Kamniški OBČAN Št. 4 Krajevna skupnost Nev Svet krajevne skupnosti Ncv-lje, izvoljen na volitvah lanskega novembra, je že krepko zavihal rokave. Pripravil je program naj pomembnejši h nalog, ki bi jih morali uresničiti v naslednjih letih. Za realizacijo teh nalog želijo dobiti polno podporo vseh krajanov. O delu in življenju ter o načrtih v KS Ncvlje smo se pogovarjali s predsednikom sveta Štefanom Plahuto iz Tučnc, kjer živi s svojo družino, ženo, dvema otrokoma in materjo. Po poklicu je samostojni obrtnik. Pogovoru se je pridružila tudi podpredsednica svela KS Irma Ulčar, ki je absolventka pravne fakultete. Značilnosti KS Nevlje Svet KS Šteje 11 članov in je sestavljen i/ predstavnikov vseh naselij. V svet so bili izvoljeni novi ljudje, razen enega, ki je bil že do sedaj član sveta. V KS živi približno 1600 krajanov v nase-Ijih: Ncvlje, Vrhpolje, Soteska, Oševek, Tučna, Hriše, Hrib, Po-reber in Vir. Prebivalstvo se preživlja pretežno Ž delom v gospodarskih in drugih organizacijah, kmetijstvo je krajanom le dodatni vir preživljanja. Področje KS je precej gričevnato in manj primerno za tržno pridelavo. V KS deluje podružnična osnovna šola, imajo gasilski dom, trgovino, precej razvito obrt in lastno župnijo. Člani sveta so mlajši ljudje, njihova povprečna starost je 34 let. Okvirni program razvoja KS v naslednjem obdobju kot podlaga za sprejem krajevnega samoprispevka Oba predstavnika KS sta zatem konkretno opredeljevala naloge, ki bi jih bilo potrebno uresničiti, da ne bi mnoga pomembna področja začela zaostajati. Razlogi za tak program so predvsem naslednji: dosedanji organi KS so pri svojem delu dosegli pomembne premike, ki so vidni na številnih področjih. KS je v preteklem obdobju sodelovala pri obnovi osnovne šo- le, pri izgradnji vrtca, pri gasilskem domu in drugje. To je bilo v času, ko je bil v veljavi krajevni samoprispevek. Zastavljeni so bili mnogi projekti, ki pa so se zaustavili s koncem samoprispevka. Mnoge naloge so ostale nedokončane, sedanje vodstvo pa jih želi v celoti zaključili. Porajajo se tudi novi predlogi. To so v glavnem osnovni razlogi, da sedanji svet KS predlaga sprejem 1,5% krajevnega samoprispevka za dobo 5 let. Prednostna področja Prednost imajo predvsem naslednje naloge: izgradnja vodovodnega omrežja Soteska-IIrib. Dela na tem odseku so se pričela že 1994. leta. Tu. deluje sicer vaški vodovod, vendar je voda mnogokrat oporečna, zlasti ob večjih nalivih Priključiti se nameravajo na osrednji kamniški vodovod. Druga naloga je izgradnja kanalizacije v naseljih Vrhpolje, Nevlje, Oševek in Soteska. Dela so se Nadaljevanje na 2. strani Pust Strokih ust vedno razveseli prav otroke. Tudi letos je bilo tako - pustne Seme so preplavile Kamnik, Sole, vrtce In bližnje kraje In se poveselile kot klovni, zmaji, princese, miške, muce... ri^MBROŽ 17000 KO¥0: IPOTT© »©OLE« L. 11 S)S>S> MODEL 3 VRATA OD 1,389.000 SIT MODEL 5 VRAT OD 1,457.000 SIT MODELU L. PO ZMnŽAMDH CE1MAH8 • SEICENTO OD 1,150.000 SIT • POTHTO 75 SX/3 V OD 1,455.000 SIT . BRAVA 1.4 ABS ZA 1,952.000 SIT KREDIT LEASING STARO ZA NOVO PRODAJA VOZIL: Lahovce 2, tel.: 064/421 119, Ul./faks: 064/421 141 SERVIS VO/IL: I-ahovcc 40, tcL: 064/421 193, U-l./faks: 064/421 021 VRATA in OVI □ INSTRAL SEAT center Trzin, Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262 - -S I TERMODOM imunimi Jeranova 8, Šmarca, Ka.nnik telefon hi o 090, faks H K) 095 Leto XXXVIII Kamnik, 25. februarja 1999 LETOŠNJA 71MA NAM JE PRINESLA VELIKO SNEGA. Moćno sneženje sredi februarja je marsikoga presenetilo in povzročilo ogromno težav in zastojev. Veliko dela so uneli komunalci in kooperanti, da so očistili ceste in zagotovili prevoznost Kupi snega pa so Se nekaj dni spravljali v slabo voljo peSce in tiste, ki so iskali parkirni prostor. K sreči sta tudi sonce in toplejše vreme prispevala svoje k tanjšanju belih preoblek. ANITA MEJAC Jubilejna revija zborov ljubitelji Zborovske pesmi so so v petek. IZ februarju v Srednje šolskem centru lludolfn Maistru predali govorici glasbe. V okviru cikla Sozvočja je Zveza kulturnih organizacij Kamnik letos pripravila jubilejno, že 20. Revijo zborov občin Kamnik in Komenda, na kateri Je številnim jioslušalcem prepevalo več kot 300 pevcev v enajstih pevskih zborih. Zbrano obči ust vo Je imelo 'tako lepo priložnost prisluhniti in oceniti, kaj novega so naši zbori pripravili v preteklem letu. Po govoru g. župana Toneta Smolnikarja, ki je vsem zbranim zaželel tako lepo in bogata kulturno, glasbeno obdaritev, kot smo jo doživeli od Matere Narave, nas je povezovalka Maja ponesla v skrivnost večne glasbe in seznanila z nekaterimi zanimivimi podatki nastopajočega zbora. Kot prvi je nastopil Komorni pevski zbor Sutna pod umetniškim vodstvom Olge Štele, tunjtš-kl pevci, zbrani v TunJISkam oktetu, so prepevati pod vodstvom Ane Stok: edini ženski zbor na Kamniškem DKD Solidarnost je prijetno presenetil z ubranimi gin-sovi. zborovodja Rok Rakar, prav tako tudi pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev pod umetniškim vodstvom Karle Urh. Sledil je Moški pevski zbor DKD Solidarnost z zborovodjo Se-basijanom Vrhovnikom, ki letos Nadaljevanje na 2. strani Gradnja novega »železnega mostu« dobro napreduje Kljub zimskim nevšečnostim gradnja novega mostu preko Kninske Hjstnce v Kamniku dobro napreduje Koi nam je 11 februarja povedal Dominik Peternelj. odgo-vorni vodja del. gradbena dela potekajo v skladu z naCrtom in da zaenkrat ni bojazni, da most ne bi preko 30 delavcev, ki imajo že bogate izkusili'.- pri gradnji mostov (v konicah pa ji/i od zore do mraka, večkrat tudi ob reflektorjih, dela tudi okrog 50). so, kot pravijo, najtežja dela že za njimi. V mislih imajo namreč okrog 15 m globoko vrtanje in zalivanje dveh nosilnih »Železni most« dejansko ostaja železni, saj bodo delavci v železohetonsko konstrukcijo vgradili preko sto ton železa. bil zgrajen do predvidenega roka, to je do konca marca. V Času našega pogovora so delavci SCT Ljubljana postavljali opaže za železohetonsko nosilno konstrukcijo mostu, ki naj bi jo zalili do konca februarja. Za skupino Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila P0M0VN0 Z VAMI! Veee\\ bomo va£eQa obleka. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure stebrov na sredini in stranskih opor. Pri vrtanju so namreč naleteli na 2 do 3 m debel sloj trdega apnenca. Vodja del nam je tudi povedal, da bodo ladjo iz starih betonskih zidakov, ki so jih oštevilčili, ponovno vgradili okrog srednjih stebrov. Će sodimo po tem, se novi most na zunaj res ne bo dosti razlikoval od svojega predhodnika, saj bodo tudi ograje na mostu izdelane po vzorcu prejšnje. Kot je povedal tajnik občine Kamnik, naj bi bilo slavnostno odprtje novega mostu ob občinskem prazniku, 29. marca I999, ob 16. uri. F. S. Naslednja, 5. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, II. marca. Gradivo oddajte najkasneje do srede, i. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. marca. Krajevna skupnost Nevlje pred referendumskim odločanjem Predstavitev dela Upravne enote Kamnik v lanskem letu Rešene skoraj vse vloge žrtev vopiega nasilja \adaljevanje s 1. strani pričela že leta 1989 na Vrhpo-Iju in bi že morala biti končana, kar pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoCe, Čeprav so tudi že krajani prispevali del sredstev. Za kanalizacijo v Osev-kii je izdelan idejni projekt, ki so ga financirali krajani sami, v pripravi pa je tudi predlog za ureditev kanalizacije v Soteski. Sledi modernizacija cest. Program uvršča v ta okvir obnovo. namenskega prostora v Soteski. Sredstva krajevnega samoprispevka bi svet KS uporabil tudi za pomoC gasilskemu društvu, ki je zelo delavno in uspešno, za razvoj Športnega društva, del sredstev pa bi ostal v skladu za pomoć prizadetim krajanom ob različnih velikih nesrečah. Na tem računu naj bi bila rezervirana sredstva najmanj v višini milijon tolarjev. ob 19. uri v prostorih KS Nevlje. - 9. marca za krajane Vrhpo-lja, prav tako ob 19. uri v prostorih KS Nevlje. - 10. marca za naselja Soteska. Hrib, Porebcr in Vir v prostorih gostilne Zlata kaplja ob 19. uri. Poleg zbora krajanov bodo vsa gospodinjstva prejela zloženko z opisom načrtovanih nalog in povabilom, da se odločijo za krajevni samoprispevek. Samo- Panoramski pogled na KS Nevlje naselje, Nevlje in Vrhpolje. preplastitev in asfaltiranje cest v Nevljah, Vrhpolju, Tučni, Brisah. Soteski. Hribu, Porebru in Viru. Dolžina vseh eest je približno 6 km. ludi obnova in širitev pokopališča, mrliške vežice, urejanje prostora in parkirišč sodijo med prednostne naloge. Pri širitvi mrliške vežice je potrebno upoštevati prostor za dve umrli osebi. V zadnjih desetletjih se je število prebivalcev v tej KS močno povečalo, zato so sedanji prostori postali pretesni. Izgradnjo naj bi realizirali v 3 fazah: širitev pokopališča za 50 novih grobov (trenutno je prostora le za 6), širitev mrliške vežice in drugih prostorov in izgradnja žarnega pokopališča. Vprašanje potrebnih zemljišč je načeloma že rešeno. Pokopališče je sicer v oskrbi Komunalnega podjetja, a za realizacijo tako obsežnega projekta bo morala s svojimi sredstvi sodelovati tudi KS. Poleg teh okvirnih nalog program razvoja vključuje še: postavitev odbojne ograje na cesti Hrib-Poreber, obnovo in ureditev javne razsvetljave v naseljih Vrhpolje, Nevlje Oševek, Soteska in Poreber. obnovo športnega igrišča na Vrhpolju ter izgradnja igrišča in več- Kakšna sredstva bi zbrali s krajevnim samoprispevkom? Po oceni obeh predstavnikov KS bi s sprejemom krajevnega samoprispevka v petih letih /brali od 40 do 50 milijonov tolarjev. Ta sredstva bi zadoščala za udeležbo na natečajih za občinska in druga sredstva. S tem hi bilo mogoče v celoti uresničiti načrtovane naloge. Vrednost vseh del bi po zaključku kar za nekajkrat presegla višino zbranega samoprispevka. S sredstvi, ki jih sedaj prejema KS iz občinskega proračuna, ni mogoče pokrivati niti najbolj nujnih operativnih in administrativnih stroškov, na večje naložbe pa sploh ni misliti. Sprejem krajevnega samoprispevka je za celotno KS izredno pomemben, zato vodstvo v predreferendumskem času pripravlja poseben načrt za delo s krajani, to so zbori krajanov. Zbori krajanov Načrtovan je sklic zbora k ra-janov po naslednjem razporedu: - 8. marca za krajane naselij Ncvlje, Oševek, Tučna in Briše prispevek bi se zbiral na računu krajevne skupnosti. Kaj bodo v KS še storili, da bi bili vsi krajani zadostno obveščeni? Poleg naštetih aktivnosti bodo vsi odgovorni člani Sveta KS in drugi krajanom tudi osebno razložili posamezne projekte, po vaseh bodo razobesili plakate pa tudi sicer bodo uporabili vse možne oblike seznanjanja. V le aktivnosti bodo vključili tudi vse tri občinske svetnike s tega območja. Krajevni samoprispevek naj bi stopil v veljavo I. maja 1999. In še za konec Naloge, ki so si jih zastavili v KS Nevlje, so izredno obširne in nadvse pomembne za jutrišnji dan. Od uresničenja teh ciljev je v marsičem odvisno tudi reševanje drugih zadev. Oba sogovornika sta prepričana, da bodo krajani sprejeli pozitivne odločitve, ki so v njihovem interesu STANE SIMŠIČ V Sloveniji niso ravno pogoste upravne enote, ki bi redno vsako leto javnosti predstavile prerez svojega dela v preteklem letu. Ena lakih je naša Upravna enota Kamnik, ki se tudi letos ni izneverila, če lahko lako rečemo, svoji tradiciji. Miha Novak, načelnik upravne enote, in Dušan Žumer, njegov pomočnik in načelnik oddelka za upravne in notranje zadeve, sta zbranim novinarjem podrobno spregovorila o rezultatih, ki jih je doseglo v preteklem letu 38 delavcev upravne enote. Ta ho tudi v prihodnje opravljala zadeve za vseh 29.822 občanov, kolikor sta jih konec leta .šteli kamniška in nova komendska občina. Verjetno je za vsakega občana najbolj zanimiv podatek, koliko časa mora čakati na rešitve svoje vloge v upravnih zadevah. Tako smo, denimo, izvedeli, da so bile lani vloge za lokacijska in gradbena dovoljenja, ki so imela vso potrebno dokumentacijo, rešena v približno 14 dneh, medtem ko je bilo treba leto\prej čakati na odločbo več kot mesec dni. Problem je namreč v tem, ker se pO sedanjem ZUP-u (Zakonu o upravnem postopku) rok za reševanje zadeve šteje od vložitve zahteve, čeprav je ta se nepopolna, po novem ZUP pa bo rok začel teči sele od dneva, ko bo vloga opremljena z vsemi potrebnimi dokumenti. Po podatkih načelnika upravne enote so delavci lani kar dobro počistili svoje predale, saj so imeli na začetku leta 1998 skupaj 1378 nerešenih zadev, med letom pa so dobili 27.084 novih. Skupaj so jih lani rešili 27.212, tako da jim je na prelomu leta ostalo le Se 519 nerešenih. Te zadeve pa se pretežno nanašajo na denacionalizacijo v kmetijstvu, kjer je zapletov največ, in na prostorske probleme. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč (denacionalizacija) so lani v upravni enoti izdali 485 odločb, v katerih je bilo v 282 primerih upravičencem ugodeno ter tako vrnjenih 1709 ha kmetijskih zemljišč in skoraj 1500 ha gozdov. Tistim, ki pa zemljišča niso dobili vrnjenega v naravi, je bila priznana odškodnina v višini okrog 136 milijonov SIT. Vzrok za to, daje pravnomočnih odločb le 222, pajetda je doslej zakon preprečeval vračanje zemljišč znotraj večjih kompleksov. Po spremembi zakonu o denacionalizaciji pa bo ludi to mogoče. Kot je dejal Miha Novak, pričakujejo, da bo letos vrnjeno premoženje tudi največjemu denacionaliza-Cljskemu upravičencu, Meščanski korporaciji Kamnik. Od aktivnega sodelovanja Občine Kamnik, ki je v delu zemljišč na Veliki planini zavezanka za vračanje zemljišč, pa bo tudi odvisen zadovoljivo rešen postopek za vračanje zemljišč Pašni sk up-nostt Velika planina. Predvidevajo, da bo Občina v kratkem poskrbela Jubilejna revija zborov Krajane Krajevne skupnosti Nevlje VABIMO da se udeležijo referenduma o krajevnem samoprispevku Zbrana sredstva iz samoprispevka nam omogočajo, (^sodelujemo pri boljši razdelitvi proračunskega denarja za naš kraj. Majhni mesečni prispevki ne predstavljajo velikih obremenitev družinskega proračuna, plačan prispevek pa je dodatna olajšava pri dohodnini. Naj bo leto 2000 prelomno tudi za Krajevno skupnost Nevlje, zato glasujmo ZA samoprispevek. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI NEVLJE Kamniški nhcan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica SaSa Mejac. dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda PodbrcZnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občin Kamnik in Komenda brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR d. d. Nadaljevanje s I. strani skupaj z. ženskim zborom praznuje 80-letnico svojega, obstoja in načrtuje kar nekaj koncertov v naši okolici. 1'od taktirko Zboro-vodkinje Ane Štele je zapel Mešani pevski zbor Titan, ki 89je pokazal \ novih oblekah in s programom, ki ga pripravljajo za pevsko tekmovanje Naša /»esc//; 1898 v Mariboru. S programom za isti) tekmovanje se je predstavil tudi Mešani pevski zbor Can-temus z zborovodjo Janezom Klobčarjem. Dve pesmi Viktorja Mlhelčiča Je zapelo Prvo slovensko pevsko društvo Ura z dirigentom Marjanom Ribičem, Moški pevski zbor Komenda pa seje predstavil j)od novim umetniškim vodstvom Tomaža Kromz.ur-ja, ki je uspešno nasledil svojega očeta Baldomlrja. Svoj kamenček v mozaik bogatega kulturnega dogajanja je f>rispevala tudi vokalna, skupina ECCK, pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica pod umetniškim vodstvom Lojzeta Kolarja pa so se pokazali v novi preobleki. Vsak zbor je zapel tri pesmi, prevladale so skladbe slovenskih skladateljev oziroma slovenske narodne. Po končanem programu je predsednik ZK() Kamnik g. Ho-žo Matičič vsem sodelujočim zborom podelil priznanja, Revija je bila zanimiv prikaz dosežkm posameznih zborov. Pri nekaterih je bil opazen precejšen napredek, tako sta presenetila ženski pevski zbor Solidarnost, in pevci iz Komende. Izstopala je vokalna skupina !',('< i,, tokrat z. dovolj zahtevnim programom za svoji' glasovne zmožnosti, visoko raven petja pa sta pokazala tudi Mešani pevski zbor Titan in Can-leinus, katerima, želimo veliko sreče In uspeha na. Naši pesmi v Mariboru. V znamenju pesmi in prepevanja Je tako minila še ena re\ tja, vsi nastopajoči so si ros zasluzili buren aplavz publike kot zahvalo za sedanje in vzpodbudo za prihodnje pevske dosežke. HOJA NA KLEMENC za odmero zemljišč za potrebe žičniš-kih naprav in smučišč. Od 217 vloženih zahtev za vračanje stanovanjskih hiš, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, jih je bilo 30 odstopljenih Ministrstvu za kulturo, ker ležijo v starem mestnem jedru, ki je spomeniško zaščiteno. Od ostalih 187 zadev pa je bilo pravnomočno rešenih 151, zoper 33 odločb je bila vložena pritožba, tako da so ostale nerešene le še tri zadeve. Od 20 obravnavanih zadev na področju denacionalizacije podjetij so pravnomočno rešili II primerov, zoper I odločbe so se upravičenci pritožili, 5 primerov pa upravna enota vlog vojnih invalidov. Sredi letošnjega februarja so ostale nerešene le še 4 zadeve žrtev vojnega nasilja. Vsekakor delavke, ki delajo na tem področju, zaslužijo ludi kako besedo priznanja. Med podatki, ki jih je navedel Dušan Zumer, pa naj omenimo zlasti, da smo imeli lani v občini 12.184 registriranih motornih vozil, kar je. za 464 vozil več kot leto poprej. Pri tem pa je bilo novih registracij vozli 3491. Upravna enota ima registriranih tudi 441 traktorjev. V obeh občinah pa imamo okrog 16.001) občanov z vozniškimi dovoljenji. Povedal je tudi, da bo v kratkem moč opravili tehnične Miha Novak In Dušan Zumer na novinarski konjerencl še rešuje. Med vzroki za relativno počasno