoje.2 Tudi Triurni predšolski vzgojno-izobraževalni program (Trosatni predš-kolski vaspitno-obrazovni program 2016) in že omenjeni program priprave na šolo sta primarna programa, ki se izvajata v vrtčevskih oddelkih ustanov predšolske vzgoje. Primarni programi predšolske vzgoje se v ustanovah predšolske vzgoje izvajajo kot dnevni programi v trajanju od šest do 12 ur in poldnevni v trajanju od štiri do šest ur, krajši in specialni pa v trajanju od tri do štiri ure (Zakon o predšolski ... 2010, 13. čl.) Programi predšolske vzgoje se lahko izvajajo tudi v obliki predšolske vzgoje v družini (prav tam, 23. čl.). V Zakonu (2010) imajo posebno mesto interaktivne svetovalne službe, ki so organizirane pri ustanovah predšolske vzgoje in lahko opravljajo obiske na domu otrok, ki niso vključeni vanje. Zagotavljajo pomembno podporo otrokom in družinam z ruralnih območij (prav tam, 28.b čl.). Vzgojitelji ob obiskih na domu pri družinah na odročnih območjih staršem svetujejo pri vzgoji in promovirajo vključenost otrok v predšolsko vzgojo z namenom celovitejšega spodbujanja otrokovega razvoja (prav tam). Smeri razvoja predšolske vzgoje znotraj enotne vzgojno-izobraževalne matrice, a v funkcionalni interferenci z drugimi kontingentnimi segmenti so načrtovane v okviru nedavno sprejete Strategije zgodnje in predšolske vzgoje in izobraževanja v Črni gori 2016-2020 (2016, v nadaljevanju: Strategija). 1 To so programi predšolske vzgoje, ki so podobni našemu Kurikulumu za vrtce (1999) (op. ur.). 2 Ustanova predšolske vzgoje je krovni pojem za vse ustanove, v katerih izvajajo redne programe predšolske vzgoje v jasličnih oddelkih in/ali v vrtčevskih oddelkih. V Zakonu (2010) je zapisano, da »otroci do tretjega leta bivajo v jaslicah, v vrtcu pa so otroci od tretjega leta do vstopa v šolo« (prav tam, 8. čl.) (op. ur.). Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive/ The preschool system in Montenegro: Current state and prospects 51 Vidiki kakovosti sistema predšolske vzgoje Ko govorimo o kakovosti sistema predšolske vzgoje na splošno, lahko govorimo o različnih optikah opazovanja tega zapletenega, večpomenskega konstrukta; kadar pa skušamo narediti celovitejšo sintezo številnih kvalifikacijskih razsežnosti tega sistema, začrtujemo pogojno razpoznavno razlikovanje med merljivimi, »otipljivimi« strukturnimi dejavniki na eni strani ter procesnimi, kontekstualno-formativnimi deskriptorji enkratnega vzgojno-izobraževalnega okolja na drugi. Kakovost je pogosto določena s pluralnostjo družbenih vrednot v različnih subkulturah in se spreminja z razvojem različnih pogojujočih se, vzajemno prepletenih dejavnikov (Petrovič-Sočo 2007, str. 80). Strukturni kazalniki kakovosti programov predšolske vzgoje se nanašajo na pedagoške normative o številu otrok, vzgojiteljev, drugih udeležencev v predšolski vzgojno-izobraževalni praksi ter temu ustreznih potrebnih infrastrukturnih zmogljivosti in pogojev. V proučevanju vidikov pedagoškega procesa v 17 vrtcih v okviru raziskovalnega projekta »Samoevalvacija predšolske vzgoje v vrtcu: zagotavljanje kakovosti« Ljubica Marjanovič Umek in sodelavci (v Kovač Šebart in Hočevar 2014, str. 543) delijo koncept kakovosti na tri ravni: strukturno, posredno in procesno, opisujejo pa tudi vrsto njihovih kazalnikov na različnih področjih. Poročilo Jana Peetersa (2016) o kakovosti predšolske vzgoje in splošne podpore temu segmentu v Črni gori je obravnavalo ključne kazalnike kakovosti predšolske vzgoje, kot jih je opredelila tematska delovna skupina za