reševanje primerov na tem področju navajajo pomanjkanje ustreznih kadrov, zapletenost postopkov, dolgotrajno zbiranje dokumentov po različnih arhivih, problemi z državljanstvom in podobno. Na področju izvajanja zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o vojnih veteranih in zakona o vojnih invalidih kamniška upravna enota gotovo sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Do 1. oktobra l998so resili od 800 vlog žrtev vojnega nasilja več kol 97% vlog, v državnem merilu pa je ta delež znašal malo manj kot 84%. Rešili pa so vseh 692 zahtevkov vojnih veteranov in 141 preglede motornih vozil tudi v naši občini in sicer bo v marcu odprla v Podgorju moderna tehnična baza za preglede motornih vozil. Doslej so izdali nove osebne, izkaznice, ki sicer niso več obvezne, 2279 občanom. Stare osebne izkaznice pa je mogoče še zamenjali z novimi do decembra prihodnjega leta. Na območju UE živi tudi 417 tujcev, ki Imajo delavne vire, vsmagali« tudi učenci OS Mekinje, ki so recitirali in zapeli nekaj njenih pesmi. Nato pa so se predstavili z razstavo svojih ročnih izdelkov tudi drugi krajani Mekinj. Rastava je. bila odprla tudi v nedeljo in ponedeljek in je bila prava »paša za oči«. Tako smo lahko videli svečnike, ki Jih je iz različnih lesenih rogovil izdelal danes že pokojni g Mihael llumar. Z razstavo čipk pa sla se nam predstavili krajanki ga. Anica Markuš in ga. Aleksandra Tof. (lospa Anica izdeluje čipke šele nekaj let, prej pa je rada veliko pletla in šivala razna oblačila ter vzela prte. Zelo pa si je želela, da bi znala narediti tudi čipke. Pred 6. leti pa se Je odločila, da bo začela »sukati« kleklje. Iskala je vedno nove in zahtevnejše vzorce, ki jim posveča vedno več časa. Nekajkrat pa jtrsvoje izdelke tudi že razstavljala, (lospa Aleksandra Tof se je klekljanja naučila v mladosti že od svoje matere, saj Izhaja Iz okolice Cerknega, Njena mati, ga. Terezija Mavri, tudi danes pri 92. letih še vedno kleklja, v mnogih izdelkih se njuno delo prepleta. Veliko čipk. ki sta jih skupaj ustvarili, danes domove njunih sorodnikov in prijateljev. Tradicijo umetnosti kk skladatelja Laure. V drugem delu koncertnega programa so Mama (ikibokar na oboi, Arpad Plrt Balazs na fagotu in Simon Krečič na klavirju predstavili skladbe Rachma-ninova, Slravinskega in Poukmca. Trki pod vodstvom mentorja prof. Božidarja Turneja bo v februarju nastopil na koncertu iz cikla Mladi mladim v Cankarjevem domu, zato Jim je koncert v Kamniku potihnil neke vrste generalko. Da so glasbeniki na pravi poti in zelo nadarjeni, kažejo tudi nagrade na različnih tekmovanjih, tako Je fagotist Balazs lansko k'io zasedel prvo mento na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Enournl kont.ertni program Je kar prehitro minil, mladi glasbeniki so zadovoljili publiko In lahko jim zaželimo veliko uspehov na njihovi glasbeni poti. društvu pa veliko usfwšnih koncertov z željo, da se še kdaj snidemo v Kamniku. BOJANA KLLMLNC Predstavitve Maleševega slikarstva Po lanskoletnem gostovanju Malc.šcvih grafik iz fonda kamniške Galerije - zbirke Miha Malcš v sklopu razslave Ljubljanska grafična šola v sarajevski galeriji Col-legium arlisticum sc tudi v letošnjem letu nadaljujejo predstavitve tega kamniškega slikarja, grafika in vsestranskega kulturnega ustvarjalca v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Samo še do konca tega meseca (upam, da sle izvod časopisa, ki ga pravkar prebirale, prejeli pravočasno) si lahko v Moderni galeriji v Ljubljani v sklopu velike študijske razslave o razmahu slovenske zgodovinske avantgarde v dvajsetih in tridesetih lelih / naslovom Tank! ogledale poleg del nosilcev slovenske likovne avantgarde Černigoja, Čarga in ostalih tudi grafike Mihe Malesa, predvsem lesoreze iz cikla Obrazi iz sanj, ki jih je ludi objavil v predvojni reviji slovenskih avantgardistov Tank. V dveh ljubljanskih galerijah (v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Tivoli Mednarodnega grafičnega likovnega centra) so v začetku februarja odprli veliko tematsko ikonografsko razstavo Akl na Slovenskem, ki jc posvečena razvoju motiva akta v slikarstvu od poznega 19. stoletja dalje, ko se je z. generacijo v evropskih središčih izšolanih umetnikov akt samostojno uveljavil. Pripravil jo je umet-noslni zgodovinar, profesor na Pf-lozofski fakulteti, dr lev Menaše v sodelovanju s številnimi slovenskimi galerijskimi institucijami. Razstava obsega 155 del 76 avtorjev in takoj za utemeljiteljem modernega akta na Slovenskem Male tem Stcrnenom jc prav Miha Maleš zastopan z največjim deležem - dvema slikarskima aktoma in petimi grafikami iz zapuščine, ki jo je poklonil meslu Kamnik, in jo hrani galerija, ki nosi njegovo ime. O Malešcvih aktih jc dr. Lev Mcnašc v spremnem, bo- TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://wvvw.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV i \ c i-.\ k u 11 u r u i h organizacij k a m n i k Petek. 5. marca 1999. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Ob 80-letnici delovanja Delavsko kulturnega društva Solidarnost Kamnik Koncert - uvod v praznovanje prof. Anastazija Gorenc, violina prof. Vlasta Doležal Rus, klavir Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Kamnik umetniško vodstvo: Sebastijan Vrhovnik SO Sobota. 6. marca 1999. ob 19.30 Galerija Veronika, Kamnik Veronikini koncerti Kvartet Unikat Tomaž Zlobko, klarinet Nina Zlobko, klarinet Katarina Gale, fagot Uroš Košir, tuba Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek. 12. marca 1999. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Veno Dolenc, perorisbe, olja V kulturnem programu ob otvoritvi bosta s predstavitvijo zgoščenke Pesmi španskih Židov nastopila Klarisa M. Jo-vanovič in Veno Dolenc. Razstava bo odprta do 2. aprila 1999, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 812-597 Pravljične urice na potujoči knjižnici: - ponedeljek, 1. marca 1999, ob 17.30 v OŠ Šmartno - četrtek, 4. marca 1999, ob 18. uri v šoli Tunjice - petek, 5. marca 1999, ob 17. uri na Krivčevem, v šoli Gozd - sreda, 10. marca 1999, ob 16. uri v šoli Sela - ponedeljek, 15. marca 1999, ob 18. uri v Kulturnem domu Laze - torek, 16. marca 1999, ob 17.30 v šoli Motnik Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Dodo z violino (Založba Kres). Cena pravljene ure je 200 SIT. Otroci naj s seboj prinesejo copate! Tprpk. 9. marca 1999. ob 19. uri Predstavitev knjige Peklenska gugalnica avtorice dr. Sanje Rozman. O njej bo spregovorila avtorica sama. Vsako sredo ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-roč-na delavnica. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Vsako sredo ob 10, uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodijo: Jana Pogačar - pravljične ure, A. Štorman - igralne ure, Lea Frleta in Milena Lampret -delavnice za otroke. Cena: 200 SIT. Vsak petek ob 18. uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi Helena Sterle. Cena 200 SIT. Sobota. 27. marca, ob 19. uri Kamniški večer: srečanje s knjigo Več sonca kot senc, ki jo je napisala Kamničanka Darinka Hvalic Bručan. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši me- ščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije po tel.: 061/817-647. PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik pričenja z nizom srečanj za vso družino - ENKRAT JE LUŠTNO BLO -ZDAJ PA JE SPET LAHKO v dvorani Matične knjižnice Kamnik: Sreda. 10. marca 1999. ob 17. uri Ko se ptički ženijo... (likovno-glasbena delavnica za vso družino) Sreda. 17. marca 1999. ob 17. uri Enkrat, ko bo oči majhen... (igrajmo se skupaj pred dnevom očeta) Sreda. 24. marca 1999. ob 17. uri Materinski dan - kdo je rodil mamo... (likovno-ustvarjalna delavnica z gosti) Sreda. 31. marca 1999. ob 17- uri Pred veliko nočjo (likovna delavnica) Prijave niso potrebne, prispevek je 200 SIT na družino. Vse dodatne informacije o prireditvah posreduje ga. Helena Sterle, tel.: 815-477. gato ilustriranem katalogu zapisal, »da je njihov avtor, ne glede na trenutno uporabljene obrazce, iskal predvsem eleganco ter lepoto linije in barve.« Poleg Mihe Malcša so na razstavi predstavljeni tudi nekateri drugi v Kamniku rojeni ali tu delujoči slikarji: Ivan Vavpotič s tremi slikami. Maksim Gaspari. Karel Zelenko s štirimi jedkanicami in Stane Cu-derman z ikonografsko zelo zanimivim aktom Tri mamila, ki je bil kamniški javnosti na ogled že leta I992 na slika rje vi retrospektivni razstavi v Maleševi galeriji. In nenazadnje - na razstavi novejših del v Galeriji Tivoli je z ležečim aktom, akrilom iz leta 1990, predstavljen tudi« Dušan Lipovec kot predstavnik t. i. »lepega akta« brez dodatne zapletene ikonografije in kot je zapisal dr. Menaše, »sc lahko mirno osredotočimo na njegovč lepoto ter na avtorjevo mojstrstvo. In glej čudo: to popolnoma zadošča.« Razstava Akt na Slovenskem bo odprta še do 28. marca 1999. Zk\ liste, ki se vam ne ljubi v Ljubljano - del razstave najdete tudi na internetskem našlo- Miha Males: Plesalka, linorez, 1925 (trenutno na razstavi Akl na Slovenskem). vu: http://www.cd-cc.si/kup/raz-stave/1 d-99.htm. Povabljeni ste k ogleda MARKO KUMFTt Za kulturo jezika »Globalno komuniciranje« v kamniškem vlaku Uudje, ki dandanes kaj dajo nase, govorijo o »globalni komunikaciji*. Ta jim pomeni izmenjavanje sporočil z ljudmi po vsej zemeljski obli s telefonom, televizijo, radiem, zlasti pa z elektronsko poSlo, medmrežjem (interne-lom). Sporočila potujejo lako hilro, du se niti ne zavedamo, da so razdalji' It zmeraj takSne, kot so bile nekoč. 0 tem sem razmišljala ob zadnjem velikem snegu. Zakaj! Nekateri ljudje, pa ne samo sturejM. se neradi vozijo z vlakom prav zaradi »globalne komunikacije*: težko namreč poslušajo preglasno in pogosto prostačko in neslovensko govorjenje mladih. To je gotovo neprijetno. So pa Se drugi problemi, ki kažejo na to. da na kamniško progo t.i. globalna komunikacija Se ni segla, pa bi že lahko. Prvi problem so vozovnice. Če se želite peljati z vlakom, morale imeti vnaprej kupljeno vozovnico. Teh pa ne prodajajo na kamniških zgornjih dveh železniških postajali, ampak v trafiki. Tudi sprevodniki vozovnic ne prodajajo (oziroma jih - veliko dražje od navadne cene). Tako je treba iti najprej v trafiko in potem na vlak. To je zlasti »priročno* takrat, ko imaS malo časa, ali za ljudi, ki sistema ne poznajo. Ta pa je res nekaj posebnega. Spominja nas na neurejeni Balkan, le uu Evropo, kamor sodimo, nikakor ne. Na vlakih v tujini, npr. v Nemčiji, lahko od vsakega sprevodnika kupite vozovnico do severnega ali južnega tečaja z rezervacijo vred. Vsak od njih ima majhno napravico za prodajanje vozovnic. Zna prešteti denar in vrniti ostanek. Morda je tam bolje zato, ker so sprevodnice tudi ženske. Ne vem. Skratka: globalna komunikacija na kamniško železniško progo na Škodo potnikov Se ni segla. Zanimivo je, da železnici potniki ludi sicer niso kaj prida mar. Pred leti sem se peljala iz ljubljane v Kamnik. Vozili smo se skoraj dve uri. VpraSula sem sprevodnika, zakaj tako dolgo, pa mi je odgovoril takole: »Kaj je to proti večnosti!* In je imel seveda popolnoma prav. Na letošnji najbolj snežen dan pa se je z vlakom, kije odpeljat iz Kamnika malo pred Seslo uro zjutraj ■ točno po voznem redu -, dogajalo takole: do Črnuč je Slo lepo. Potem pa se je začelo: lam smo stali kakSno uro in pol. Nihče od uslužbencev nam ni povedal, zakaj stojimo in kdaj bomo - če sploh ■ Sli naprej. Nato smo se premaknili do Stike, kjer smo stali najbrž dobrih dvajset minul, ko smo potniki sami ugotovili, da naprej ne bo Slo, saj je na isti progi vlak zaJesenice. Zato smo izstopili in odpeSačili v IJubljano. Vožnja od Kamnika do ljubljane je tako trajala približno tri ure. Vse,je razumljivo: bil je visok sneg in takrat se lahko zgodi marsikaj. Odnos do potnikov in njihovega časa pa bi zahteval, da bi nas kdo obvestil, kaj se je zgodilo. Pa ni bilo nikjer nikogar. »Globalna komunikacija* Se ni segla do kamniške železniške proge. Potniki pa so vse mirno prenesli. Kako potrpežljivo ljudstvo smo Slovenci! MAIULTA IHJMAR Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kdo je kriv ali narod naš dokaze hrani P\reSeren je . za naS kulturni praznik spet pobelil hrib in dol. Čeprav z izobešanjem zastav tudi nismo bili preveč radodarni, nekatere so visele celo na pol droga (menda so taki 150-letnico pesnikove smrti vzeli preveč resno?), pa smo vendar vsaj eno prireditev posvetili temu prazniku. Čast tovrstnega praznovanja so reševali, kolikor so jo pač zmogli, kamniški slikarji, ki so za to priložnost ustanovili skupino Supernova z dvema Dušanoma, Lipovcem in Sterietom, na čelu. V razstavišče Veronika so nanosih toliko svojih slik, da so ga napolnili do stropa. Zanimivo, da je eden med njimi svoje najmanjše »pitdke« v velikosti razglednice obesil prav pod strop. Pravijo, da bo kulturnik Tone, kije pojasnjeval »eksplozijo* kamniške kulture, moral za ogled takih razstav nabaviti več pleskarskih lestev. No pa so razslavljalci mislili tudi na tiste bolj pri tleh, zato so na sredo dvorane položili trimetersko pobeljeno korenino, ugibanje, kaj pa pomeni, so prepustili obiskovalcem Nekateri so jo poimenovali mamutovo stegno, drugi lok lovca iz Medvedje jame v Mokrici. Samo da ne gre za kako gorjačo, ki bi jo uporabili novi (stari) občinarji pri svojem delu... Wfo so si nedavno občinski možje JxV.in žene delili funkcije, so nekateri mislili, da bo to šlo po načelu: malo meni, malo tebi. Pa se to ni zgodilo. Zupan Tontije namreč prekrižal račune tistim, ki so kar nekaj časa računali procente in seštevali toike ter jasno in glasno povedal, da je z dodatnimi točkami nagradil tiste, ki so bili na volitvah najbolj pridni in so mu pomagali teči že prvi krog ter mu priskrbeli največ glasov. To pa so bili SLS-ovct Zato se je tudi njihov prvak Tone lahko usedel na sedež podžupana. Ostali pomladniki so nekoliko dvomili v iskrenost takega javnega imenovanja, zato so, sicer neuspešno, predlagali tajne volitve. Prihodnost pa ho pokazala, če je bila »kmečka« podpora županu iskrena. Vendar, kadar so kmetje in še posebej pa Tuhinjci dali besedo, so jo tudi držali. Zato bi bilo čudno, če bi bilo tokrat drugače... Pravijo, da bo ob dupliikem hribu (bivši jami) kmalu otvoritev novega smetišča. Za poskusno odlaganje svoje neuporabne krame se je namreč te dni že odloči nek prijatelj okolja, kije pod hrib pripeljal hladilnik, oblečen v rjave tapete, en kubik podrte stene iz svoje hiše in več vinskih steklenic, kijih je izpraznil med prazniki. Lastnik krame je izpraznil tudi steklenico doma kuhanega figovca iz leta /992. Naj sedaj ne bo figa mož in naj svojo ropotijo odpelje tja, kamor spada, ker komunalni odvoz ne bo poceni. Inšpektor namreč že ima registrsko številko njegovega hladilnika... Tfdo je zdaj kriv?* je zapisal J\glavni in odgovorni urednik Kamniških novic in bivši predsednik tudi zdaj že pokojnega kamniškega turističnega društva, pod katerega vodstvom so tako neslavno konCale Narodne noše 1997. Med krivce za obdolžitev za »veliko poneverbo in krajo denarja* je uvrstil tudi mojo malenkost, čeprav nisem nikjer kaj takega zapisal. Pač pa so bila postavljena samo nekatera vprašanja, na katera naj odgovori on ali pa za to pristojni organi. Naj javno odgovori v svojem oglasniku, kako je mogel julija /997 telefonirati samo preko društvenega telefona po 12 ur na dan (toliko namreč pokaže račun!), poleg tega pa sedaj navaja, da je porabil še 80 tisočakov na svojih dveh telefonih! Saj je revež noč in dan samo telefoniral! O, saneta simplicitas! takih vprašanj je še nekaj! Narod naš dokaze hrani, kot je zapisal on, to pa res drži! F'komendski občini že teko razprave o novem občinskem statutu. Posebej zanimiva bo debata o občinskem grbu. Nekateri menijo, da se je župan z grbom malteških vitezov, ki ga je dal vrezali v občinski žig, nekoliko prenaglil, saj statutarni sklep govori samo o grbu občine. T/'akšen pa je ta grb, še nikjer ne J\.piše. MoSčani so na občinski seji imeli pomisleke o grbu tuje države na komendski zastavi. Morda pa bo spet prišel v poštev predlog za grb, kol smo v naši torbi že zapisali takrat, ko še komendske občine ni bilo: komendski konj s križem teče preko mostu (avtorske pravice zanj pa si pridržuje novi kamniški podžupan!)... w Ce še ne veste, vam povem, da so barutanskega direktorja odstavili, je bilo zadnjič slišati na občinski seji. Nič pa ni bilo sliSati, kaj občina namerava početi z zemljiščem, ki ga ni malo, če bo pulferfabrika res skrahirala. Bodo velik park, ki sega tja do Stranj in Tunjic, res prodali po koščkih ali pa bo občina rekla: Stop, tu bo bodoča kamniška stanovanjska soseska ali pa mestni park s hotelom. Najbolj verjetno je, da bodo občinski možje spet raje počakali na razne »švercarje«, potem pa od njih kupovali nazaj, seveda ne poceni, če bo občina hotela tam kaj graditi... Zdaj vam pa res ne bo zmanjka lo cvenka,*je zadnjič Frtavčkov Gustel podražil Stolove uradnice v dupliškem Hiltonu (tako namreč pravijo upravni stavbi nekoč slavnega izdelovalca reksov in drugih ukrivljenih stolov), ko v vašo hiSo prihaja banka. Pa so mu odvrnile: »Ja, banka res prihaja v hišo, mi pa na cesto.« Pa še res je... Ifo je dan pred tadebelim četrt MlLkom nasulo dobre pol metra snega, seje marsikdo od Dupličanov odločil, da svojega jeklenega konjička raje pusti zakopanega v visokem snegu in se odzove radijskim pozivom 0 uporabi javnih prevoznih sredstev, ali pa drugače, da se v službo odpelje z našim kamničanom. A glej ga zlomka! Kje ob šestih zjutraj dobiti slavno »enotno vozovnico«, ko pa sc Stare sablje odprejo šele oh sedmih. Sprevodniki imajo namreč stroga navodila, da kar na vlaku ne prodajajo. Če pa koga zalotijo brez karte, mu seveda kazen ne uide. Tudi ob »izrednih razmerah« generalni šef dr. Marjan z ljubljanske Kolodvorske ni dal bolj življenjskih navodil. Ob takem okostenelem odnosu do potnikov bo lahko še dolgo jokal o tem, da se »enotna vozovnica ni prijela«... Tralala-hopsasa, pustna zmešnjava! r Letošnji pust jo bil pa ros nor! Ceprtti smo se organizatorji trudili m dogovarjali s pristojnimi, tradicionalne pustne povorke nismo mogli izpeljali. Zaradi spremenjenega prometnega režima bi bilo res nerazumno za debelo uro zapreti edino prevozno ulico (predstavljajte si, kakšna kolona lii se v eni uri nabrala jtred pošto!?) in obenem zagotovili \ urnost udeleženi fin. Verjemite, iskali smo vse možne variante In se. jmlem odktčiil za najbolj varno - zbirališče maškar na Igrišču OS T. Brejca. Pa glej ga, zlomka, zagodlo nam jo je vreme! Tudi nas Je sredi zime presenetil sneg, kasneje Se skoraj metrske sveče, ki so visele s sole, in tik pred zdajci »snežni metež«. Prav zato smo vse maškare kar sproti vabili v dvorano In se poleg mraza izognili Se gneči pri krotili. Hec pa je, da smo vsa obvestila o prireditvah, za plakate in medije oddajali ob pravem pomladanskem vremenu in nato z dodatnimi obvestili reševali in po-pravljall, kar se Je dalo. (Dvakrat Kamniški občan, Impulz, Val 202. plakali, panoji). Za pustne dni smo predvideli več aktivnosti prav zaradi možnih »zapletov«. Tako smo Izvedli en zelo dobro obiskan pustni bolSJak v OŠ /:' Albrehta in drugega, malo manj obiskanega v kamniški knjižnici. Otlpadel pa je ciganski tabor v obliki, kol. smo si ga zamislili. Oh tej priložnosti hi rada mami, ki se je razburjala po telefonu (mojemu sinu), In osta- lim enako mislečim pojasnila, da je liila po mojem prepričanju In po mnenju staršev, ki so nas poiskali na »rezervni, predvideni« lokaciji (MMKI. spretuemlia edina ustrezna rešitev (mraz, viroze in neočiščen glavni trg). Mimogrede: naročmlk odvoza in čiščenja snega Je tudi plačnik opravljenega dela. Mi, star si, ki delamo za otroke Kamnika, pa znamo proračunski denar porabiti koristneje. Da pa ne Im zamere, vabimo to mamo in še vse ostale, ki znajo kritično (saj kritika ni menda le pljuvanje!?! pogledati na stvari, naj se mm: prklmziju. S skupnimi močmi bo ino delali lažje in bolje! Za prihodnje leto te načrtujemo Se več pustnih prt-reditev, a ne le zaradi okrogle letnice 2000! Do takrat j>a imamo ze Izdelan program in tisoč idej; a vsa ka nova je dobrodošla! Za letos pa se zahvaljujemo vsem. ki so nam orno gočilt poslovanje: MESTNI GODBI, ki vedno »ureze« nekaj veselih posebej za maškare, Ž/771 ki nam dostavi 1500 Še toplih krofov. ŠPORTNI ZVEZI in njihovim delavcem, ki pripravijo in pospravijo dvo ran. dnu Slng-song, ki je skoraj pregorel, da so se maškare »nanorele« (drugačen scenarij je skoraj ne-tnogoč) in predvsem mamam (Vesni, Darji, b.stnl, Silvi), ki posodijo pridne roke. Za MC in KWB STA IIŠLV HELENA STEKLE TA ROŽA JE ZATE,, Rožo namenjam dežurni ekipi zimske službe Komunalnega podjetja Kamnik, ki pluži in posipa ceste - velikokrat ponoCi, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Očisti nam pločnik in parkirSča, da sc lahko pripeljemo v službe, šole in po opravkih. Z,. ... ZATE PA OSAT na stolp na Malem gradu oz na tisti opaž ali karkoli že je tista reč. Potem pa nanjo pozabil! Reva zdaj tam žali čast in ugled slavnega mesta Kamnik, kjer je zelo scefrana in zanikrna. B. Ogromno osatov si zasužijo mestne prometne razmere in možnost, pravzaprav nezmožnost parkiranja v mestu. Posebej zdaj je naravnost obupno prebiti se z enega konca mesta na drugi, saj so ob cestah kupi zmrznjenega snega, na cestah in pločnikih pa led. Prebijali se je težko tako z avtom kot peš. Šc zlasti po znameniti Šutni, ki jc zaradi gradnje mostu odprta za promet. Groza!!! B. Verjamem, da mladeniči ne morejo razumeti, kako jc, če moraš hiteti po opravkih, iti na pošto plačat položnico in potem dirjati v trgovino po kruh in mleko za otroke. Še zlasti najbrž ne komunalni nadzorniki. Namreč tisti tipi, ki s posebnim veseljem za brisalce vtikajo listke o napačnem parkiranju. Ampak da se prepirajo s kamniškimi damami in jim dobrohotno svetujejo: »Ja, guspa, dejte se mal sprchod't po Kam nk pa najte en frej plac. Ja, kuga, čez Kam'nk se sprehod'te, a ne. Kuga pa je to kej tacga!« Žal mi jc, gospodič, nadzornik, nimam časa za sprehajanje po Kamniku in ne več potrpljenja za iskanje prosle-ga parkirnega mcsla. Dej mi lisi usran lisičk, bom že plačava!!! < e nam puz.abva... B. Osat pa si zaslužijo razvajeni ljudje, ki znajo le zmerjati in kritizirati delo komunalcev, čeprav sc sami vozijo po cestah v zimskih razmerah z lelnimi gumami in brez. zimske opreme. Osat na rekclc pripenjam t istemu, ki je obesil občinsko zastavo NAS ODNOS DO OKOUA - Je morda nekdo poskusil z avtomobilom »raj-tanje« po Tunjščict? In ker mu to očitno ni uspelo, je svoj »raft« pustil kar v strugi, da nemo priča o njegovem (naSem) odnosu do okolja. B. P. PISMA - ODMEVI - MNENJA • PISMA - ODMEVI - MNENJA • PISMA - ODMEVI - Zahvala za pozornost Krajevna organizacija Rdečega križa Godič in krajevna skupnost Godič že skoraj dve desetletji ob prihodu novega leta obdarujeta občane, starejše od HO let in težke invalide. Občane obiskujemo na njihovih domovih, če pa so naši krajani nastanjeni drugod, na primer v Domu starejših občanov Kamnik in Mengeš, jih obiščemo tudi tam, nekaj pa jih prebiva izven naše krajevne skupnosti pri svojih otrocih in tudi nanje ne pozabimo. Te obiske že vsa leta opravljava Jernej Dolar in Iva flumar. Obiskani krajani so obiska oziroma pozornosti Rdečega križa in krajevne skupnosti zelo veseli in se nas vsako leto razveselijo. Da pa te obiske lahko opravljamo in sokrajanom namenimo lepo besedo in pa seveda tudi skromno darilo, gre posebej pohvaliti krajevno skupnost Godič, ki že vsa ta leta prispeva finančna sredstva za nakup daril. Srečno! TVA HUMAR Obnovljena stavba AMD Kamnik Avto moto društvo Kamnik deluje že od leta 1945 in je eno najstarejših v Sloveniji. Društvo je poleg športnim dejavnostim in izobraževanju novih voznikov v preteklosti sedaj namenilo več časa in sredstev ureditvi lastnih prostorov. Pred ledje društvo kupilo del stavbe v Kamniku na Trgu svobode 6, ostali del pa je imelo v uporabi. Po osamosvojitvi Slovenije in sprejetju zakona o denacionaliza- ciji je lastnik dobil nacionalizirane prostore. iMa /995-96 je društvo od lastnika odkupilo še tiste prostore, ki niso bili lust društva. V letu /997je upravni odbor društva med drugim sprejel tudi sklep, daje nujno popravilo fasade na objektu (ker je bila zelo dotrajana). Takoj v začetku leta I99H smo začeli s pripravljalnimi deli. Prva ocena je bila, da potrebujemo približno 1.500.000,00 SU in da bi z lastnimi (privarčevanimi) sredstvi lahko uresničili zatavlje-no nalogo. Pri zbiranju dokumentacije za izdelavo fasade smo imeli precej težav glede dovoljenj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju (soglasje smo čakali 5 mesecev) in tudi običi-ne Kamnik oz. upravne enote, ki sta določila pogoje, kako mora biti izdelana fasada. Ko smo v društvu končno začeli z deli, se je na objektu pokazalo precej več nujnega dela, kot je bilo prej predvideno, tako da je hit skupni znesek 100% večji od predvidenega. Temu strošku je svoje prispevala tudi odločba oz. soglasje prej navedenih institucij, ki so postavili pogoje in naložili, kaj vse je obvezno naredili, ne da bi za to kaj prispevali. Delo je bilo opravljeno v septembru 9.S. Zaradi manjkajočih sredstev smo se obrnili na občino Kamnik, ker je bil ravno v tem času razpis za dodelitev sredstev oz. kredita za popravilo fasad. Vloga je. bila zavrnjena z razlago, da je razpis namenjen samo za individualne fasade oz. fizične osebe. V društvu se sprašujemo, če urejamo fasado za lepše mesto in obojestransko zadovoljstvo, ne glede na to, čigava je. Ali se moramo tudi tu razlikovati? Že nekaj let smo se za pomoč oz. dodelitev sredstev društvu obračali na občino, vendar denarja kljub prošnjam nismo dobili. Zaprosili smo tudi za razgovor pri g. županu, vendar ni bilo posluha za sprejem. Nastalo situacijo smo rešili tako, da smo se. obrnili na SKB BANKO d. d. v Kamniku, ki nam jc prisluhnila in odobrila ugoden kredit za poravnanje računov. Kljub vsem tem težavam člani društva nismo izgubili volje do nadaljnjega dela in upamo, da bomo v dveh do treh letih obnovili tudi streho. Lep pozdrav in srečno vožnjo AMD KAMNIK MEDO VELIM IR Delovanje smučarjev v društvih na Kamniškem V januarski številki Kamniškega občanu je bil objavljen članek z naslovom »Ustanovljeno društvo učiteljev, trenerjev in sodnikov smučarja v Kamniku«. Članek na več mestih govori O Smučarskem klubu Kamnik (SK Kamnik). Trditve iz članka, ki se nanašajo na ta klub, so enostranske /.: Zavajajoče, kar bomo podkrepili ludi s konkretnimi dokazi v nadaljevanju tega pisma. Iz vsebine članka sledi, da v Kamnik u obstojata dve sAupini alpskih smučarjev: tisli, ki delujejo v okviru SK Kamnik in drugi, ki so delovali kot učitelji smučanja v lastnem društvu, ki je bilo nato zaradi političnih razlogov v osemdesetih letih vključeno v SK Kamnik. Med obema skupinama smučarjev naj bi obstajala trenja, ki se vlečejo že vsaj dvajset let in so sedaj pripeljala do te- PARKIRNE ZAGATE VKS DUPLICA Kako dobro poznamo našo občino? V letošnjem letu je bil v KS Duplica izvoljen novi svet krajevne skupnosti. V tej sestavi se bo štiri leta muCil z vsemi težavami, ki nastanejo v soseski, ki je gosto poseljena. V KS Duplica prebiva približno 4500 prebivalcev, od tega jih najveC stanuje v blokih. V letih okrog leta l%0 jc država v imenu ljudstva nacionalizirala zasebna zemljišča, na katerih so zasebniki zgradili hiše (zemljo so odkupili). GP Graditelj je za delovne organizacije in njihove delavce iz kamniške občine zgradilo večje število blokov. Projekti za bloke so predvideli samo pol parkirnega prostora na eno stanovanje. Za tiste čase je bilo to dovolj, vendar pa se je sedaj zgodilo tisto, česar projektanti v lovu za dobičkom niso predvideli. Zmanjkalo jc parkirnih prostorov, saj v sedanjem času pride na eno stanovanje celo več vozil. Tako SO bili lastniki stanovanj prisiljeni iskati mesta za svoje jeklene konjičke povsod po okolici blokov. Parkirali so na ulicah, na zelenicah, na pločnikih, na lokalnih cestah in na vseh mogočih in nemogočih mestih. Zagato s parkirnimi mesti pa so še povečali obiskovalci, gosli lokalov in gostiln. Prišlo je že lako daleč, da SO bili ogroženi otroci na svoji poli v šolo, saj so bili avtomobili parkirani v križiščih večjih ulic in na pločnikih. Na KS Duplica je začelo prihajali vedno več pritožb prebivalcev manjših ulic, da jc ogrožena njihova varnost pri vključevanju v promet na lokalne cesle, saj se vozniki niso držali hitrostnih omejitev. Vse le probleme smo večkrat obravnavali na sestankih. Povabili smo celo rajonske ga policaja, da bi nam poskušal pomagati z nasveti. Gost na našem sestanku je bil tudi predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik. Tako smo že v letu 1997 sprejeli sklepe, da je v naši KS potrebno s hitrostnimi ovirami na Jakopičevi. Groharjevi, Hakovniški ulici in ulici Malijc Blej- ca omejili hitrost. Dopis smo poslali na občino Kamnik in v njem smo navedli vsa mesta, za katera smo menili, da so primerna za namestitev talnih ovir. Poskušali smo tudi, da bi se postavke za namestitev talnih ovir v proračunu občine Kamnik povečale. Z občine smo tudi dobili dogovor, daje postavitev talnih ovir nezakonita oziroma da niso sprejeti podzakonski akti, ki bi urejali postavitev talnih ovir. Tako so nam vse akcije za delno ureditev prometa padle v vodo. V KS pa se vedno nismo obupali. Po odhodu Adriaplina z. lokacije na Klavčičevi ulici smo prišli na idejo, da bi se ta prostor lahko nasul z gramozom, tako da bi ga stanovalci blokov lahko uporabljali. GP Graditelj, ki je lastnik zemljišč, nam je dovolilo, da nasujemo gramoz. Pri tej investiciji so nam pomagali Kalcit in občina. Ker smo s parkiriščem na Klavčičevi ulici dosegli svoj namen, smo se lotili naslednje investicije za bloki na Groharjevi ulici. Tudi na tej lokaciji nam jc GP Gradilelj dovolilo, da njihovo zemljišče v velikosti približno 3800 nr preuredimo v parkirne prostore Zaradi varnosti parkiranih avtomobilov v nočnem času smo postavili tudi drog z močnimi lučmi, tako da bi ugodili prošnjam in željam stanovalcev blokov. Celotna naložba je bilo za KS Duplica precejšen zalogaj, saj skoraj presega triletno dotacijo občine Kamnik krajevni skupnosti Duplica. Seveda bi bilo najbolje, da bi bilo parkirišče tudi asfaltirano, varovano in zavarovano za škodne primere, vendar zemljišče ni naša last, zato ne smemo več posegati v tujo lastnino. Na lem zemljišču je v prostorskih aktih vrisana parkirna hiša. nad njo pa cerkev. Glede na dejstvo, da stanovalcev ne zanima gradnja garažne hiše, saj se jim zdi cena ene garaže previsoka (približno 1,300.000 sil), hi bilo najbolje, da občina Kamnik in GP Graditelj skupaj zgradila urejeno javno parkirišče. V spomin Umrla Je Jožefa Lugu: članica Zveze borcev Kamnik. Bila Je žrtev vojnega nasilja in kakor Je povedal govornik oh njenem odprtem grobu, je bila njena življenjska pot trnova. Njenega /miza in življenjskega sopotnika so ustrelili I), juliju 1942. skupaj z ht-timi talci v Vrni. Tega jutra ni nikoli pozabila. /."i. avgusta sojo Nemci izselili in odpeljali V nemško taborišče, Skupaj z. otroki in z družinami iz. doline ('me. Zapuščala je dom in mrtvega inoz.il. Morala je V neznano. Dvojčka, se ne stara leto dni. sta ji umrla V nemških taboriščih. Ta bolečina in tri leta, preživeta V taboriščih. SOJI vzela se listo nekaj moči. Vrni In seje s hčerko, skrušena, a vseeno ponosna 1'rizatleja- no gorje ji Je zaznamovalo vse življenje. Njena misel je begala nazaj v lista najhujša leta. ni se mogla ločili od preslanoga gorja. Pred dvema mesecema ji je umrla se Stanka. Ostala je sama. Poveličujemo slavne in pomembne ljudi, pozaliljaino pn na žene, ki so takrat V listih pomembnih in težkih dneh imele tako lezko /,i\ ljenje, a niso klonile. Takšna je bila Jožefa. Spremili smo jo na zadnjo pol in se zavedali, tla je umrlo še eno srce slovenske matere. Draga Jožeta, naj ti bo lahka zemlja domača! Zli IN l)IS KAMNIK Urejeno javno parkirišče bo v letošnjem letu dokončano ludi južno od pošte. Potrebno bo uredili še eno javno parkirišče za vse ostale stanovalce ulice Malijc Blcjca in s lem mislimo, da bi bile v večini rešene parkirne žagale v naši KS. Ta čas, do zagotovitve parkirnih mest, stanovalci ulice Malijc Blcjca lahko uporabljajo urejeno parkirišče pred ljubljansko banko, ki jc oddaljeno samo 200 do 300 m od njihovega bivališča. Vsi stanovalci blokov sc morajo zavedati, da vsi ne morejo parkirati svojega avta pred vhodom v blok ali zelenici. Okolice blokov, trgovin in lokalov morajo biti urejene, zato pa moramo poskrbeli tudi mi, krajani Duplice. Res jc, da tudi občina Kamnik nima vedno posluha za nas. Na vse dopise jji popise v zvezi z. opuščenimi avtomobili sc enostavno ne odzove Opuščeni avtomobili zasedajo potrebne parkirne prostore in kazijo našo okolico, na parkirnih prostorih stojijo polni kontejnerji smeli, ki bi jih bilo potrebno odpeljati 2-kral tedensko itd. Nepravilno parkirani avtomobili tudi kvarijo izgled naše KS in ovirajo varen promet. Tako jc pred časom Komunalno podjetje postavilo nove prometne znake na Groharjevi ulici. Prometni znaki prepovedujejo parkiranje na zbirni krajevni cesti na cestišču, saj je verjehio komisija za tehnično urejanje prometa občine Kamnike UgotO vila. da avtomobili, parkirani na cestišču, ovirajo varno odvijanje prometa /c sam zakon o varnosti v cestnem prometu prepoveduje parkiranje v križišču in v bližini križišč. Na samo Groharjevo ulico pa vodi celo 5 javnih poli in najbolj so se razjezili lastniki avtomobilov, katerim je komunalni redar zataknil listek za brisalce, nihče pa ni pomislil, da je bila Groharjeva ulica prevozna po zadnjem obilnem sneženju le zato, ker ni bilo parkiranih avtomobilov, lako je bilo omogočeno pluženje. Sicer je ulica še vedno enosmerna, ker do sedaj Komunalnemu podjetju še ni uspelo odpeljati velikih količin snega. To je bilo potrebno napisati vsem tistim, ki menijo oziroma trošnu laži, da je KS postavila znake o prepovedi parkiranja in kaznuje lastnike nepravilno parkiranih avlomo-bilov. Vsi krajani Duplice imajo možnost, da pridejo v prostore KS Duplica na Jakopičevi in da povedo ali napišejo o stvareh, ki jih motijo. Prav tako lahko prinesejo ideje, sodelujejo na sestankih in se vključujejo v delo KS. kajti vse odločitve sprejema po razpravi soglasno svet KS. ki šteje II članov. Nc sprejemamo pa načina gostilniških debat, ki sc širijo /. lažmi in ncvcdcnosljo. prav tako ni dopustno, da nekdo širi laži celo v Radiu llil. V interesu vas krajanov in KS je. da poskušamo vse probleme reševali skupaj, brez nestrpnosti in s pogovorom. Pričakujemo vas v pisarni KS Duplica. Predsednik KS Duplica FRANC ORKSMK Na sliki jc bila Velika lasna. Je naš »obmejni« kraj, saj je sosednja, vzhodno ležeča Mala Lasna že v sosednji občini. Vas leži na položnem delu grebena, ki loči Tuhinjsko dolino od Ornega grabna, med vzpetinama Kremen (788 m) in Velink (809 m, ta je bil tudi na sliki), okoli 650 m nad mor- jem. Z Vasenim, ki je severno v dolini, jo povezuje asfaltirana cesta, medtem ko tista, ki vodi preko Vranje Peči in Palovč v Kamnik, še čaka na asfalt. Zaradi lepe lege in narave, je nedaleč od vasi tudi nekaj počitniških hišic. Zreb je