predšolsko vzgojo pri Evropski komisiji. To so: dostopnost, človeški potencial, kurikul, spremljanje in evalvacija, pa tudi način financiranja predšolske vzgoje (prav tam). Omenjene kazalnike kakovosti najdemo tudi v vsebinskem središču Strategije (2016), in sicer v sferi pomembnih dosežkov, izzivov, priporočil in obveznih smeri razvoja predšolske vzgoje v prihodnje. Pregled dosežkov in strateških ciljev v razvoju sistema predšolske vzgoje v Črni gori V kontekstu znanstvenih spoznanj o izjemnih potencialih otrok v zgodnjem otroštvu in »vzvišenem« družbenem pogledu na pomen te razvojne faze se je izkristalizirala potreba po proučitvi sistemskih rešitev predšolske vzgoje v Črni gori in oblikovanju smernic, ki bi vodile k optimalnemu razvoju področja. V tem smislu je bila opravljena obsežna analiza trenutnega stanja na področju predšolske vzgoje. Jasno artikulirana projekcija usmeritev razvoja tega segmenta v okviru Strategije (2016) tako kliče k družbenemu ozaveščanju o pomenu sistemske, organizirane in na predšolskega otroka usmerjene družbene podpore. V Črni gori danes obstaja 34 ustanov predšolske vzgoje, med katerimi je 21 javnih in 13 zasebnih,3 z mrežo 122 enot (664 oddelkov), ki izvajajo programe predšolske vzgoje (Monstat 2016, Preglednica 1). 3 V zasebnih ustanovah izvajajo primarne in kratke programe predšolske vzgoje, licenco za delo dobijo od Ministrstva za izobraževanje Črne gore, financirajo pa jih v celoti starši. Javne predšolske ustanove so v 80 % financirane iz državnega proračuna, 20 % pa prispevajo starši. 52 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Zlokovic, Nenadic-Bilan V luči novejših znanstvenih spoznanj o razvojnem pomenu zgodnjega otroštva tudi predšolska vzgoja za otroke prvega starostnega obdobja počasi dobiva opaznejše mesto v podpornih dokumentih ter v skupni pozornosti strokovne, izobraževalne, politične in družbene javnosti v Črni gori, a še vedno v nezadostni meri (Strategija ... 2016). Pripravljen je bil program predšolske vzgoje za otroke prvega starostnega obdobja, posodobljeni pa so tudi programi usposabljanja za vzgojitelje za delo z otroki v tem starostnem obdobju (Katalogprograma ... 2016). Analiza podatkov o povprečni vključenosti otrok po starostnih obdobjih za leto 2014, prikazana v Študiji o vlaganjih v predšolsko vzgojo otrok v Črni gori (Studija o ulaganju u rano obrazovanje) (Prica idr. 2014, v nadaljevanju Študija), kaže pomembno manjši delež otrok prvega starostnega obdobja, vključenih ustanove predšolske vzgoje; le 15 % otrok do tretjega leta starosti in več kot 50 % otrok od tretjega do šestega leta je bilo vključenih vanje (prav tam). V šolskem letu 2015/2016 je bilo v ustanove predšolske vzgoje vpisanih 16.972 otrok (do šest let), kar pomeni 37,69 % celotne populacije otrok te starosti oz. blago rast vključenosti v primerjavi s prejšnjimi leti (Monstat ... 2016a). Šolsko leto Število enot Število vključenih otrok Skupaj Deklice Dečki 2000/2001 69 11.846 5.638 6.208 2001/2002 73 12.584 5.961 6.623 2002/2003 75 12.173 5.785 6.388 2003/2004 78 11.534 5.397 6.137 2004/2005 82 11.761 5.656 6.105 2005/2006 87 11.724 5.713 6.011 2006/2007 88 10.511 5.031 5.480 2007/2008 90 11.277 5.421 5.856 2008/2009 90 12.084 5.740 6.344 2009/2010 90 12.728 6.001 6.727 2010/2011 108 13.652 6.525 7.127 2011/2012 108 14.155 6.672 7.483 2012/2013 115 15.317 7.305 8.012 2013/2014 119 16.461 7.741 8.720 2014/2015 118 17.091 7.978 9.113 2015/2016 112 16.972 7.851 9.121 Preglednica 1: Vključenost otrok v ustanove predšolske vzgoje v Črni gori od 2000 do 2017 (Monstat... 