izmed pravilnih odgovorov izbral Petro Marinko iz Sp. Stranj 33/ a, ki prejme knjižno nagrado v K učnim knjigarni na ljubljanski cesti. Tokrat ugotovite ime vasi. ki je na fotografiji. Povemo naj le to. da leži v Tuhinjski dolini. Odgovore pričakujemo do 3. marca na naslov kamniški občan, t.lavni trg 24. Kamnik. Certifikati presneti.. Več kot 1.200.000 državljanov je vložilo svoje certifikate v pooblaščene investicijske družbe (PID). Se pred tem smo vsi prejeli ljubeznivo pismo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Z njim nas je obveščal, da bomo prejeli certifikat kot odškodnino v procesu Lastninskega preoblikovanja v Sloveniji. Lastniki so del certifikatov vložili v podjetja, kjer so bili zaposleni, in v druge institucije, veliko pa je svoje certifikate vložilo v PlD-e. Ti naj bi certifikate uporabili za odkup družbenega premoženja. Glej ga vraga! Tudi na tem področju se je za zataknilo. Vrednost družbenega kapitala je bila manjša, kot so sprva izračunali. PID-i še do sedaj niso mogli vnovčili certifikatov, ker jc nastala prvatizacijska vrzel, ki znaša kar 120 do 140 milijard tolarjev. Rok za vnovčenje certifikatov jc že zdavnaj potekel in ga stalno podaljšujejo. To traja že več let. Strokovnjaki so ugotovili, da se je vrednost certifikatov od izdaje do danes znižala kar za 75%. Nikogar, kot je videli, zato ne boli glava, le lastniki certifikatov, vloženih v PID-c. imajo vsak dan daljši nos. V pošteno rešitev sploh ne verjamejo več. Državni zbor bi le moral končno nekaj reči, ne le odlagati rešitve. Vlada pa naj pride na dan s konkretnimi rešitvami, sicer se bomo lastniki certifikatov lahko samo še obrisali pod nosom. Pisemce, ki smo ga vsi drzavlljani prejeli ob začetku lastninjenja, pa bomo lahko uporabili kot pesmico za lahko noč. V decembru lanskega leta je med drugimi imela svojo redno skupščino Krona-Senior. V to družbo so mnogi upokojenci in člani Zveze borcev vložili svoje certifikate. Skupščina je obravnavala nastalo situacijo. Sprejet je bil zahtevek, da pristojni organi oblasti dokončno rešijo problem, sicer naj bi proti državi vložili tožbo. Kot smo bili seznajeni v sredstvih javnega informiranja, so vsi PID-i oz. družba za upravljanje to pred nedavnim tudi storili. Sedaj lahko le čakamo na izid tožbe. Mnogi rezultata ne bodo dočakali, če bo rešitev potekala tako hitro, kot je to bilo do sedaj. Kaj storiti? STANE SIMSlC Kulturni praznik 1999 v Šmarci Šumrea, vas s 601) let staro cerkvijo sv. Mavriclja, že od nekdaj goji tradicijo kulturnih prazniku* ia spomin na Prešerna Letos le kulturno društvo povabilo i goste Kamniške kolednlke pevca Janeza Majceno-vica. Boka Lapa in citrarja TomaŽa 1'laluitnika odlične glasbenike in glasnike slovenskosti. slovenske kulture doma Iti i svetu Pevca in citrar so predstavili že znam- prsmi svojega repertoarja in nove: zlasti Tomčeve uglasbltve Aškerčevih pesmi, npr. Kantate ojanl-čurju. V besedi in pesmi so se spomnili kulturnih velikanov preteklosti in sedanjosti: od viteza Adama lluvhurju, junicurjo\ slovenskega porekla, pesnika Valentina Vodnika, pesnika Franceta Prešerna, pesnika, glasbenika, avtorja prvega slovenskega učbenika za koralno pelje, pisca učbenika za matematiko, duhovnika Blažu Potočnika, pesniku Aniona Aškerca, do nekdanjega stranjskega župnika In glasbenik Francetu t-acnika, nekdanjega domžalskega župnika in glasbnlka Matije Tomcu, pevca evropskega slovesa Jožeta Oostlca, neutrudnega raziskovalca gospodarske in kulturne zgodovine krajev v okolici Domžal In Kamnika In avtorja več knjig Staneta Stražarja, skladatelja Bojana Adamiču, evropsko uveljavljenega organista Huberta Berganta, ki so s svojim delovanjem oblikovali sbvenskl narod. Posebej so fx>častill častnega občana Kamnik, glasbenika, glasbenega pedagoga In organista Viktorja Ml-helčlča. V programu, ki ga je z veznim besedilom obogatil Janez, Maj-cenovlč, je oživel spomin na daljno in bližnjo zgodovino ter na sedanjost Slovencev. Kamnika. Homca. Domžal in Štnurce. Tako so umetniki z besedo in glasbo ustvarili občutje plemeniti- čustvenosti in povabili k razmišljanju. MABJFTA HUM A H j MNENJA • PISMA - ODMEVI - MNENJA • PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ______________-1—,- ga, da je moralo na novo začeli z delovanjem Društvo učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja (DUTS Kamnik), ki ga sestavljajo nekateri bivši člani Sekcije strokovih kadrov pri SK Kamnik. Naj takoj v začetku popoloma jasno povemo, da nas medsebojni konflikti izpred dvajsetih let, ki jih članek omenja in v kolere so bili vpleteni vodilni člani takratnega Področja zbora učiteljev iu Icnerjev smučanja ter vodilni SK Kamnik, ne zanimajo in jih zalo nc bomo komentirali. O tem samo toliko, tla smo spodaj podpisani bili (in smo se vedno) člani Sekcije strokovnih kadrov v SK Kamnik (torej pravne naslednice Področnega zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Kamnik), in smo se skupoj s kolegi, ki sedaj delujejo v novem druitVU (DUTS Kamnik) leta 1994 odločili, da oživimo delovanje SK Kamnik, soj ta praktično nI deloval. To le pomenilo, da ni delovala nobena sekcija; ludi Sekcija strokovnih kadrov, kolere elani smo bili. jc delovalo v leni easu bolj ali manj le no papirju. Od vseh akcij sekcije jc bil v leni obdobju vsako Ido organiziran le smučarski sejem in izlet članstva sekcije ob začetku smučarske sezone. Osnovnih nalog iz snijega poslanstva - tj. vzgojo novih kadrov in poučevanje smučanju v lastni organizaciji, sekcija ni opravljala. Posledica tegajehilu tudi prekinitevstrokovnega dela na področju smučanja na vsem kamniškem območju. Sekcija strokovnih kadrov v ok viru SK Kamnik je namreč nosilec strokovnega dela v tem območju, kar pomeni, daje odgovorim za prenos informacij iu novosti i. republiške Zveze nt iteljev in trenerjev smučanja Slove- nije (ZUTS) k smučarskim kadrom na kamniškem območju. V letu 1W4 je bila iz kroga mlajših članov Sekcije Strokovnih kadrov oblikovana nova ekipa, ki si je zadala za cilj, da oživi delovanje SK Kamnik, pred Idi pomembnega in močnega kluba. Člani nove ekipe niso sodelovali v organih kluba v prejšnjih časih. Od »starih« k odrov jc v tej sk iipini stideloval k ol tajnik k hiba le k 0-lega. ki je z ustanovitvijo DUTS Kamnik prestopil v novo društvo in v njem prevzel enako funkcijo, kot jo je imel pred tem v SK Kamnik. Sedanje vodstvo kluba je v šestih letih doseglo, da trenutno aktivno delujejo naslednje sekcije: Alpska sekcijo. Sekcija sodnik ov in Sekcija strokovnih kodrov. V Alpski sekciji poteku tako celoletna športna vadbo za otroke, v katero jc vključenih 35 otrok. Del otrok je usmerjen v tekmovalno smučanje, druga skupino po sc prek celega leta pod strokovnim nadzorom ukvarja s smučanjem in drugimi sorodnimi športi. Tako celovito delo je možno le zaradi lega, ker je skozi vse leto vključenih K) trenerjev in učiteljev smučanju. Članstvo Sck cije strok ovnih k odrov sestavljajo trenerji, ki delajo z otroki v Alpski sekciji ter učitelji smučanja. Ti poucujc/o smučanje v različnih tečajih za mladino, na rimovtmjili predšolskih otrok. ipd. Izstop dela članov te sekcije v novo DUIS Kamnik se v delovanju sekcije ne pozna, saj je ohranila enako število kadrov s potrjenimi licencami za letošnjo sezono, kot jih je bilo lansko sezono (t. j. pred »odcepom« dela članstva.) Vsak član moro namreč opraviti predsezonski seminar, na katerem se obdelajo vse novosti v tehniki smučanja. Prav tako izstop ni povzročil spremembe v vodstvu sekcije. To ostaja še naprej tako, kol seje odločila večina članov. Člani Sekcije strokovnih kadrov ne bi upravičili svojega imena, ee sc nc hi stalno izpopolnjevali v svojem znanju in če ne bi sami vzgajali novih učiteljev smučanja. Sekcija je tako v zadnjih nekaj letih pridobila enega kandidata za demonstratorja smučanja državnega nivoja. Prek tesnega sodelovanja z republiško ZUTS je zagotovljeno, da imajo vsi učitelji smučanja na Kamniškem, ki se udeležujejo strokovnih seminarjev v organizaciji SK Kamnik, stik z najboljšim smučarskim znanjem v Sloveniji. Kljub jc v zadnjih letih Oživil tudi druge Športne prireditve, po katerih je bil v preteklosti že znan. Pričel je z organiziranjem F1S tekmovanja za ženske kot najpomembnejše Zlmsko-Sportne prireditve no kamniškem. Tekmovanje je bilo v teh letih vsakič tudi izredno dobro ogranizirano. kar potrjuje tako udeležba slovenske A reprezentance kakor tudi vsakoletno pokroviteljstvo nad tekmovanjem občine Kamnik (mimogrede: letošnje tekmovanje bo v mesecu marcu na Veliki planini). SK Kamnik je ustanovni član ZUTS in Smučarske zveze Slovenije ter od te zveze določen kot nosilec Strokovnega dela za kamniško območje. Dl iS Kamnik, ki je bilo lani na novo ustanovljeno, lega pooblastila ZUTS ne more imeti, saj ne izpolnjuje niti formalnih pogojev, t. j. članstvo v ZUTS in Smučarski zvezi Slovenije. In sc o očitku o prisvojitvi finančne oblasti upravne ga odbora SK Kamnik: Upravni odbor sestavlja/o vodje vseh sekcij kluba. Po statutu kluba ima klub en sam žiro račun, prek katerega posluje. Sekcije sicer poslujejo samostojno, le o finančnih zadevah se odloča na upravnem odboru kluba. Ker je ta odgovoren za zakonitost finančnega poslovanja kluba, določa tudi natančna pravila pri finačnem poslovanju, ki se jih morajo držati v vseh sekcijah. Kar seveda za vse, razen za tiste, ki so izstopili iz kluba, ne predstavlja nobenega problema, saj so bila to pravila sporazumno določena med vsemi sekcijami. Prav tako so bile vse finančne odločitve na upravnem odboru do sedaj sprejete soglasno. Kot je razvidno iz zapisnkov teh sej, niti sedanji tajnik DUTS, ki je do prestopa v novo društvo sodeloval pri vseh sejah upravnega odbora SK Kamnik, ni bil proti sprejetim odločitvam. Naj na koncu povemo še to, da delovanju smučarskih kolegov v DUIS Kamnik ne nasprotujemo. Se več - želimo jim čim več uspeha. Prepričani smo, da je v interesu vsega spona in mladine v Kamniku, da delujeta tako DUTS Kamnik kot SK Kamnik. Verjamemo pa, da le tesna povezava s športom prek meja kamniške občine in vzgoja novih strokovnih kadrov, ki se bodo enakovredno kosali s kolegi iz vse Slovenije, zagotavljata dolgoročni obstoj vsakega športnega klubu. In pri tem Una SK Kamnik v zadnjih nekaj letih že rezultate, novo društvo DUTS Kamnik pa se mora še dokazali, da je tega sposobno. Predsednik in člani upravnega odbora SK Kamnik (podpise hrani uredništvo) Skakalne tekme v Podgorju Začetek organiziranega športa tudi v Podgorju? 13. februar bo za Športno življenje v Podgorju gotovo pomemben dan. Že nekaj Časa načrtovano odprtje smučarske skakalnice v podgorski Dobravi so obogatile dodatne snežne padavine, saj je zadnje dni zapadlo prek 60 cm novega snega in tako omogočilo podgorskim zagnancem, da so v lepem sonCnem sobotnem popoldnevu uspeli izpeljati zelo dobro obiskane smučarske skoke in tako tudi uradno odpreti 20-metrs-ko smučarsko skakalnico. Prve skoke so v Rozmanovi Dobravi Podgorci pripravili davnega leta 1952, ko je bila zima zelo radodarna s snegom. Že preteklo zimo so navdušeni smučarski ljubitelji, med njimi so predvsem bratje Žurbi, ali kot jim pravijo po domače. Rozmanovi Stane. Mi- ro in Igor na svojem zemljišču v Dobravi pripravili ob strokovni pomoči velenjskega strokovnjaka nekaj deset metrov stran od stare skakalnice novo, ob njej pa zgradili tudi sodniško tribuno. Opravili so obsežna zemeljska dela. Posekati je bilo treba nekaj borovcev. Skupaj so opravili za več kot 1500 delovnih ur. Seveda ni moč podrobno našteti vseh mladih zagnancev, ki so pri tem sodelovali, pač pa naj poleg treh Rozmanovih omenimo vsaj Romana Berganta, Janeza Pavlica itd. Ne gre pa pozabiti tudi Rozmanovega očeta Staneta, ki je bil že omenjenega leta 1952 pobudnik za gradnjo prve skakalnice in je tudi sam skakal, žal pa ni dočakal odprtja sedanje. Tradicijo nadaljujejo torej njegovi sinovi. Skoki v alpskem stilu - kot nekoč Janez Polda seje prek skakalnice med prvimi pognal Stane Žurbi. Rozmanovi nadaljujejo očetovo tradicijo - Mirko, Igor in Stane Žurbi na od-skočišču nove skakalnice v Dobravi Odprtje nove skakalnice, ki so jo materialno podprli tudi mnogi podgorski obrtniki in podjetniki, pomeni, kot je dejal predsednik podgorske krajevne skupnosti Brane Bremšak, tudi pripravo na ustanovitev Športnega društva Podgorje. Na otvoritveni tekmi je sodelovalo okrog 40 tekmovalcev. Poleg domačinov so sodelovali še mladi skakalci z. Duplice, Križa. Gore, Suhadol, Vrhpolja, Tuhinja, Vodic, Črnuč, Lukovice in Zagorja. Potem ko je Miro Žurbi po nagovoru Braneta Brcmšaka, ki je pozdravil več kot 200 obiskovalcev, s slovensko zastavo po doskočišču odprl skakalnico, so se najprej zvrstili najmlajši, do 15 let stari tekmovalci. Med njimi so se najbolje odrezali: Ante Poljanšck iz NK Kamnik s skokoma 20 in 20 m, sledila sta mu Aleš Žagar, Podgorje (19,5, 20 m) in Mitja Jerman, Zagorje ob Savi (19,.19,5 m). V kategoriji od 15 do 25 let, kjer je sodelovalo 19 temovalcev, so prva mesta zavzeli Luka Pandi r. Kraljev hrib (21, 22 m), z najdaljšim skokom dneva, rgor Bider, Vodice (21, 21 m), in Lazar Poljanšck, Tuhinj (20,5, 21 m). Med tekmovalci od 25 do 35 let so bili najboljši Roberl Slap-nik. Gora (21,5, 20,5 m), Pficko Baliž, Vodice (20, 20,5 m), in Robert Koželj, Gora (20, 20 m). Med udeleženci nad 35 let pa se je najbolje odrezal Jože Arko, Tuhinj (21,5, 21,5 m), sledila sta mu Slave Blažič, Vodice (19,5, 20 m), in Robert Klobčič, NK Kamnik (20, 19 m). Za moškimi tekmovalci pa ni dosti zaostajala edina tekmovalka Podružnica Kamnik liliji [iVM lilM-1 tOVJill fVI poslujeta v novih prostorih na Ljubljanski 45 v Kamniku ft)družnica Kamnik je preselila poslovanje s Tomšičeve 1 in Ljubljanske 14 (Poslovalnica Bakovnik) v nove, sodobne prostore na Ljubljansko 45 v Kamniku. Na Ljubljanski 14 je strankam Se vedno na voljo bančni avtomat, uredili bomo tudi poseben prostor, namenjen samopostrežnemu poslovanju. V novih prostorih na Ljubljanski 45 vas pričakujejo: Vodstvo podružnice. Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Poslovalnica za prebivalstvo in Oddelek za finančno upravljanje in koordinacijo. Novi poslovni prostori strankam omogočajo udobnejše in hitrejše poslovanje, najvažnejše prednosti pa so predvsem naslednje: • na enem kraju banka opravlja storitve za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe • prijazni strokovni delavci so strankam na voljo vsak delavnik od 8. do 17. ure • v dan in noč dostopnem prostoru stranke lahko uporabljajo bankomat, dnevno nočni trezor in najemne predalčke • samostojnim podjetnikom je namenjen poseben prostor za opravljanje negotovinskega tolarskega plačilnega prometa • banka se je že pripravila na prenos plačilnega prometa za gospodarske družbe iz Agencije za plačilni promet in za izvajanje teh poslov uredila poseben prostor • zagotovljeni parkirni prostori bodo strankam olajšali dostop do banke. Tudi v prihodnje bomo sledili željam hrt potrebam svojih strank ter jih s sodobnimi bančnimi storitvami podprli pri odkrivanju novih priložnosti doma in v tujini. Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Poslovalnica Glavni trg Podružnica Kamnik Glavni trg 10 Vodstvo podružnice 1240 Kamnik Poslovalnica za gospodarske družbe Telefon: 061 818 500 Telefaks: 061 817 044 Poslovalnica za prebivalstvo Oddelek za finančno upravljanje in koordinacijo Ljubljanska 45 1240 Kamnik Telefon: 061 818 300 Telefaks: 061 813 930 ljubljanska banka Podružnica Kamnik Damjana Strehovcc z Gore, ki je dosegla 16-in 15-melrsko daljavo. Organizatorji so trem prvouvrš-čenim iz vsake skupine podelili lične pokale in spominske medalje. Požrtvovalnim podgorskim zanesenjakom je treba za uspelo skakalno prireditev dati vse pri- znanje, saj so jo izpeljali brez dotacij. Če bodo prihodnje zime vsaj toliko radodarne s snegom, kot je bila letošnja, naj bi te skakalne lekme poslale tradicionalne. Letošnje pa imajo poseben pomen ludi kol začetek organiziranega športnega življenja v Podgorju. FRANC SVETEL! Častnik SV v zraku - tako hi lahko poimenovali skok Jožeta Arka s startno številko 21, ki je obakrat skočil preko 21 min bil tako najboljši v svoji skupini loto F. SVETEIJ Kulturni praznik drugače Na OŠ 27. julij so počastili 150-letnlco smrti Franceta Prešerna na svojevrsten način. Ko sem dobila povabilo na prireditev, sem bila prepričana, da bo tO klasična proslava oh Prešernovem dnevu. Ker Je na, šoli tnalo učencev, so nastopili skoraj vsi In bili obenem Izvajalci In poslušalci. Pa je prava škoda, da med poslušalci nI bilo »zunanjih obiskovalcev«, saj bi se »tako imenitni! prireditve ne sramoval niti veliki pesnik«, kot je na koncu vse pohvalila ga. ravnateljica,. Ob bok pesmim velikana slovenske poezije so otroci postavili »svoje«, otroške pesmi. Po /dravljiei, ki jo jo zapel mladinski pevski zbor, smo ob spremljavi orlTovih inštrumentov slišali veselo pesem 0 rdeči žogi. Otroški pevski zborček je zapel še Piki Nogavički, ki je veselo zaplesala. Vrhunec vsega pa jo bila Železna cesta, ki sta jo Kranjec In Kranjiea zapela In zaigrala tako doživeto, da je bila pristna eelo rdečina na obrazih. Poseben »žmahl« prireditvi pa so dali gostji!, folklorna skupina z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja, kraja pesnikovega službovanja. TI mladi plesalci so svoje nove prijatelje razveselili z venetom živahnih narodnih plesov. V drugem delu pa so prikazali stare rajalno Igra Ob zvokih harmonike so si! poslovili s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko In obljubili, da v Kamnik le pridejo. Pred zaključkom prireditve so namesto Prešernovih nagrad podelili priznanja, nalepke, značke in knjižne nagrade pridnim bralcem. Pa še mimo nečesa ne smem. Na tej šoli se potrudijo, da za vsak praznik In ostale pomembni! dni opremijo in okrasijo vso šolo In tO zelo estetsko in domiselna Tokrat smo povsod srečevali Prešerna v upodobitvah različnih avtorjev, njegova, dela, projektne plakate o pesnikovem delu In življenju. Najbolj impresivna pa Je bila pisalna miza s starim črnilnikom, peresom, rokopisom pesmi, slovensko tribarvnlco in peharjem fig. HELENA Sneg je naše mesto odel v pravljično belo prevleko. Kljub zimski Idili pa hoja In vožnja po zaleđenih delih cest In pločnikov ni bila nič kaj prijetna. SAŠA MlilAČ PRAZNUJMO SKUPAJ NAJBOLJŠI V KAMNIKU RTV Slovenija - glasbeni program in N. K. Flok Komenda vabita ob 45 -letnici najstarejše oddaje Ei VEČER DHAČHI PESMI IN NAPEVOV ŠPORTNA DVORANA KAMNIK V SOBOTO, 20. MARCA 1999 OB 19. URI NA JAVNO SNEMANJE NASTOPAJO: ANS. FRANCA MIHELICA ANS. GREGA AVSENIKA ANS. SLOVENSKI MUZIKANTJE ANS. BRATOV P0UANŠEK HAR.KAMNAR ANDRAŽ .•Jjjj ANS. LOJZETA SLAKA s fanti z praprotna 'Jjj) ANS. GAŠPERJI JJjj) ANS. ŠTIRJE KOVAČI •Jj} MIHA D0VŽAN z JOŽI KALIŠNIK SLAVKO AVSENIK POVEZOVALCI: janež dolinar-anica gladek NATAŠA BOLČINA ŽGAVEC in IGOR NžELSE VSTOPNICE: PIZZERIJA HRAM ROŽICE - MENGEŠ - S 737-510, 737-240, 8 0609-616 081; TURISTIČNA AGENCIJA VERONIKA - KAMNIK - 8 817-000; Video club METULJ, CD SHOP P0INT - 8 831-064; Tur. agencija ALPE JADRAN - 8 817-228; NAPREDEK trgovina d.d., VELE oddelek trafika - 8 718-331 REZERVIRAJTE SI ČIMPREJ SVOJO MI DA VAS NE PREHITIJO SOSEDJE! Kamniški OBČAN MED NAMI 2.'). februarji 19W 9 Velikoplaninska paberkovanja (III.) Avtomobili Sicer obstoja nekakšen občinski odlok pa nekakšen zakon, vendar: kjer se prepirala dva, Irelji dobiček ima - ali pa izgubo. Tokral ima izgubo planina, saj je bila rampa v Mačkincni kolu že sedaj bolj /a »okras«. Vozili so se vsi: turisti, delavci, lov-(I. pastirji ild, skoraj največ tisti, ki gori sploh nimajo krav. Višek ignoran- tu' Se safarijc? Čeprav spada govedo v islo vrslo kol afriški bivol, je slednji vseeno nekaj povsem drugega. Tam, kjer vozijo avtomobili, posebno Se, čc je Vlažno in mokro, in kolesa kopljejo, se dolgo easa ne raste trava. To se lepo vidi na listih poteh, ki jih je nekdo pred leti zvozil po pašnikih, ki se na teh mestih se se daj niso ne zravnali nc povsem zarast-li za razliko od smučišč, ki so bila lu- pa naj ostane v dolini. Avlo na planini nc pomeni samo kršenja občinskega odloka in zakona, ampak pomeni ludi uničevanje planinskega vzdušja in ludi same planine Kmetje so sicer proti, vendar nič konkretnega nc ukrenejo, ker se nočejo zameriti. Zeleni ničesar ne ukrenejo. Zavod za varstvo kulturne m naravne dediščine jc lepo liho. Občina ničesar ne ukrene drŽava se pa tako in Nam bo uspelo ubraniti Veliko planino pred avtomobili? Kodo govedo in ljudje imeli Cist zrak, mir in prostor in ne bodo idile, kot je na sliki, motili ropotajoči, smrdeči, okolje onesnažujoči jekleni konjički? tako briga za druge reči. Tako bo planina počasi postala nekaj povsem drugega, kol jc bila - iz oaze miru in prvobitnosti v navadno vikendaško naselje z avtomobilskim hrupom in smradom. Smeti Kakor hitro sc kje pojavi človek, pusti za seboj sledi. Miselnost gibanja »no laecs« (brez sledi) prodira k narfi strašansko počasi. Puščanje sledi za seboj jc preveč ukoreninjeno, saj izvira iz gona označevanja svojega ozemlja. Psi in mačke se polula-jo, druge živali na drugačen način označijo meje svojega ozemlja, ljudje pa puščajo smeti. Tudi na Veliki planini. Smeti so od pastirjev, od turistov in drugih obiskovalcev. »Pastirske« (lahko tudi »baj-tarske«) so predvsem v vrtačah: stare Zimnice, štedilniki, preluknjana posoda, deli opreme itd. »Ttiristovskc« smeti so običajno čiki. papirčki od bonbonov, pločevinke UNION in KOZOROG, pri čemer sla obe vrsti približno enako zastopani, pa pločevinke od rdečega bika in embalaža, v kateri so bili sadni sokovi, mleko, čaj, poleg tega pa šc plastične vrečke, predvsem pa robčki. Posebej le v grmovju. In to ne samo na sami Veliki planini, ampak ludi ob poten nanjo. Slanje sicer šc ni alarmantno (razen dveh. Irch vrtač), vendar v primerjavi z lanskim letom slabše. Kol da bi že malo pozabili, kako se jc potrebno obnašati in da s leni. ko pustimo za seboj smeti, tisto ozemlje Se zdaleč ni naše. BO.JC Kamniške snežne zgode in nezgode Več kot polmetrska snežna odeja sredi februarja je /x>leg prometnih zagat v mestu jMivzročila tudi nekaj škode. Tudi staro drevo v Parmovi ulici pod Malim gradom je klonilo po težo južnega snega. cc pa jc bil prav gotovo rent-a-car mcrccdcs. Tisti, ki so sc / njim pripeljali v Veliki stan, so sc »trofejno« slikali, snemali z video kamero, slik pa seveda niso holeli dali za v časopis. Lovske steze po .IZ pobočjih, razen lisic čez Rigelj in lisic če/ Siv nik do Kisovca, so skrajno zanemarjene, praktično opuščene - pa saj je mogoče celo bolje, da je lako, da ne bodo vsi hodili tam okoli. Ampak zaradi lega šc ni treba, da sc lovci vozijo po planini z avtomobili Pa menda je sc nc bodo Sli po Veliki plani- di razrita, a so sedaj že lepo zatravljena. To, da avtomobili vozijo po planini, po travi, resnično ni v redu. Avlo pri gostišču na Zelenem robu, avlo pri planinskem domu pa res nima kaj počeli. Planinska gostišča lako postajajo navadne gostilne! Za to ni opravičila. Turistične vožnje niso dopustne, niti etične, vsaj po planini ne, čc jo le želimo (hočemo?) ohranili. Kdor sc nc more sprehodili listih nekaj metrov, naj samo stopi na Gradišču ali Zelenem robu s scdcž.nicc in sc nalo nanjo spet usede, drugače Kultura hendikepa v ZUIM-u KUKLNTI NA KAMNIŠKI OBČINI - pred pustom so našo občinsko hišo obiskali kurenti, 15 članov ptujskega društva »Veseli kurent«. Županu Smolnikarju so prinesli voščilo ptujskega župana za dobro županovanje in ga povabili na kurentovanje na Ptuj. Na vratih občinske hiše jih je sprejel občinski tajnik Ivan l>ristovnlk (na sliki), kasneje pa jih je pozdravil tudi načelnik upravne enote MIha Novak. Kurenti so nato z močnim zvonjenjem pregnali vse zle duhove iz celotne občinske hiše. Upajmo, da bo kaj pomagalo... PUST ZA ŽELEZNI MOST- da ne bi spomin na nekdanje pustovanje v našem mestu povsem zamrl (letos je zaradi prometa skozi Sutno še pustni sprevod mladih odpadel), je poskrbela pustna ekipa »Finančnega nadzora občine«, ki je opremljena s projekti in maketo novega mostu zbirala to-larčke za dokočanje njegove gradnje. Doslej še ni poročil o tem, ali so nabrali dovolj denarja ali pa bo moral tudi letos kaj primakniti občinski proračun... (fs) V pvčustltev sktvcnskoga kulturnega praznika so v srednji šoli ZA HM-a pripravili niz. prireditev in ustvarjalnih ilelavnie s skupnim naslovom Kultura hendikepa. Temo hendikepa so gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine spoznavali in med seboj povezovali z ogledom filmske predstave, literarno delavnico, literarnim in slikarskim natečajem in drugimi zanimivostmi. Dneve kulture 1999 so začeli s projekcijo filma Ml hendikepu in metuljih«, ki so si ga g'ojentJ lahko ogledali v jedilnici ZUlM-a. Prvega februarja so učenci osnovne šole začeli z enomesečnim projektom »Slovenska mesten, pri katerem bodo učenci izdelali in predstavili kraj, od koder prihajajo. Ta dan so se lahko udeležili tudi učne ure s socialno delavko gospo Rezko Osredkar, kjer je bilo predstavljeno življenje družine s hendikepiranim članom. Središče projekta Kultura hendikepa je zajemalo predavanje dr. Dušana Rutarja, ki Je govorilo o teoriji hendikepa. Tudi tretji februar je bil dan. napolnjen s kulturo. Dopoldan je lutkovna skupina gostovala v OS Smarje-Sap z igrico Otok sreče, srednješolci so si v ktno-dvorani Domžale ogledali film Uolier ta Benignlja Življenje je lepo, ki govori o židovskem hendikepu, zvečer pa SO se i jedilnici zavoda predstavili Srednješolci z igro Deseti raček. V četrtek, i. februarja, je bila na vrsti zanimiva literarna delavnica s pesnico Tatjano Slrmčnik, pesnico s Koroškega, ki Je zaradi težkega teles tuga betuli kipa gimnazijo obiskovala v Kamnika in živela v internatu /J r/M-a. Literarna delavnica z a\ tO-rico pesniške z.liirke Živimo \ liisi je Zlka ai bil le recital, temveč pred- \sem premislek in občutenje njene poezije. Gojenci zavoda so tineli prllož nosi sodelovati I 08 eni literarni de lavnici s pisateljico kratke proze Suzano Tratnik z. naslovom Ljudje z obrobja družbe. Slavnostni zaključek »Dnevov kulture I999t je bil 5 februarja ko so podelili »Prešernove nagrade« literarne ga iti slikarskega natečaja ZUIM-a, Sklepno prireditev so si v mbltO polni jedilnici ogledali tako osnovnošolci kot srednješolci. Kol uvod v dogajanje je H. H razred prikazal zanimivo in prisrčno dramatizacijo Turjaške Rozamunde. Ooran PerStn, povezovalec programa, sicer sreilnjesolski uči telj. je povedal nekaj besed o literarnem in slikarskem natečaju, pretiral nagrajena literarna dela in razglasil najboljše. Za najboljše spise V OSOOV ni šoli so knjižne nagrade prejeli Denis Močnik it. razredi, Sara llerga iz !>.. Martina 1'ečovnik iz 6. ter Ines (lokiblz 7. razredu, ki je napisala zelo lep spis o svojem vzorniku. Za likovna dela. ki so razstavljena na hodniku zavoda, so si nagrade zaslu žili: Afrodita Arifai iz, :>'., Borisa IV-ruana iz 4.. Adrijana Agatič iz li. in Jaka Topolovcc iz 7. razreda. Pred razglasitvijo rezultatov natečaja srednješolcev so trije gojenci zavoda prebrali nekaj pesmi pesnice Tatjane Slrmčnik. ki jedan prej gostovala pri njih. Nagrajeni srednješolci, večina Izmed njih izvirno podpisana s šiframi, so ustvarili res lepe Iti tudi pretresljive zgodite, glotioka razmišljanja o svojem življenju, zgodbe, ki Jih sicer od srednješolcev ne pričakuješ, pa vendar. Literarni natečaj je dobil šifrant Drugačen s spisom Samo enkrat si popotnik na svetu, med likovnimi deli pa je zmagal šifrant X-družba. Poleg gospoda 1'eršlna je program s svojimi klavirskimi vlo/ ki povezovala tudi Adrijana. potni dili pa so se res prav vsi, od izdelovalcev scenske dekoracije do nastopajte h. To še nt vse. V bližnji prihodnosti v zavodu načrtujejo med drugim ogled dramske in slikarske razstave za srednješolce, gostovanje Jerneja Sugmana v ZUIM-u. izmenjavo na kulturnem področju med ZUIM-om in t'entrom za altih (s govor iz LJubljane... Kulturni praznik v zavodu so zaznamovali z res zelo širokim spektrom kulturnih prireditev, še lepše pa je, da z ustvarjalnostjo in idejami dokazujejo svoj način dojemanja kulture. Se veliko volje In kiej v ustvarjalnosti vsemu zavodu želi BOJANA KLFMFNl Tudi večina starih stojnic na kamniškem živilskem trgu se je sesula v trske za kurjavo. Branjevke upajo, da bodo kmalu dobile nove, bolj trdne stonji- ce. (ft) Sli Zima je bila tako radodarna, da sije celo uvto nadel svojo kučmo. HILLNA Številne lepe proge za smučarski tek Malokdo jc bil lako vesel obilnih snežnih padavin v začetku februarja km prizadevni suhadol-ski športni delavci. Ko se je sneženje umirilo, so takoj privlekli na dan stroj /a delanje prog za smučarski tek, ki jim ga je pred koncem lanskega leta odstopil Janez Lavrač iz Most. Leta je z njim delal proge za smučarski lek od Most do Kriza, celo Tunjic, in ga popravljal. To zahtevno delo, ki ga jc le malokdo znal ceniti, so od njega prevzeli suhadolski šporlni zanesenjaki: posebej zaradi tega, ker je med njimi največ ljubiteljev smučarskega leka v komend-ski občini. Polegnili so proge za klasičen način smučarskega teka. pa tudi drsalno lehniko, ki ima vedno več privržencev. Stroj je ob luči brnel globoko v noć, lako da so bile kmalu nared široke proge okrog Suhadol, pa tja do Most. /ej. Topol in do »Mlinčkov«. Vmes je nckaj-kral zatajil, ker se jc polomila sicer popravljena pogonska gred. Vsi, ki so se trudili na progah, posebej še France Zarnik-Jožov in Ivan Repnik (ta dva tudi popravljata stroj), so bili najbolj veseli, ko so na progah videli številne smučarske tekače od otrok do starejših, kako uživajo v čudovitem naravnem okolju in si s smučarskim tekom krepijo zdravje. To jim jc odtehtalo ure, ki so jih prebili za strojem pri teptanju snega. Smučarski tekači si želijo le še eno: da naj bi ljudje ne hodili po progah in da bi imeli pse na vrvicah. Spuščenih psov, ki se nevarno bevskajoč zaganjajo v človeka, pa je v Suhadolah toliko kot ma-lokje. Nič ne bi bilo narobe, če bi se zaradi tega po vasi malce sprehodili »možje postave«, pa tudi kakšen lovec z nabito »flintarico«. saj prošnje in svarila lastnikom psov očitno ne zaležejo. Sicer pa velja, kot pravi Katja Tabernik: Kakršen človek, takšen pes. Ubogi (in srečni) spuščeni štirinozci! J. P. m «*+ »Pit »^Efl&l^ii? France Zarnik dela tekaške proge 10 25. februarja 1999 PLANINSTVO — ŠPORT Kamniški OBČAN PLANINSKI KOTIČEK Spominski pohod na Grintovec Predzadnji konec tedna v januarju letos je AO Kamnik izvedel spominski pohod na Grintovec. Minilo je namreč že 8 let, od kar se je v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob in 3 leta, od kar je na severni strani Brane odnesel plaz v smrt Janeza Plcve-la-Pubija. Pohoda se je udeležilo 15 članov AO Kamnik, ki so se na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp povzpeli po JV grebenu in tako simbolično uresničil besede, izrečene ob slovesu od njiju: »In ko bomo gazili sneg proti vrhovom naših hribov, bosta draga Danilo in Pubi spet z nami.« Zbor gorskih vodnikov Slovenije Letošnji zbor Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) je bil zadnji konec tedna v januarju v hotelu PLESNIK v Logarski dolini. Udeležilo se ga je skoraj 60 gorskih vodnikov (GV) od skupaj 70 aktivnih oziroma 88, kolikor je vseh registriranih, poleg predstavnikov PZS pa tudi gosta z Južne Tirolske. Ta je bila mentorica našim vodnikom pri sprejemu v mednarodno združenje. Na zboru so bile podeljene tudi mednarodne izkaznice tistim slovenskim GV, ki so izpolnili pogoje. Tako imajo odslej mednarodno licenco za vodenje tudi kamniški GV Janez AŽMAN, Janez BENKO-VlC, Metod HUMAR in Marjan KREGAR, poleg Radota Nadvešni-ka. Bojana Pollaka in Toneta Škarje, ki so jo dobili že lani. Ker često prihaja do zamenjav, še kratko pojasnilo. V Sloveniji imamo namreč dve vrsti vodnikov za vodenje po hribih. Eni so gorski vodniki (GV), drugi so pa vodniki Planinske zveze Slovenije (VPZS). Prvi so poklicni ali pa jim je to dopolnilno delo, drugi pa so amaterski. GV imajo licenco za vodenje vseh na vseh vrstah tur (hoja. plezanje, smučanje itd.) po vsem svetu, VPZS pa vodijo predvsem člane ŠPORTNE NOVICE PZS samo na turah tiste zahtevnosti, za katero imajo priznano kategorijo in to predvsem v Sloveniji. Vaja postaje GRS Kamnik Obvezna vsakoletna vaja iz zimskega reševanja jc bila v soboto, 13. februarja, na dveh lokacijah: na Veliki planini na območju Furmana, kjer so vadili reševanje izpod plazov (lavinska žolna, sondiranje, lavinski pes) in pa na Kopiščih, kjer so preizkušali transport z motornimi sanmi in turnimi smučmi. Vaje sc je udeležilo 19 članov postaje GRS Kamnik. Na tokratni vaji je bil dan poseben poudarek iskanju zasutih v plazu s pomočjo lavinske žolne (ORTOVOX). To jc radijska oddajno-spre-jemna postaja, posebej prirejena v ta namen. Ko se napotimo čez nevarno območje, jo nastavimo na oddajo. Će nekoga zasuje, njegovi so-tovariši preklopijo postajo na sprejem in nato čim hitreje poiščejo zasutega. V prvih 15 minutah je namreč največ verjetnosti, da bo zasuti, če nima kakšnih posebnih poškodb, še živ. Seveda pa je za iskanje zasutih še vedno najboljši dobro usposobljen pes. Na tokratni vaji je tako v 12 minutah našel dva »ponesrečenca«, reševalca, ki sta bila zakopana v sneg. BOJĆ Tomaž Humar in njegov vzpon na MOLČEČO GORO v Kaliforniji Planinsko društvo Kamnik vabi na zanimivo gorsko-alpinistično predavanje in prikaz edinstvenega vzpona na MOLČEČO GORO v Kaliforniji. To je bil izreden dosežek in podvig svetovnega pomena. Prikaz vzpona bo spremljan z barvnimi diapozitivi in besedno razlago samega avtorja, udeleženca odprave, Tomaža Humarja, sicer nosilca najvišjega alpinističnega priznanja ZLATI CEPIN. Prikaz bo v petek, 26. februarja, ob 18. uri v dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji gora in naravnih znamenitosti. STANE SIMSlČ OTROCI ZA MIR V SVETU -SARAJEVO '99 Pod pokroviteljstvom ZDRUŽENIH NARODOV in v organizaciji SMUČARSKE ZVEZE BOSNE IN HERCEGOVINE seje v času od 5. da 7. februarja 1999 na olimpijskih progah Bjelašnice nad Sarajevom odvijalo smučarsko tekmovanje PRVI EIS POKAL ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER 84 - SARAJEVO 99 pod nazivom OTROCI ZA MIR V SVETU. Odprtje tekmovanja je sovpadalo z otvoritvijo ZOI pred petnajstimi leti. Poleg bosanske, hrvaške, makedonske, italijanske, avstrijske, čilen-ske in švicarske smučarske reprezentance mlajših in starejših deklic in dečkov seje tega tekmovanja udeležila tudi slovenska smučarska reprezentanca, v katero so se uvrstili tu- Evrope združijo na smučarskem tekmovanju, kajti otrok ne omejuje nacionalnost, religija, barva kože ali jezik, ki ga govorijo. Oni vsi pripadajo enemu narodu - narodu otrok. Poleg športnih tekmovanj v slalomu in veleslalomu je organizator za vse udeležencev organiziral tudi oglede Sarajeva in njegovih znamenitosti. Vsi otroci - tekmovalci so bili pre-sunjeni nad podobo današnjega Sarajeva, saj je bil to njihov prvi stik z deželo, kjer je pustošila vojna. Dejstvo, da živimo doma v mirni deželi, se jim je globoko zasidralo v srce. Smučarska tekmovanja so se odvijala na pobočjih Bjelašnice, kjer je vojna uničila vse smučarske objekte in infrastrukturo. Smučarski zane.se- Urh četrti na