2016a) V primerjavi z letom 2015/16 najnovejši podatki ministrstva za izobraževanje (MEIS 2017)4 kažejo na zvišanje stopnje vključenosti otrok v ustanove predšolske vzgoje za 11,7 odstotne točke (18.972). Čeprav nimamo uradnih podatkov o trenutnih 4 Montenegrin Education Information System - Informacioni sistem obrazovanja Crne Gore. Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive/ The preschool system in Montenegro: Current state and prospects 53 deležih otrok do šest let, vključenih vanje, na podlagi hipotetičnega izhajanja iz kvote skupne populacije otrok v tej starosti v minulem letu (45.030) trenutni kazalniki o deležu vključenih otrok nakazujejo na hipotetično stopnjo 42,1 %, kar je izrazito majhen delež vključenosti v primerjavi s številnimi evropskimi državami. Medtem ko je npr. leta 2014 v Črni gori delež petletnikov, vključenih v programe predšolske vzgoje, znašal 52,1 %, ta v nekaterih evropskih državah presega 90 %: Belgija 97 %, Češka republika 90,1 %, Danska 95,8 %, Nemčija 96,9 %, Španija 97,7 %, Francija 99,7 %, Italija 91,4 %, Luksemburg 92,6 %, Nizozemska 99,6 %, Slovenija 91,8 %, Švedska 95,3 % itd. (Early Childhood Education ... 2014/15). Delež vključenosti otrok variira od precej velikega (88 %) v osrednji in južni regiji Črne gore do zelo majhnega v severni (27 %) (Prica idr. 2014). Večina otrok, vključenih v programe predšolske vzgoje, je vpisana v celodnevne programe (več kot 98 % otrok prvega starostnega obdobja in 88 % otrok drugega starostnega obdobja), manj kot 2 % otrok prvega starostnega obdobja in 11 % otrok drugega starostnega obdobja pa je vključenih v poldnevne programe (prav tam). Razlogi za majhen delež vključenosti otrok drugega starostnega obdobja v programe predšolske vzgoje v Črni gori so različni. V osrednji in južni regiji je ključna ovira za del otroške populacije pri uresničevanju pravice do vključevanja v institucionalno vzgojo pomanjkanje prostorskih zmogljivosti (Strategija... 2016). V občinah severne regije (Berane, Bijelo Polje, Plav, Rožaje, Pljevlja, Plužine, Šavnik), v katerih je vključenost otrok v programe predšolske vzgoje znatno manjša, pa so razlogi za nevključenost povsem druge narave. Raztresenost zaselkov in oddaljenost od vzgojno-izobraževalnih ustanov, slaba ekonomska razvitost občin, višja stopnja revščine in velik delež brezposelnosti v primerjavi s preostankom Črne gore so pomembni vzroki za migracijo prebivalstva ter odliv mladih družin in otrok proti sredini in jugu države (prav tam). Oddaljenost od ustanov predšolske vzgoje povzroča, da otroci iz teh okolij nimajo enakih možnosti, da bi dejavno sodelovali z vrstniki v skupnosti učenja. Še en razlog za nižjo stopnjo vključenosti v ustanove predšolske vzgoje na severu Črne gore je neobveščenost staršev o pomembnosti različnih spodbud za razvoj otrokovih potencialov v zgodnjem otroštvu, zato se pogosteje odločajo za pomoč drugih družinskih članov, vključitev otroka v program predšolske vzgoje pa še naprej doživljajo kot prisilno rešitev (Bennett idr. 2013). Aktualni podatki o deležu otrok prvega starostnega obdobja (4.716, Graf 1) kažejo na znatno manjši delež njihove vključenosti v programe predšolske vzgoje v primerjavi s skupno populacijo otrok, vključenih vanje (18.957). Uradnih podatkov o tem, kolikšen delež otrok prvega starostnega obdobja ni vključen v predšolsko vzgojo, pa osrednje ustanove v Črni gori nimajo. Povprečna velikost oddelkov v ustanovah predšolske vzgoje v Črni