Šmarni gori sta Štajerca Andrej Mesner in Igor Šalamun. Naslednji gorski tek v Sloveniji bo že tradicionalni tek na Sveti Primož nad Stahovico, ki ga brata Lado in Ivan Urh pripravljata konec marca. Zima je na prostem zapisana za zimske športe, skoke, teke, slalom, deskanjc. drugi, dvoranski športi se odvijajo na toplem v dvoranah. So tudi izjeme. Gorski tek na Šmarno goro te nekaj let organizirajo izjemoma februarja, privabi pa večino najboljših slovenskih gorskih tekačev. Tudi letos med najhitrejšimi očitno ne bo velikih sprememb, saj je Kamničan Lado Urh ponovno, če smo natančni, tik pod vrhom, na četrtem mestu. Silvo Magvar je bil opažen na 22. mestu. Na vrhu zmagovalnih stopničk pa ni težko uganiti: to Zlatnar prvak in rekorder Za atleta Damjana Zlatnarja bi po večjem delu zimske sezone zagotovo lahko rekli, da jc mož beseda. Po koncu lanske sezone, ki jo je kronal z nastopom na evropskem prvenstvu v Budimpešti, je dejal, da za zimsko sezono načr- tuje nov državni rekord na 60 m z ovirami. To je v letošnji zimski dvoranski sezoni uresničil že trikrat. Lani jc Zlatnar rekordno znamko zgrešil za stotinko sekunde, pa je bil v tej disciplini še novinec, letos pa je bil rekordno hiter že na prvem zimskem mitingu v dvorani v Celju, ko jc rekordno znamko 7.90 pomaknil na 7.S7, kasneje pa je rekord na dvoran skem mitingu v Ljubljani še izboljšal. Vrhunec jc pokazal na članskem državnem prvenstvu, ko jc bivši rekord pomaknil na 7,82 sekunde, kar pa žal Sc ni bilo dovolj za izpolnitev zahtevne nor me (7.75) za nastop na svetovnem prvenstvu v dvorani, ki bo marca v Maebaši na Japonskem. Z rekordi pa jc Damjan prišel že v krog velikih atletov, ki so zanimivi tudi za širši krog medijev. METOD MOČNIK JU Ekipa kamniških smučarjev na pobočjih Bjelašnice. di člani Smučarskega kluba Kamnik. Sliriindvajsetčlansko slovensko reprezentanco je vodil Kamničan Rok Jarc, Kamničani v ekipi, pod vodstvom trenerja Tomaža Hribarja, pa so bili iMura Golob, Andrej Pod-bevšek in Žiga Dolinšek. Potovanje so jim omogočili prijazni sponzorji iz Kamnika s svojimi prispevki. Celotna slovenska ekipa se jc s sarajevskega tekmovanja vrnila z zelo prijetnimi in dobrimi vtisi. Gostitelji, Bosanci, so i<> mednarodno otroško smučarsko tekmovanje organizirali, tla bi storili še korak več za mir v Bosni in Hercegovini. Spomin na olimpijske igre v Sarajevu leta I9H4 in vojna, ki seje tu odvijala, sta organizatorju dala ideje, da se otroci iz njaki so že v lanskem letu usposobili smučišče s pomočjo italijanskega SKI poolu in A. 1'omhe, žičnice jim je postavilo podjetje Giragavendi iz Švice, pod konstruktorskim nadzorom avstrijskih inženirjev, tuko. da seje tekmovanje odvijalo brez problemov. Ekipa SI/)VLNI.IA 2 je v skupnem točkovanju osvojila prvo mesto, ekipa SLOVENIJA I, katere člani so bili tudi naši tekmovalci, pa je osvojila eelrlo mesto. Uvrstitve kamniških tekmovalcev: - ljuura Golob; slalom - 7. mesto; veleslalom - 9. mesto - Andrej l'odbev\ek: slalom - HI. mesto; veleslalom - Li mesto - Žiga Dolinšek, slalom - odstop; veleslalom -II. mesto SAŠ Dolge smeri v El Capu in ledeni slapovi na Aljaski Ne samo Vail v Ameriki, kjer je bilo svetovno prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah, tudi Goro pri Komendi so vpredpusmem času obiskali ptujski kurenti Okoli 300 gledalcem so popestrili dogajanje na že tako zelo zanimivih poletih na 200-(deci)metrski skakalnici, kijih že nekaj let pripravlja gorjanski skakalni komite. Kot je v tej sezoni že običajno, tudi na gorjanskih poletih ni zmagal Primož Peterka, največ aplavza med 100 skakači pa so poželi tisti, ki so pri doskoku podrsalL (mm) Skoki na mali prožni ponjavi Letošnje državno prvenstvo v skokih na mali prožni ponjavi jc potekalo na Miklavževo nedeljo, 6. decembra 1998. v Ljubljani, natančneje v športni dvorani ŠD GIB Šiška. Svoje znanje je pokazalo prek sto osemdeset učencev in učenk iz. šestindvajsetih osnovnih Sol. V kategoriji starejših deklet smo nastopili že petič zapored in dosegli našo drugo najboljšo uvrs- titev. Dekleta so skakala nekoliko lažje skoke, vendar estetsko bolj dodelane, ki pa v končni fazi prinašajo nekoliko manjši izkupiček točk. Pri mlajših dečkih se je pojavila zelo sposobna in nadarjena generacija, ki je Že v svojem prvem nastopu posegla po najvišjih odlič-jih. Uspeh ni naključen, temveč sad napornih treningov, na katere so fantje z dobro voljo in za- Ekipa mlajših dečkov z zasluženo osvojenim pokalom. grizenostjo redno prihajali. Vsekakor pa ne smemo pozabiti njihovih staršev, ki so jim ves čas stali ob strani, šc posebej na tekmovalni dan. Po tekmovanju smo sc spomnili stare navade, da jc po napornem delu potrebno nadomestiti izgubljeno energijo in sprostiti napete živce. To smo storili v piceriji Melita v Kamniku, kjer nas vsako leto nekajkrat prijazno postrežejo. V sproščenem vzdušju smo vsi skupaj staknili roke in v mušketir-skem slogu »vsi za enega, eden za vse« sklenili, da sc tudi naslednje leto podamo na naporno preizkušnjo naših sposobnosti. Doseženi rezultati: ekipno: 2. mlajši dečki, 6. starejše deklice (trener: Tamara Bračič). Posamezno: mlajši dečki: 2. Lenart Grkman, 15. Anžc Kumcr, 22. Bruno Kozlevčar, 23. Matevž. Kir-bus, 34. Miha Cvcrle, 45. Peter Kirbus: starejše deklice: 32. Brigita Štri-tof, 37. Polona Cvcrle. 42. Klavdija Klemene. 45. Barbara Hočevar, 59. Lidija Vrhovnik, 69. Helena Bizjak. V kategoriji starejših deklic je nastopilo 108 posameznic iz. 16 ekip. v kategoriji mlajših dečkov pa 80 posameznikov iz. II ekip. ZDRAV KO SLEVEC Monika in Klemen Mali iz Mengša sta sc za konec lanskega leta odpravila v severno Ameriko, kjer sta opravila vrsto zahtevnih smeri. Najprej sta sc vplczala v Sicrri Ncvadi in sicer v Nccdlcs, Cali-fornia. Splezala sta več 200 m dolgih smeri sedme težavnostne stopnje. Navaditi sta se morala tudi na poseben način plezanja v počeh, kar je za ZDA zelo značilno. Po Nccdlcs sta sc preselila v Yoscmitsko dolino, kjer sla imela ludi cilje odprave. V mogočni steni El Capitana sta hitro preplezala tri zahtevne smeri. Prvo smer, ki jc v desnem delu slene, East Buttres, 400 m, VII/VI, sta splezala v štirih urah in pol. Dva dni kasneje sta zamenjala del stene in v levem zahodnem delu stene v samo devetih urah preplezala VVest Face, 600 m, VII, Al. Za konce sla po novila šc zelo plczano smer Tri-pel Direkt. Smer jc visoka 1000 m in poteka točno po sredini stene. Za smer, ocenjeno z. VI+/A2, sla porabila dva dni in pol, ki sta jih preživela v steni. Monika in Klemen sta poleg Yoscmitov obiskala še veliko drugih plezalno zanimivih koncev v puščavah zahodne ZDA. Ustavila sla se v Red Rocks, ki so oddaljeni samo 16 km iz Las Vegasa. V Red Rocks sta opravila veliko dolgih smeri sedme stopnje. Klemen pa jc poleg »hribovskih« vzponov opravil še nekaj zelo dobrih športno plezalnih vzponov. Za konec sta se ustavila Sc v Indian Crcek v zvezni državi Utah. Indian Creek slovi po zelo' lepih in hkrati težkih smerih v počeh. Klemenu jc v drugem poskusu uspelo preplezali smeri Kingers in the Light Socket, ki je ocenjena z 8+. Plezanje si mora plezalec urediti sproti z. zatiči in metulji. Monika se jc proti koncu oktobra odpravila domov, Klemen pa sc jc odpravil šc na sever, točneje na Aljasko. V nicslu Valdcz. ki je tudi /elo /nano po ekslrein nem smučanju, jc s prijateljem iz ZDA Lukom Lvansom opravil zelo zahtevne ledne smeri. Zale-dcncli slap z imenom l^ove's Way jc bil najtežji, ki sta ga splezala. Ocenjen pa je s šesto stopnjo ledne ocene. Poleg plezanja slapov jc Klemen opravil Sc vrsto za-htevnih spustov s smučmi v okoliških hribih. Bogato leto, ki sta ga imela Monika in Klemen, je za njima. Načrtov in ciljev pa jc šc veliko... Še zalivala vsem sponzorjem, ki so ju podprli. PODGORJE 56, KAMNIK TEL:: 061/812-811, 817-831 Odprto: ponedeljek-petek od 17" do 22h ponedeljek, sreda, petek tudi od 8h do nh sobota in nedelja od 9" do 13" PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE PRED- IN POPORODNA VADBA SAVNA IN MASAŽA (X: C/57« reiramo in n*L> zdelujemo • dekliška oblačila za valete in birme • klasična ženska oblačila • poročne obleke • večerne obleke Blago lahko prinesete sami, ali pa ga bomo skupaj izbrali pri nas. Pokličite nas: (061)817 563, 817 673 Vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk. 'O .S I o B Po grebenih nad Tunjščico, severni del - II Čez Ravne Če sc nam nc da narediti celotne poti opisane v prejšnji številki, jo lahko že prej uberemo nazaj. Kot pivo varianto predlagam, da gremo na koncu Kaven (ko smo Sli žc mimo hiše s št. 28, Košiše) do gozdička in levo po gozdni poti do makadamske ceste in ograje iz bodeCc žice. za katero jc žal tudi nekakšno smetišče. Tu pa namesto, da bi šli čez cesto naravnost naprej, zavijemo levo po tej cesti. Vodi nas počasi navzdol po gozdnatem hrbtu. Po nekaj slo metrih pridemo do prvega križišča na manjši izravnavi - sedelčku. levo navzdol vodi cesta do kmetije, desno so pa gozdne ceste, zato gremo kar naravnost naprej in mimo manjšega peskokopa - kamnoloma na desni strani, da pridemo ven iz gozda na križišče pri debelejšem hrastu. Tu še ne gremo desno, ampak kar naravnost in mimo hiše na levi strani, ki ima posebej značilen svinjak. Najprej mimo kmetije Košiše 16 in po desni strani slemena do hiše s številko Tunjiška Mlaka 3, za katero zavijemo levo navzdol po cesti, ki nas mimo majhnega vikenda s srčki na polknih pripelje na glavno cesto Kamnik-Tunjicc. Gremo čez glavno cesto (Kam-nik-Tunjice) - lahko pa tudi po njej v Kamnik - mimo nove hiše in hiše Tunjiška Mlaka 5a na desni sirani in po srednjem kolovozu na I ravnik, pašnik. Nato levo v gozd in z desne proti levi po pobočju na greben in levo po njeni na Mili vrh (Zale) in po eni od variant v Kamnik Ta varianta je precej krajša, saj JO lahko opravimo v manj kol dveh tirali. Lahko si pa la zadnji konce podaljšamo za slabe pol ure tako, da nc gremo po grebenu levo na Mili vrh, ampak desno po stezi najprej po grebenu skoraj vodoravno, nato pa Strmo navzdol do krmišča in lovske preže v siranski dolinici Tunjščicc. Če bi šli desno po kolovozu, bi prišli čez mostiček na cesto in po njej desno na cesto Tunjicč-Kam-nik. Mi gremo pa levo po kolovozu, ki sc počasi izgubi v strugi potočka. Struga se razdeli. Če gremo po levem kraku kakšnih 50 m navzgor, poiščemo najlažji prehod desno navzgor kakšnih 10 višinskih metrov na stezo. Na to stezo pridemo tudi, če gremo po desnem kraku potočka in nato tudi kakšnih 10 višinskih metrov levo navzgor. Po tej stezi desno položno skoraj do travnika-in nato levo po stezi - kolovozu položno navzgor na greben, dober streljaj naprej od mesta, ker smo namesto levo zavih desno. Po poti desno na Mali vrh in naprej v Kamnik. Za to varianto je pa dobro imeli dobre čevlje, da nam ne bo potoček zmočil nog in bomo laze pi iplezali i/ jat ka. Čez Stolnik Drugi možni »umik« je s Stol-nikil- Po poti, opisani v »Po grebenih nad TunjŠčicO, severni del - I, do Sidraža« do vasi Stolnik. Na koncu asfalta levo naprej, bolj ali manj po grebenu. I udi na naslednjem križišču z. manjšim parkiriščem naravnost skozi gozd m do naslednjega križišča. Tu pa ne desno navzdol na asfalt in nc naravnost do kmetije, ampak levo po močno vrezanem kolovozu strmo navzdol. Ta sc kmalu položi in mimo hiše (Stolnik 12) in vikenda na levi strani pripelje mimo kozolca z. betonskimi stebri v gozd. Do sem bi lahko prišli tudi, če bi na križišču (z manjšim parkiriščem) šli levo navzdol po asfaltiranem klančku mimo hiše Stolnik 17 do hiše Stolnik 12 in za njo s ceste desno po kratki stezi na kolovoz na drugi strani grebenčka in po njem mimo kozolca z betonskimi stebri v gozd. Tu po srednjem kolovozu naprej skoraj do travnika na levi strani. Tu s kolovoza desno po robu (slabši kolovoz, steza) in mimo spominskega obeležja (Nograšek Pavle, 17. 9. 1982) naprej čim bolj po grebenu, skozi mešani gozd do travnika za kmetijo (Košiše 20, pri Sušaku). Mimo kmetije (stara hiša jc zanimiva, saj je še na pol lesena, nova je pa velika, zidana) na makadamsko cesto in po njej navzdol na asfaltirano cesto Kamni k-Sid raz. Po njej levo okoli 700 m na glavno cesto Tunjice-Kam-nik. V Kamnik pridemo po njej ali če/ Mili vrli ali pa Zaprice. Ta varianta je te malo daljša od prejšnje, saj bomo zanjo porabili okoli dve uri zmerne hoje. Skozi Kenijo in Tanzanijo (5) MASzil MARA - roj za leve Naselje na hribčku, skozi katerega vodi opisana pot, spada te h Tunjiški Mlaki Zadaj Ojstrica, Vežica, Rzenik In Velika planina. BOJAN POLLAK Nacionalni park Masai Mara se nahaja na jugozahodnem delu Kenije in je del Velikega vzhodrto-afriškega tektonskega jarka. Obsega 1500 km' rahlo valovite pokrajine. Skozi park tečejo reka Mara in njeni pritoki; ob njih pa so sem in tja krpe zelenega deževnega tropskega gozda. Sicer pa večji del parka pokriva savansko rastlinstvo: predvsem trave, nizko grmičevje in posamezne akacije. Povprečna letna temperatura je skoraj skozi vse leto enaka: 17 v januarju in I6"C v juliju in redkokdaj preseže 25 ali se spusti pod 10°C. Padavin je na leto redkokdaj več kot 965 mm. Podobne razmere so tudi v nacionalnem parku Serengeli, ki se stika z Masajsko Mara, a lezi v Tanzaniji V Masai Mari živi izredno veliko živali; ob občasnih selil vali proli Sercngeliju in nazaj sc vije skozi savano na tisoče in tisoče živali. Zastopane so skoraj vse velike afriške živali: levi, panterji, gepardi, sloni, kairski bivoli, črni in beli nosorogi, žirafe, zebre, opice, gazele, razne antilope, hijene, šakali, gnuji, ki so najpogostejša hrana levom, in še nekatere druge manjše živali, med katerimi velja posebej omeniti munge. So izredno gibčni in imajo bliskovit refleks, zato jim nobena kača, na katero naletijo, ne uide. Ob vodi živi nekaj povodnih konj, sem in tja pa tudi krokodili. Veliko je tudi ptičev, zlasti ujed. Iz Nairobija, kamor smo se vrnili po ogledu nacionalnega parka Ngorongoro, smo krenili proti Masai Mari takoj naslednji dan: Angelca, Marko in Maja, Tone se nam tokrat ni pridružil, smo potrebovali do parka okoli pet ur, najprej po asfaltirani cesti, nato pa po makadamski poli. polni jam in izboklin. Nastanili smo se v Mara Simba Lodgu, naselju izredno prikupne arhitekture. Lodg stoji neposredno ob reki Mari. v kateri živijo ludi krokodili in lenarijo povodni konji. Ker smo imeli pred seboj skoraj cel popoldan, smo ga izrabili za safari. Najprej smo srečali gazele in zebre; za tem smo naleteli na tisoče in tisoče gnujev -kar nismo mogli verjeti očem. da jih jc lahko lako veliko. Imeli smo torej srečo, da se jc tedaj velikan- Iz rokovnjaškega življenja (V.) Poraz rokovnjačev v Komendi 22. decembra 1841 pa so se ko-incndski kmeekt moZje m mladeniči i:, okolice Bmika odpravili na odločilni boj z rokovnjaci. Načrtovali so, dojili bodo napadli v gostilni »Pri zvereh, kjer je bilo znano zbirališče rokovnjačev. Toda rokovnjaci so jih pravočasno opazili in se razbeiuli. Kmetje so hitro planili za njimi, toda rokovnjaci so zaceli s puškami streljali nanje. Kljub temu je kmetom uspelo večino rokovnjačev zajeti. Koje ostalo ljudstvo to izve- Rokovnjaškl tabor delo. S0 zaceli proslavljati. Jetnike so naložili na vozove in jih peljali v Mekinje, kjer se je po razpustu samostana klaris nahajalo okrajno sodišče. Celo pol jih je spremljala velika množica ljudi, ki 30 jih vseskozi tepli in jih zmerjali. Ž.e ko so prišli v Komendo, so bili tuko zelo otolčenl, du jih je ukazal okrajni komisar prenesti mi graščinski skedenj, da bi jim zdravniki obvezali rane. Toda okoli ujetih rokovnjačev se je zbralo toliko ljudi, da zdravnik ni mogel priti do njih. Vsakdo je hotel nad njimi ohladili svoj srd zaradi preslanih k rivie. Menda je neki onemogoli starec vihtel kol nad enim od razbojnikom, vendar ga zaradi oslabelosti m mogel vet udarili. Pri neki hiši je ujeli rokov-njač prosil za kozarce vode, a je uimiesto lega dobil udurec. Ko so rokovnjaci prosili usmiljenja, jih je ljudstvo še huje preteptdo. Koje komisar lo videl. Je ukazal orožništvit, tla so razgnali ljudi. Nad tremi rokovnjaci pa SO se ljudje se posebno znesli, tako da sta dva umrla že med potjo, tretji pa k mulu po prihodu v Mekinje. Sodišče je začelo lakoj preiskavo in sicer tako prod rokov-njačem kot proti kmetom, ki so jih med potjo pretepali. Velik 0 kmetov je bilo nekaj mesecev tudi zaprtih, 9 med njimi celo se letu 184.1 Začasna umiritev rokovnjaškega divjanja Nato je zavladal mir za približno leto dni do prve obletnice poraza, potem pa so rokovnjaci spet začeti napadati. Na Velikonočna nedeljo IH J.! so požgali hišo, kjer pred letom in pol niso boleli dali poiirka vode ujetemu rokovnjaču. Najbolj pa se je maščeval Črni Jurij nad pastirjem, kije ovadil rokovnjaško skrivališče. Novi komend.ski župnik Alek-sej Kern seje s prošnjo za pomoč obrnil celo na cesarja Ferdinanda. Cesarska vlada seje tokrat le nekoliko podvizala inje začela ak tivnejSe preganjali in lovili rokovnjače, za izdajo njihovih voditeljev pa so razpisali celo nagrade. To je povzročilo le delen uspeli pri zatiranju kriminalu, dokončno pa rokov-njačev niso mogli uničiti. Mnogo rokovnjačev seje prelevilo v hlapce pri bogatih kmetih uli meščanih, du sojini lahko na skrivnem in po malem odnašali premoženje ali domače živali. Kot primer le vrste velja omenili zgodbo, ki se je zgodila v Kamniku. Neki hlapec je ponoči gospodarju podu vil ne kokoši, da bi Jih poslal svojim tovarišem v gore »za dober namen«, iotla cviljenje in kokodakanje živali je zbudilo gospodarja in sosede, luk o tla so ga liilro otlk rili. Takoj so ga zaprli, za kazen pa si je momi naslednjo nedeljo navezati na hrbet vse podavljene kokosi in jih v spremstvu struZnikov nesli predjurno cerkev, da gtt je videlo vse ljudstvo, ki je ravno odhajalo od maše. Ko so ga izpustili, jc pobegnil med rokovnjače Ponovno povečanje rokovnjaških napadov Rokovnjaška dejavnost je spet oživela okoli leta 1850. Med rokovnjače so stopali zlasti vojaški begunci iako je na primer pri naboru v Kranju leta 1X50 izostalo kar 90 rekrutov. Vsi so pobegnili Ca Ljubelj, Kokro m na Tolminsko. Tako Je bUa tretjo m hkrati zadnja doba viška rokovnjaške moči med leti 1848 in 1833. Leta 1848 poročajo, daje okrajni komisar iz Nak lega s pomočjo oboroženih kmetov iz svojega okraja pregnal rokovnjače. Do pravega boja pa sploh ni prišlo, ker so se rokovnjaci pravočasno razbežali. Med leti IH48 in 1849 so rokovnjaci oživeli na komendskem in cerkljanskem območju, kjer so vsak teden ubili kakšnega kmeta, pel do sest ljudi pa pretepli ali kako drugače poškodovali. V Mengeš pa si še niso upali. V vo-diski jari je letu 1850 v Zgodnjih pO-mladnih mesecih kar petkrat gorelo. Vse požare so podtaknili rokovnjaci. Ljudje so bili tako prestrašeni, da si še zaspati niso upali in so bili ra takoj na nogah, misleč, da zvoni »plat zvona«, ee le uru biju v zvoniku. I Mosluli (pri Komendi) pa so rokovnjaci 6. aprilu 1850 zažgali 9 hiš in /.? gospodarskih poslopij. V večjih mestih m trgjli pa se je v tistem času močno povečalo število tatvin. Na Gorenjskem seje, kot poročajo lileiweistnv »Novice«, razvila listo zimo posebna latinsk a šega, »da tatovi praSlče kradejo, jim glave odrezu-jejo in jih potem na gospodarjevo okno postavljajo, prašiča pa potem s seboj pobašejo*. Cedulje /ki// pa se je ktizu-la potrebu, du so se v vaseh nameščali žandarji, zlastižandarski konjeniki. DAMJAN IIANČIČ ski trop gnujev pasel ravno v Masai Mari in nc v Screngetiju. sosednjem parku v Tanzaniji. Gnuji se namreč selijo glede na možno pašo. Naleteli smo tudi na slone in šakale, ne pa tudi na leve, po katerih je la park najbolj poznan. Bili smo kar malo razočarani: park levov, levov pa nikjer. Nismo pa obupali, pred seboj smo imeli Se en dan pohajkovanja po za kuhanje. V središe vasi pripe ljejo vsako noč govejo živino in drobnico (koze in ovce), da jo zaščitjo pred divjimi zvermi. Zaradi njihovih odpadkov je zato v vasi veliko insektov. Vsaka žena biva z olroki v svoji koči, mož, ki ima več žena, pa se seli od ene do druge. Tisti ki ima več žena (njihov ideal je petnajst žena), sme po rojstvu otro- Snuhljenje med levi safariju. In glej, komaj smo naslednje jutro zapustili Lodg, že smo naleteli na levinjo pa na gazele, antilope in zatem ponovno na velik trop gnujev iz prejšnjega dne. Toda pri njih se nismo dolgo zadrževali, hiteli smo naprej, do nizkega grmičevja, ki raste ob vodi in kjer se levi največ zadržujejo. In res, komaj smo se mu približali, že smo naleteli na pet mladih levov, potem na leva in levinjo, nato na tri levinje in nekaj si ran od teh Se na levinjo z dvema mladičema. Tisto dopoldne smo jih našteli štirideset. In kje so bili včeraj, smo se spraševali? Nikjer ni bilo nobenega, danes pa jih je toliko. Odgovor smo našli v tem, da ponoči in proti jutru lovijo, podnevi, zlasti popoldan, pa globlje v grmovju spijo in lenarijo s polnimi želodci. Ko smo se levov dovolj nagledali, smo pot po saJanju nadaljevali. Najprej smo naleteli na izredno gibčne munge. ki so v velikem številu skupinsko iskali kače. Pravijo, da jim nobena kača, na katero naletijo, ne uide. Naleteli smo še na šakale, hijene in gologlavc jastrebe. Zanimivo je bilo opazovati, kako je hijena izpod kljunov ujed mirno v grmovje odvlekla ostanek ponoči pokončanega gnu-ja, ne da bi ji ti mesojedi ptiči kaj nasprotovali. Posebno predstavo nam jc uprizoril gepard, ko je napadel več kot dvesto gnujev. Pri poskusu ulova je bil sicer neuspešen, čeprav je bil hiter kot strela. Če bi lahko pri hitrosti skoraj sto kilometrov na uro napravil manjše zavoje, bi mu gotovo nobena napadena žival ne ušla. Srečali smo tudi večjo skupino Ziraf. ki so pokončno korakale mimo nas proti svojemu, nam neopaznemu cilju. In ker se je približevala noč, smo morali iskanje panterja in nosoroga opustiti z žejo da ju bomo videli v naslednjem nacionalnem paru l.ake Nakuru. Proti Nakuru ju smo odpotovali naslednje jutro. Okoli deset kilometrov vzhodno od Masai Marc smo se ustavili ob masajski vasi. Ta je sestavljena iz številnih koč, narejenih iz posušenega kravjega blata in slame. V njeni notranjosti sta dva prostora za spanje (otroci so v manjšem, starša v večjem prostoru), v sredini pa je prostor ka k ženi šele po treh letih. Na ta način zmanjšujejo število rojstev. Otroci dobijo samo dva obroka hrane na dan. Za nas je bilo nenavadno doživetje, ko nam je ena od žena ponudila v prodajo svojega otroka. Pri tem ne gre za to, da bi mati I masajski vasi Doživetje pri Masajih Vas Masajev Ustnice temnejše od vulkanskega peska drgetaju v hladu noči in zvokih divjadi. Drugi se grejejo v hišah iz kravjega blata in se dušijo v dimu nagonov. Stopila sem v vas preteklosti in okušala vonj življenja. Tam je slalo okrašeno dekle ki mije ponujalo svojega otroka v prodajo. Temen mož z nasmehom krokodiljih zob je imel liste motne oči in je ponujal 9 krav za žensko telo. Njegova duša pa je bila te zdavnaj ukradena in prepeljana na kumuluse nimhuse. (detevne oblake) Maja Zcrovnik _> otroka ne marala, ampak za njeno željo, da bi se otroku pri bogatih belcih bolje godilo. (se nadaljuje) DR. MARKO ŽKROVNIK ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-19h torek, petek 9h-12h ULICE NAŠEGA MESTA Skladatelji - Jakob Zupan Drage bralke, bralci! Gotovo ste že v prejšnjih Številkah zasledili našo rubriko Ulice našega mesta, ki je nastala po istoimenski raziskovalni nalogi. Morda ste že prebrali opis junaka iz vaše ulice, morda ga boste še našli. Lahko sc tudi zgodi, da vaša ulica ne bo zajeta v rubriki, ulic je veliko, izdaj Kamniškega občana pa premalo, kar pa sc nc pomeni, da morate našo rubriko prezreti. Dobro je poznati ves Kamnik, ne samo svoje ulice. V današnjem Članku bom predstavila skladatelje. Na Kamniškem je bilo v preteklosti kar nekaj zaslužnih skladateljev. Nam najbližja sta gotovo Viktor Mihel-čič in Samo Vremšak, ne smemo pa mimo baročnih skladateljev Janeza Krstnika Dolarja in Jakoba Zupana, po katerem je imenovana ulica. Življenjska pot slovenskega poznobaročnega skladatelja Jakoba Zupana je po dosedanjih raziskavah še vedno precej zavita v meglo, posebno mladost. Poznamo sicer datum rojstva - 27. junij 1743, in imena njegovih staršev - Hans Zupan in mati Benigne. Njegov oče jc, kot mnogo Slovenjegoričanov in Haložanov v tistem času, odšel na Vzhodno Štajersko kot vinićar. V kraju St. Loren-zen am Hcnsberg v okraju Wildon je na svet prijokal Jakob Zupan. O tem, kako jc mladi Jakob preživel otroško dobo. ni nobenega vira. Prav tako ne vemo nič iz let Zupanovega šolanja in glasbenega izobraževanja, dokler ga nc najdemo leta 1758 v Kamniku, kjer jc iskal zaslužek. V mestu, ki je bilo takrat v kulturnem in gospodarskem pogledu precej razvilo, je Zupan kmalu zaslovel kot izvrsten glasbenik. Na domu orga-nista Valentina Gotzla, ki je poučeval glasbo, se je seznanil z njegovo hčerko Jožefo, s katero sc je kmalu potem oženil. Za talentiranega glasbenika je kmalu zvedel komendski župnik Peter Pavel Glavar, ki je v Komendi leta 1750 na lastne stroške zgradil šolo in je za svoje gojenec potreboval dobrega učitelja glasbe. Povabil ga je k sebi in kmalu se jc Zupan z družino preselil v Komendo. Poleg poučevanja se je ukvarjal z deškim zborom, zbral pa je tudi godce za orkester. Tu je začel tudi skladati za svoje učence. Napisal je mnogo posvetnih skladb in pesmi. Kamničanom je bilo žal, da so zgubili takega mojstra. Hoteli so ga nazaj. Ponudili so mu službo organista in naslov pe-vovodje z visokimi dohodki. Zupanu sc je družina povečala za enega člana, pa tudi zaradi boljših eksistenčnih pogojev sc je odločil sprejeti to ponudbo. V Kamniku je ostal poslej do smrti in neutrudno deloval kot komponist, organist in učitelj. Za glasbeno umetnost sc je zanimalo mnogo Kamničanov, ki so se pri njem učili tudi privatno. Na podlagi tega zanimanja je bilo ustanovljeno glasbeno društvo Sv. Cecilija, ki je gojilo posvetno in cerkveno glasbo in vsaj enkrat mesečno prirejalo instrumentalne maše. Njegove kompozicije so pri občinstvu požele velik uspeh in Zupan je zaslovel tudi zunaj lokalnega okvira. Zložil je napove in glasbo za kranjsko opero Belin. O tem delu pa se postavlja mnogo vprašanj. Iz besedila operete se kaže, da je imela opereta tri dejanja, sestavljena iz mnogih arij. Ne vemo pa, kakšna jc bila Zupanova glasba, ker doslej še niso našli Bclinovc partiture. Se bolj nenavadno pa je vprašanje o predvajanju te operete. Nikjer namreč ne najdemo poročila, da so Belina predvajali. Belin jc bil poslednje glasbeno delo kamniškega mojstra Vzroka za konec skladanja ne moremo iskati v neuspehu Belina, temveč tiči v Zupanovem privatnem delu. Oblasti so mu prepovedale imeti privatno šolo in njegovi dohodki so sc znižali. Prenehal jc s komponiranjem in se posvetil samo poučevanju. Zaradi bolezni in starosti jc njegova služba postala prenaporna. V začetku mu jc pomagal namestnik, kasneje pa so njegovo delo prevzeli frančiškani. Po smrti svoje žene je na 11. aprila 1810 preminil tudi on. Na koncu pa še vprašanje za vas, drage bralke, bralci. V Kamniku, natančneje v samem centru mesta, je še ena ulica imenovana po skladatelju. Kako se imenuje ta ulica in kdo je bil ta skladatelj (polno ime)? Odgovore nam pošljite na uredništvo Kamniškega občana, s pripisom Ulice našega mesta. MARUŠA JAKOPIČ-PLEŠNAR NEGATIVEN ODNOS DO KOGA ZARAOI ŽALJIVEGA RAVNANJA LETALSKI ALI IADIJSKI VIJAK NEPRIJETEN OBČUTEK. FESNOST MESTO KJER SE KAJ STIKA ETUI ZA OČALA RUDARSKI IZRAZ ZA 0DK0PN0 DELOVIŠČE OZNAKA ZA TORINO AZIJ RASTL. IZ KATERE KORENIN PRI D08IV RDEČE BARVILO BANKOVEC ZA STO DENARNIH ENOT POP PEVKA TURNER VAS PRI MENGŠU novejši cas. sfoanjost KRATICA ZA KILOVOLT ta NAJVl. ZIVEI KOPENSKA Zl AVTOR: JOŽEF CAJHEN VRHUNSKI ŠPORTNIK, PRVAK ZUNANJA PLAST LUBJA POKRITJE, PRELEPNICA slo. film. IGR. RANER NASLOV STEGIPT. VLADARJEV MESTO NA SICILIJI DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI PALESTIN, BOGINJA PLODNOSTI IN VOJNE SIMBOL ZA BARIJ BOG ZAHOD M Ml rov MLAKA. LUŽA KRAJ V S SRBIJI NAŠA ALP SMUČARKA ZAVADLAV POT, CESTA jlTALJ. BLAŽ ARNlC RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI NORVEŠKI POLITIK (GERHARD-SEN) SIMBOL ZA RADON N.I0RKA 0. V OTOČJU RIUKIU, OPORIŠČE SATIRIK BIJCHWALD F. ALBREHT JE BIL 10 LET UREDNIK SLOV LIT REVIJE RAZSTAVA VSAKO DHIIGO If10 JIIŽN0AMER KUKAVICA KOŠARKAR MOŠTVO IZ ZlV0.1RF.bh RDEČA RUDA NAPADALEC (I JU0SK01 diparima v vzhodni franciji ST MESTO V DALMACIJI DANA INTER NAII0NAI ZAJEZITEV IN UMETNO JEZERO NA R. ZAMBEZI V RODEZIJI OZNAKA ZA SLOVENJ-3RADEC IZRAELSKA LUKA SLOV. PEVEC inir.fr /i mi .m z razvri rastlinami ABAAI AM0V IN SARIN SIN SPOJ ROKE S TRUPOM ZRAK (LAT.) 0FNARNA ENOTA V KAMPUCl.il FANK0 ITOCNIl Cedomir RAD0VA-N0VIC ERNST ABBE MESTO NA JAPONSKEM SIMBOL ZA IRIDIJ DVOJICA KDOR NERGA NAPRAVE ZA ZAPIRANJE VRAT IN OKEN OD ZNOTRAJ NAPLAClIO SPODNJI DEL POSODI KRATICA ZA VELIKO SKUPINO VIRUSOV C0LNZA REŠEVANJE V GORAH KRATICA ZA DRŽAVNI ARHIV M0VINI.il MESTO OB DRAVI NA KOROŠKIM 7EVS0VA REDNICA RISANI FILM VIR UMETNE SVETLOBE STAR SLOVAN TON a. zvišan za P0LT0N Matična knjižnica Kamnik Nekaj ženskih romanesknih likov Ker smo spet pred dnevom žena in materinskim dnevom, bo v lem članku ponovno tekla beseda o ženskah v literaturi. Vendar sc bomo tokrat ustavili le ob nekaterih ženskih likih. Članek nima literarno zgodovinskih, teoretičnih ali analitičnih pretenzij, pač pa jc priložnostno, torej marčevsko obarvan, in zasnovan kot temati-zirana bralna spodbuda. Literarni ženski liki odsevajo celo paleto razumevanja žensk in njihove vloge v družini in družbi. Ženska tema ni izpeta ne v literaturi, ne v politiki in ne v teoretičnih delih. Ključno spoznanje je le to, da so ženske preprosto OŠ Komenda Smučarske dogodivščine Na Osnovni soli Moste pri Komendi so organizirali dan smučanja. Vsi smo bili še malo zaspani, ampak tudi veseli, saj smo se odpravljali proti Pokljuki. Skozi močno meglo smo se odpeljali proti Brniku. Tam pa je že sijalo sonce. Tako smo si med potjo ogledovali naravo in planine. Kasneje smo videli Krvavec, blejski grad in Triglav. In kakšni so bili vtisi naslednji dan? Prisluhnimo, kaj so povedali! * * * Uroš: 'Zvečer sem pripravil smuči in jih namazal. Skrbeh me je. ob kateri uri naj zjutraj vslanem in grem v šolo. Vožnja je bila udobna. Ves čas smo gledali naravo in kartali.* Renata: 'Na IVikljuki smo se vozili po strmem hribu, po skakalnici. Bih je zabavno, veliko smeha, srčnih skrivnosti, kreganja in mavžanja v gozdu.* * * * Matic: »Z Martinom sva mavžala dekleta.* * * * Sara: »A/a Pokljuki smo se sankali. Bilo Je zelo veliko kudjev in prijateljev. Zelo sem bila žalostna, ker je dan hitro minil.« * * * Tumara: »Danlni je bil všeč, ker je sijalo sonce. Sankanje je bilo zelo zanimivo zaradi kucljev. Tudi pazljivost Včasih ni bila odveč. Vzpenjanje v hrib pa MS jo utrudilo.« * * * Martin: »Ko sva bila z Malicem utrujena, svu so šla spočit, saj jo bilo plezanje v hrib po progi zeh naporno. Nenadoma sva spoznala dekleta iz Kovorja. Nežno sva Jih zafrkavala in kopala.* Razredni novinar LUKA I NOVO! NOVO! NOVO! C fj Dokončno odstranjevanje dlak na obrazu in telesu! Neboleča epilacija, brez neestetskih * posledic, z vrhunskim angleškim epilatorjem. *; Naročila sprejemamo na telefon: 061-841-538 UUL o*« »s* nega obraza in telesa, proticelulilne nege, relaksacijske in zdravilne masaže, depilacija, hujšanje, solarij zelo drugačne od moških in v tej drugačnosti seveda popolnoma enakopravne - torej ne enake. V časih izrazile moške prevlade sc ženskam ni dobro godilo. Čarovnice Spomnimo se le čarovniških procesov. O tem'sc lahko poučimo iz strokovnega dela Saša Ra-dovanoviča Bog se usmili grešne duše. Amen (Pomurska založba, 1997). Knjiga s podnaslovom Ča-rovniški procesi na slovenskem Štajerskem v letih 1546-1746 je nastala na podalgi proučevanja arhivskega gradiva. Več o ozadju teh procesov v evropskem okviru lahko izvemo iz knjige Uničenje modrih žensk avtorja Gunnar-jaHeinsohna (ŠOU, 1993). Iz slovenske književnosti jc znan motiv preizkušanja nedolžnosti dekleta, ki je bilo osumljeno čarovništva. Gre za Agato Schvvarzkob-ler iz Tavčarjevega romana Visoš-ka kronika. Najbrž se marsikdo spominja, kako jo je iz vode rešil pogumni Jurij Kalan, ki sc je z njo kasneje tudi poročil. Prešuštnica Ženskam so moški pripisovali res različne vloge - od boginje do hudičevke in čarovnice, od lolažnicc do neubranljive zapeljivke. Ženska razpetost med družbenimi konvencijami in zakonskimi dolžnostmi ler med lastnimi hotenji je bila včasih res ležje premagljiva kakor danes. V tO nas prepričuje lenkočutno in prepričljivo izrisan lik Ane Ka-renine, glavne junakinje istoimenskega romana znamenitega ruskega pisatelja in velikana svetovne književnosti Tolstoja. V središču romana je tragična zakonolomka (le/ko mi je zapisati prešuštnica!) Ana in njen ljubimec Vronski. Ana je poročena s priletnim, zelo suhoparnim možem, ki ni kos njeni polnokrvnosti. Ana, ki sledi svoji ljubezni moralnim zadržkom navkljub in tudi navkljub svoji ljubezni do sina, tragično konča. S samomorom konča svo- je življenje še ena znamenita literarna prešuStnica - lana Bova-ry, osrednji lik romana Gospa Bo-vary Custava Flaubcrta. Prav tako je poročena s Starejšim in dolgočasnim možem, vendar Ema nc prešuštvujc iz. ljubezni kot Ana, pač pa zaradi nepotešenosti in nezadovoljstva z vsakdanjim življenjem. Kako primerni romani za lasten razmislek o tem, kakšni so odnosi med moškimi in ženskami! Usodne ženske In še ena prešuštnica, ki je s svojim stvariteljem, angleškim pisateljem D. H. Lawrenceom zelo razburkala moralistično viktorijansko javnost. To je bila angleška aristokratka iz romana Ljubimec lady Chatterlev. Njen mož je bil v vojni ranjen, zato je bil paraliziran in impotenten, lady Chattcr-ley pa je nadvse hrepenela po potešitvi in po tem, da bi postala mati. Zato se je zapletla v ljubezensko zvezo s preprostim gozdarjem Mcllorsom. V romanu naletimo tudi na nekaj neposrednih erotičnih opisov, ki so bili za zapete viktorijance pornografski, lavvrcncc pa je zagovarjal spolnost kol zdravo, naravno in vedro dejavnost.Vendar pa pri prav lako znamenitem ruskem realistu Dostojcvskcmu dobijo zapeljivke in celo prostitutke drugačno podobo: plemenito, ker so zmožne predano ljubili in sledili »dejavni, živi ljubezni«, torej ljubezni, ki nc pričakuje nobenega povračila in ki ljubi - za nič (o čemer veliko razmišlja Aljosa Karamazov), V Bratih Karamazovih eden ob bratov, vročekrvni Milja, niha med ljubeznijo do arislokralke Katarine Ivanove, ki je ponosna, iz dobre družine in lepo vzgojena, ter do demonske lepotice Grusenjke, za katero se poteguje tudi njegov razbrzdani oče. Grušcnjka jc zapeljivo bitje, ki sc zna ponorče-vati iz. moških in nc velja za naj bolj sposobno, vendar pa sledi Milji v Sibirijo, kamor ga pripelje krivična oblo/ha, da jc ubil svojega očeta, se v trpljenju preobrazi in se izkaže kol plemenit človeški lik. V romanu Zločin in kazen sc prav tako srečamo s plemenitimi ženskami: z. Kaz.knlnikn-vo materjo, njegovo sestro in tudi prostitutko Sonjo Marmcladovo. ki glavnemu junaku prav tako sledi v Sibirijo in ki je topla, človeška, kljub obrti, ki jo jc opravljala s svojim telesom. V srcu je bila čista in zmožna ljubečega predajanja. Skratka - za konvenci-onalnimi