gori variira po občinah: od zelo velikih (41 otrok v oddelku) v Podgorici (osrednja regija) do Andrijevice (severna regija) z devetimi otroki v oddelku (MEIS 2017). To pomeni, da se v osrednjih in južnih priobalnih okoliših v ustanovah predšolske vzgoje, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, pedagoški normativi5 glede števila 5 Normativ za število otrok v oddelku je 12 za otroke do dveh let; 14 za otroke od dveh do treh let; 10 za otroke v heterogenem oddelku otrok do treh let; 20 za otroke od treh do štirih let; 24 za otroke od štirih do petih let; 25 za otroke od petih do šestih let; 20 za otroke v heterogenem oddelku otrok od 54 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Zlokovic, Nenadic-Bilan otrok v oddelku in prostorskih zmogljivosti, ki jim pripadajo, najpogosteje ne spoštujejo.6 Graf 1: Število otrok, vključenih v oddelke prvega starostnega obdobja (MEIS 2017) Pri primerjavi števila otrok v oddelkih drugega starostnega obdobja z zakonskimi normativi avtorji Študije (2014) opozarjajo, da je 3.377 (30 %) otrok tega starostnega obdobja (podatkov za otroke prvega starostnega obdobja ni) vključenih v ustanove predšolske vzgoje, ki po številu otrok v oddelku presegajo predpisane normative (Prica idr. 2014, str. 48). Pomanjkanje prostora in preveč otrok v oddelkih treh do šestih let (Zakon o predšolski ... 2010, 24. čl.). 6 To so trije kvadratni metri na otroka (Pravilnik o bližim uslovima ... 2006, 14. čl.). Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive/ The preschool system in Montenegro: Current state and prospects 55 v osrednjih in južnih delih države vsekakor vpliva na kakovost interakcije in pedagoške komunikacije v ustanovah predšolske vzgoje, zato uradno sprejete smernice v praksi dobivajo svojo prirejeno kontekstualno interpretacijo. »Znajti se«, »preživeti«, »obvarovati otroke« in podobno so zelo pogosti načini, s katerimi vzgojitelji iz teh okolij »prikazujejo« okolje, v katerem delajo; to priča o zasilnih razmerah in neustrezno odzivnem ozračju, v katerem delajo z otroki. Razpoložljivi primerjalni kazalniki za obdobje 2000-2017 (Preglednica 1) kažejo na eksponentno rast deleža otrok, vključenih v ustanove predšolske vzgoje. Toda povečevanje deleža vključenosti ni povsem v skladu s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa. V osrednji in južni regiji Črne gore je očitno, da so oddelki otrok prvega starostnega obdobja prekomerno polni. To otežuje kakovostno indivi-dualizacijo vzgojnih procesov ter pedagoško učinkovito participativno interakcijo vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Starši kot oviro za vključevanje in kot kršitev pravice do participacije otrok v vrstniških skupinah navajajo tudi neprimerne delovne razmere, tj. prevelike oddelke in pomanjkljive prostorske zmogljivosti. Po drugi strani pa otroci v severni regiji nimajo ustrezne sistemsko organizirane podpore, infrastrukturne ovire pa jim še dodatno zapletajo kakovostno in popolno dostopnost predšolske vzgoje (Prica idr. 2014). Otroci iz prikrajšanih družbenih skupin Aktualni podatki o deležu vključenosti otrok iz socialno deprivilegiranih okolij in prikrajšanih družbenih skupin v Črni gori v programe predšolske vzgoje se nanašajo predvsem na pripadnike romske in egipčanske skupnosti (v nadaljevanju RE), pa tudi na otroke s posebnimi potrebami7 (v nadaljevanju OPP). Ti podatki kažejo na pomanjkanje zanimanja staršev iz RE skupnosti za vključevanje otrok v predšolsko vzgojo, implicitno pa tudi na ravnodušen, sistemsko necelovit pristop družbe k temu problemu (Preglednica 2) (Poročilo Zavoda za šolstvo 2016). Število otrok 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 RE skupnost 252 159 113 103 Skupaj otrok 16.196 16.000 16.972 18.733 Delež 1,56 % 0,99 % 0,67 % 0,55 % Preglednica 2: Otroci RE skupnosti v ustanovah predšolske vzgoje, vključeni v oddelke drugega starostnega obdobja (Poročilo Zavoda za šolstvo 2016) Iz Preglednice 2 je mogoče razbrati nazadovanje pri deležu vključenosti otrok iz RE skupnosti v ustanove predšolske vzgoje med letoma 2013 in 2017, kar kaže 7 V besedilu izraz, ki je uporabljen v izvirniku: otroci s težavami aLi motnjami v razvoju (črnogorsko: djeca sa teškocama ili smetnjama u razvoju), nadomeščamo s pojmom otroci s posebnimi potrebami, ki je uveljavljen pri nas. V Črni gori ga uporabljajo kot krovni pojem, ki vključuje tudi nadarjene otroke. V besedilu avtorica ne navaja podatkov o slednjih (op. ur.). 56 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Zlokovic, Nenadic-Bilan na potrebo po ponovni proučitvi ukrepov in postopkov motiviranja za enakopravno vključevanje te populacije vanje.8 Da bi se otroci iz RE skupnosti učinkoviteje in obsežneje vključevali v programe predšolske vzgoje, so od leta 2012 v osmih javnih ustanovah predšolske vzgoje organizirane dejavnosti »pripravljalnih vrtcev« (»pri-premni vrtici«). Te dejavnosti zajemajo stike z družinami, RE skupnostjo, lokalno samoupravo, občinskimi organizacijami Rdečega križa, centri za socialno delo in šolami, na katere se vpisujejo ti otroci. Kvota javnih ustanov predšolske vzgoje, ki organizirajo te oddelke za otroke iz RE skupnosti, se je povečala, tako da je bilo v začetku leta 2016 v program vključenih 12 ustanov iz vseh treh regij Črne gore. A v oddelkih »pripravljalnih vrtcev«, ki so bili navadno organizirani v popoldanskih urah ali med šolskimi počitnicami, so bili otroci ločeni od ostalih vrstnikov. Po izteku dejavnosti se najpogosteje niso vključili v običajne oddelke predšolske vzgoje. Očitno je, da otroci iz RE skupnosti na ta način niso bili funkcionalno vključeni v skupnost vrstnikov, temveč so ostajali implicitno segregirani v posebnih oddelkih z omejenimi možnostmi in pravicami, kar lahko posledično vodi v njihovo nadaljnje nevključevanje v programe predšolske vzgoje. To implicitno kaže na odnos snovalcev vzgojno-izobraževalne politike in skupnosti do potreb in pravic otrok iz RE skupnosti, kar potrjuje tudi metodološko nedosledno artikuliran model nadzora, uveljavljanja in stalnega spremljanja procesa socialne inkluzije otrok v črnogorskem sistemu predšolske vzgoje. Za OPP9 so posebno pomembni zgodnja stimulacija in sistematično spremljanje, pa tudi pravočasna in ustrezna individualna podpora v ustanovah predšolske vzgoje, zato jim je z namenom popolne dostopnosti zagotovljena brezplačna vključenost v ustanove predšolske vzgoje. Po aktualnih podatkih iz MEIS (2017) je v črnogorskih ustanovah predšolske vzgoje po trenutnih evidencah 927 OPP (Graf 2), za katere so sestavljeni tudi individualni vzgojno-izobraževalni programi. Otroci s posebnimi potrebami so vključeni v običajne oddelke ustanov predšolske vzgoje za otroke prvega in drugega starostnega obdobja. 8 Podatki o skupnem številu otrok do šest let iz RE skupnosti niso zbrani.. 9 Podatki o skupnem številu predšolskih otrok s posebnimi potrebami niso zbrani. Sistem predšolske vzgoje v Črni gori: stanje in perspektive/ The preschool system in Montenegro: Current state and prospects 57 ■ Javna Bar JPU "Vul