podobami jc treba odkriti pravo, utripajoče in občutljivo človeško bitje. To najdemo tam, kjer ga nc pričakujemo! Dva pogleda na materinstvo Čudovit, večplasten in zares pretresljiv je lik nekdanje sužnje Scthc iz romana ljubljena (Cankarjeva založba, 1993, Zbirka XX. stoletje) sodobne ameriške pisateljice Toni Morrison, tudi nobclo-ve nagrajenke. Sctha pobegne iz, suženjstva, reši tudi svoje otroke. Ko pa jo lovci na sužnje izsledijo, v obupu skuša ubiti svoje otroke in sebe. Umre le hči, ostali preživijo, Sctha pa se reši suženj stva. Ubita hči sc potem vrača v njeno hiso kol duh. Njeno dejanje je predstavljeno kot posledica skrajne materinske sliske in hkrati predanosti in tudi sicer jc Sctha preproslo, a toplo in ljubeče materinsko bitje. Drugačna mati jc izoblikovana izpod peresa žc omenjenega pistarja Lawrencea v romanu Sinovi in ljubimci. Gospa Motelova je slruslrirana ženska, ki sc jc poročila z moškim iz nižjega stanu in ko jc izginila ljubezen, jo je to čedalje bolj motilo. Svojo ncizživctosl jc posesivno prenašala na otroke, tako da njeni sinovi niso bili sposobni polno-krvnega partnerstva z žensko. Enkraten primer za družine z odsotnim očetom, posesivno materjo in neustrezno škodljivo, žensko nadvlado! (nadaljevanje prihodnjič) BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Kamniški OBČAN ZA VSAKOGAR NEKAJ 25. februarja 1999 1 3 O epidemiji virusov Pogovor z direktorjem ZD Kamnik dr. Vladimir jem Breznikom Tako kot vsako leto konce januarja in začetek februarja, sc jc tudi letos /aCela prava epidemija virusov, ki razsajajo okoli nas in nam ne pustijo Živeti normalnega Življenja Mnogi od vas so se žc sprijaznili s lem. da vsako leto vsaj enkrat preživijo leden dni v postelji z. visoko temperaturo in hudim prehladom. Ed-pidemija se jc v zaćclku februarja s celjskega področja razširila tudi v Ljubljano, kjer so po bolnišnicah in v Kliničnem centru že omejili obiske ali jih celo prepovedali. Da bi iz. prve roke izvedeli, kaj se na tem področju dogaja v kamniški občini, smo obiskali direktorja kamniškega zdravstvenega doma doktorja Vladimirja Breznika, ki si je po napornem, skoraj 12-urncm delovniku utrgal nekaj minut tudi za nas. Povedal nam jc, da sc pravzaprav enaka zgodba odvija že zadnjih dvajset let, le da virusi vako leto malo mutirajo in jih jc zato zelo težko krotiti. Tako posebne evropske in svetovne komisije vsako leto spremljajo razvoj in Širjenje posameznih virusov in tudi vsako leto pripravijo posebeno cepivo za gripo, ki ga uporabljajo po celi Evropi. LetOS sc jc v Kamniku cepilo proti gripi nekaj več kot 800 Kam-ničanov (podatki so za cepljenje v Zdravstvenem domu Kamnik), kar je zelo malo. Med ljudmi namreč vlada prepričanje, da so lani, kljub lemu. da so sc cepili proli gripi, zboleli. Moramo pa poudariti, da s cepivom proti gipi niste zavarovani proti vsem prehladnim obolenjem, ki sc, prav tako kot gripa. Sirijo s kapljično infekcijo. Torej jc • velika ntOZnOSt, da ste imeli virozo in nc gripe, prav lako težko rečete, da cepivo ni držalo. Zato vas la članek pripelje do spoznanja, da cepljenje proti gripi korisli, stranskih in slabih učinkov nima, le sebi lahko pomagate, zato poSteno razmislite, kaj boste storili naslednje leto, če ste letos žc preboleli gripo in vas jc zdaj žc drugič položila v posteljo Sc viroza. Morale pa biti pozorni Sc na nekaj: cepivo proti gripi bo učinkovito delovalo le, če sc boste cepili pravočasno, lakral, ko prehladna obolenja še niso izbruhnila Najboljši čas je lakoj v začetku jeseni, seveda čc je do takrat cepivo žc pripravljeno, saj je zaradi mutacije virusov cepivo vsako leto drugačno in zajema viruse, ki tisto leto razsajajo. Čakalnice zdravstvenih domov so polne, tam so »koncentrirane velike količine virusov, ki napadajo brez usmiljenja Zato naj povemo šc nekaj besed o Tem. kaj storiti, če vas ta neprijetna nadloga napade. Tipični znaki prehladnih obolenj so visoka temperatura (nad 38 stopinj C), glavobol, zamašen nos, vodeni izcedek iz. nosu, pekoče grlo in bolečine v mišicah. Nekateri virusi pa poleg obolenja dihal napadejo tudi prebavila, v lem primeru se vam pojavi redkejše blato in bruhanje. Kaj storili? Zdravljenje jc simptomalsko, saj z zdravili le lajšamo posledice, nc zatremo pa povzročitelja. Torej vzamete sedstva za zniževanje temperature, proti kašlju, mogoče tudi kapljice za nos, tu pa se počasi že vse konča. Zelo pomembno zdravilo jc pravza- prav tekočina, veliko čaja in vi lamina C, ki bo krepil vas imunski sistem. Zaužijtc čim več sadja - limon, pomaranč, kivija, pijte šipkov čaj, lahko pa si nabavite tudi lab-Icle z vitaminom C, ki jih raztopile v vodi. Zagotovo pa vam nc bo pomagal noben antibiotik, saj klasični znaki viroz, ponavadi trajajo pet do sedem dni. Torej je bolje, da prvih pel dni prehlada ostanete doma, jemljete domača zdravila in tako vidite, če se je stanje kaj izboljšalo. V največ primerih je tako. Če pa se povišana temperatura nc bi znižala, je potrebno obiskali zdravnika, saj ludi pri prehladnih obolenjih lahko pride do komplikacij, ki sc pojavijo po akutni fazi. To so posledice na dihalih, bronhitis, pljučnica, včasih tudi vnetje srednjega ušesa. Vzrok za te zaplete je pravzaprav nizka odpornost obrambnega mehanizma v času bolezni, kar pomeni, da virusi še lažje napadajo in hitreje dosežejo svoj cilj. Najbolje jc, da si prve znake bolezni olajšate sami, saj vam zdravnik ne bo predpisal nič drugega, in seveda počivate pet do sedem dni, saj sc tudi s počitkom krepi vaš imunski sislem. Če mislite, da boste lahko prehladno obolenje prestali kar na nogah in v službi, vedite, da tako škodite le sebi, saj komplikacije lahko pripeljejo tudi do vnetja srčne mišice, kar pa je lahko že zelo resno. Tudi domača zdravila in nasveti starih babic in non niso kar tako. Upošlcvajlc jih in namesto kapljic za nos raje inba lirajte na primer evkafiptus, poprovo meto ali bor, pred spanjem po-pijle loplo mleko z žličko medu, priskrbite si propolis, rdeči ribez... V zadnjem času pa jc tudi vedno težje ugotavljati razlike med klasičnimi boleznimi, ki prav lako razsajajo v tem času, in prehladnimi, saj se resno obolenje prav lahko skrije za kakšno resnejšo boleznijo, na primer pljučnico. Prav gotovo pa bi bili naši zdravniki veseli, če bi se večina ljudi cepila in tako omejila in zmanjšala možnost infekcij, saj se zdravniki šc vedno zelo bojijo enega najtežjih prehladnih obolenj, gripe. Španska epidemija gripe je namreč malo po prvi svetovni vojni terjala velik davek, saj je takrat za gripo umrlo nekaj milijonov ljudi. Gotovo pa vas zanima, kako v takih razmerah, ko so vse zdravstvene čakalnice polne bolnih ljudi, zdrži osebje zdravstvenega doma. Seveda so se vsi cepili, vendar so tudi medicinske sestre in zdravniki ljudje, ki prav tako lahko zbolijo, prav tako pa se več ali manj gibljejo tam. kjer je skoncentriranih največ virusov. Zato vam svetujemo, da najprej poskušate sami ukrotiti prehlad in se kasneje, če je nujno potrebno, odpravite tudi k zdravniku. Prav tako pa vam bo preventivno pomagalo ludi veliko svežega zraka, gibanje, športna aktivnost, saj boste tako zagotovili večjo odpornost svojega telesa. Tudi reden obisk savne (vendar nc med prehladom) bi vam zagotovo koristil in še bi lahko pisali o tem, kaj vse nam lahko pomaga. Torej vidimo, da moramo najprej sami poskrbeti zase, šele nato lahko poskrbi zdravnik in zdravila. Potrudimo sc /a svoje zdravje in ob napornih delovnih dneh in stalnem hitenju kdaj pomislile tudi nase, na svoje fizično in duševno zdravje, ki sla nemalokrat lesno povezana. In če se vam v zdravstvenem domu zazdi, da čakate že ves dan in ste zalo nemirni in neraz.poloZcni, pomislile, da so tudi zdravniki in sestre ljudje, ki jih prav lahko mučijo enake tegobe kot vas, pa morajo kljub temu poskrbeti še za vas. Za naslednje leto pa v boj proti gripi nastopite že z jesenskim CEPLJENJEM! lVilRJAM KEPIC Telovadimo skupaj Komaj smo sc RIBICE oddahnile od novoletnih praznovanj, ze nas jc čakal nov izziv - telovadba! Zakaj pa nc?! Vsi sc namreč dobro zavedamo, kako pomemben je telesni razvoj Za nase olroke. tU pa seveda igramo najpomembnejšo vlogo slarši in vzgojitelji. Pomembno jc, da ot- rokom zagotovimo čini širši spekter majhnih in velikih gibalnih izkušenj. Malčki potrebujejo veliko prostora za premikanje predmetov, skakanje, tekanje, plazenje, plezanje, igranje s predmeti... Ko jim vse le možnosti zagotovimo. sit: El 55 T POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 81.3 3«7, faks: 061 813 397 posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo druge poslovne storitve sc tudi obseg aktivnosti pri otrocih širi, seveda v mejah njihovih zmožnosti, kar pa jc bistvenega pomena, otroci pri tem vedno bolj uživajo! Tako smo v naši skupini RIBICI!, kjer poleka vzgojno delo po metodologiji programa KORAK ZA KORAKOM, pripravili telovadno urico za malčke in njihove starše. Poskrbeti smo morali le za športno opremo, dobre volje nam pač nikoli ne zmanjka Zbrali smo se v telovadnici VV/ ANTONA M I DVEDA, kjer je bilo že vse pripravlje-bilo le šc začeti. To pa sploh ni bilo težko. Že sam prostor jc kar klical po gibanju! Otroci so tekali za žogicami, se gugali, plezali na plezala in se spuščali po toboganu, sc vzpenjali po blazinah, poskakovali na veliki in mehki blazini.. Nad vsem tem »rajanjem« pa smo bdeli odrasli in po potrebi priskočili na pomoč. Urica telovadbe je kar prehitro minila, popili smo še kozarček sadnega soka in se poslovili. Mislim, da smo bili na koncu vsi prijetno utrujeni in smo zvečer hitro zaspali, kajti naslednje jutro nas jc že čakal nov dan... Vzgojiteljica: EDA ČADEŽ no, potrebno je SERVIS RTV NAPRAV IN RAČUNALNIKOV Popravljamo: - vse znamke televizorjev, videorekorderjev, radijskih sprejemnikov, avtoradiev, daljinskih in navadnih telefonov - računalnike vseh tipov, od instalacije programov in sistema, vgradenj do modemov KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Programsko volilna konferenca območne organizacije Rdečega križa Dr. Vladimir Breznik ponovno izvoljen za predsednika Delovno predsedstvo konference, kip je vodil dr. Vladimir Breznik (v sredini) Konferenca je bila sklicana v petek, 5. februarja, v sejni sobi zdravstvenega doma Kamnik. Udeležila se je jc večina predstavnikov krajevnih odborov, članov izvršnega odbora, območnega odbora nadzornega odbora ter ostalih. V uvodnem delu konference jc predsednik dr. Vladimir Breznik orisal delo območnega združenja RK v obdobju 1994-1998. Podatki kažejo, da je Rdeči križ v celoti uresničil zastavljene cilje. Naloge so l)ilc obsežne in njihova realizacija je zahtevala polno angažiranje vseh članov območnega odbora. Ze podatek, da se je število članov RK v tem obdobju povečalo od 2400 v letu 1994 na 2950 članov leta 1998, dokaj zgovorno potrjuje, da se zaupanje v vlogo Rdečega križa krepi. Število mladih članov RK se je povečalo od 406 na 540 članov. To je nadvse razveseljiv podatek. ki kaže na to, da je RK močno zakoreninjen med mladimi, saj je prisoten tudi na 16 šolah. Izredno pomembno področje dela te humanitarne organizacije je krvodajalstvo. Letno daruje kri približno 1600 darovalcev. Po številu dajalcev krvi sc Kamnik uvršča v zgornjo polovico v Sloveniji. Povečuje se tudi aktivnost za posmrtno darovanje organov. Rdeči križ se je aktivno vključil v akcijo zbiranja in razdeljevanja materialne pomoči. Socialno ogroženih je vedno več, zato pomoč išče vse več ljudi. Samo v letu 1998 je bilo razdeljeno 2322 kg pomoči, predvsem v prehrani, oblačilih, obutvi, higienskih potrebščinah. Letovanju otrok je RK namenil prednost. Te ugodnosti je letno deležno do 200 otrok. Pri organizaciji letovanja sodelujejo tudi drugi dejavniki, zato je uspeh boljši. Čas dišečih in svetlih trenutkov za male Medvedke December je mesec, ko sc v otroške oči naselijo zvezde pričakovanja. Prav nič drugače ni bilo v igralnici Medvedkov v enoti Pestema vrlca ANTONA MEDVEDA. Pred nami jc bil najlepši mesec v letu in obe s sodelavko Mijo Hribar sva se zavedali, da mora ni kov. Vsako dopoldne smo pripravili za olroke vzpodbudne in zanimive dejavnosti. Ogledali smo si lutkovne predstave: Strahec BAV BAV, Mavrično ribico in Mojco Pokrajculjo. ki smo jih vzgojiteljice pripravile in zaigia-le za otroke iz enote. Pri nas so Otroci so z zanimanjem pogledali v kos z darili biti še posebno lep. poln drobnih presenečenj, dišečih vonjav in skrivnoslnih trenutkov ob soju sveč. Igralnica mora biti v tem mesecu lepa in praznična. Skupaj z otroki smo izdelovali okraske iz slanega lesla, stene polepili z otroškimi risbami, ki so izdajale skrite želje za darila, ki naj bi jih prinesel eden od treh dobrotnikov. Naše mize so bile lepo pogrnjene, na mizah so bile ikebane, ki so jih otroci sami dekorirali in seveda sveče, ki naredijo res praznično in čarobno vzdušje. Na okna smo pritrdili vrvico, nanio pa obesili škorenjec in čakali. Prvo presenečenje nas je čakalo na ponedeljkovo jutro, saj so se Skornji kar šibili pod težo sladkih dobrol. ki jih jc za nas napolnil Miklavž. Vsak dan vse do no vega leta smo sc posladkali s sladkarijami iz enega škornja. Seveda pa nismo pozabili tudi na novoletno jelko, ki smo jo skupaj krasili, saj brez. nje ni pravih praz- gostovali tudi otroci iz sosednje šole z igrico. December je tudi mesce, kjer nc sme manjkali dobre glasbe, zato smo prisluhnili tudi koncertu v glasbeni Soli v Kamniku. Vrhunec vsega praznovanja pa je bil prav gotovo obisk dedka Mraza, ki smo ga letos pričakali skupaj s starši v lepem am-bienlii dvorane nad kavarno Veroniko, kjer so nas zelo prijazno sprejeli in se jim najlepše zahvaljujemo. Deklice so zaplesale ples oh pesmi /AKAJ SO SNEŽINKE BELE. dečki pa so nas popeljali s plesom v PALČKOVO DEŽELO. Ob soju lučk pa je v dvorano vstopil težko pričakovani mož, ki vse leto buri otroško domišljijo, s polnim košem daril. Otroci so z njim poklepetali, mu sem in tja sedli v naročje ali pa ga pocukali za snežno belo brado. Vsakdo je prejel svoje darilo in tudi mi, »Ml DVLDKI«. nismo pozabili na dedka Mraza in starše. Dobri mož se je poslovil od nas v temi v Posebna skrb je bila namenjena strokovnemu izobraževanju. Število seminarjev, tečajev in posvetov narašča. RK je organiziral tudi tečaje za voznike motornih vozil. V ietu 1988 je opravilo izpit kar 435 kandidatov. Številna so bila zdravstvena in druga predavanja ki so v mnogočem pomagala k večji osveščenosti. Zelo pomembno je izobraževanje v enotah prve pomoči CZ. Organiziranih je bilo 10 tečajev. Najboljša ekipa se je uvrstila na državno in evropsko prvenstvo. Povečujejo se aktivnosti tudi na drugih področjih. V ta okvir sodijo: tečaji PP v šolah, akcije preprečevanja kajenja, obiskovanje bolnih na domovih itd. Obsežna tematika, ki jo povezuje delo RK, je bila obravnavana tudi v dokaj živahni razpravi. Poseben problem pa predstavljajo finančna sredstva, iz podatkov, ki so bili predloženi, izhaja, da se sredstva iz občinskega proračuna vsako leto nominalno zmanjšujejo in so dosegla v letu 1998 samo še 13%. Vsa ostala manjkajoča sredstva si je moral RK zagotavljati z lastno aktivnostjo, kar je zahtevalo še dodatno angažiranje vseh organov. Razprava je ugotovila, da je bilo delo RK na vseh področjih uspešno. Mandatna doba združenja RK je potekla. Konferenca je soglasno razrešila dosedanje in izvolila nove organe. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Vladimir Breznik, za podpredsednico je bila ponovno izvoljena dr. Julija Šuštar. Izvoljenih je bilo 9 članov območnega odbora 3 člani nadzornega odbora in 3 člani častnega razsodišča. STANE SIMŠIČ skrivnostnem vzdušju, mi pa smo mu v slovo zapeli pesem Prižgi-mo si lučke. Na koncu smo si Žejo pogasili s sokom, ki so ga nam prijazno podarili v Kavarni Veronika. Naslednje jutro pa nas je pod novoletno jelko čakalo kar nekaj daril, v katerih so bile igrače. Čisto na koncu pa nas je obiskal še Božiček in nas obdaril še z bonboni. Decembrsko praznovanje pa prav gotovo ne bi bilo tako pestro, polno presenečenj in daril, če nam ne bi pomagali: starši otrok. Zveza kulturnih organizacij Kamnik, kavarna Veronika knjigarna Forum, Peter Hribar - avtoprevoznik s. p„ Jože Štrajhar - s. p., Jože Berlec-avto-kleparstvo s. p. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, kajti skupaj nam je uspelo pridati še en kamenček k mozaiku lepih otroških spominov, ki so dragoceni za vse življenje. RENATA HOJS Šemil sem se V nedelji) popoldne sem se domislil, kaj bom za pusta hrusta. Vedel sem le, kaj rabim za klovna. Ko sem prinesel vse obleke, sem pomeril, ali so mi prav. Prišel je torek, dan veselja in zabave. Vstal sem in se te veselil, kuko dobra maškara boni. Toda najprej se bom moral veliko obleCi in našemili. Oblekel sem črne hlače iz svile, nato Se zgornji del oblačila. Potem sem se začel Učiti. Najprej sem si z rdečo barvico narisal iistn in pobarval s šminko. Sel sem se pogledat v ogledalo. Potem sem vzel črno barvico in narisal oči ter znotraj pobarval belo. Tako sem bil pripravljen za v maškare. Z bratrancem sva odšla v Palovče, kjer sva obrala vso vas. Najlepši dogodek mi je bil. ko sva prišla k eni hiši in so tam delali drevesca za veliko noč. Ta dan mi pomeni, da prideš k hiši in so ljudje veseli in jih mi spravimo v dobro voljo. Štefan romsak 4. c os Komenda-Moste JATA REJA d.d. Ljubljana objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN z zbiranjem ponudb Najugodnejšemu ponudniku prodamo: 1. Nepremičnino v Srednji vasi vi št 344, ko. Podhruška Posest predstavljata poslovna stavba površine 834 m2 na pare. št. 17112 in dvorišče v izmeri 1205 m2, pare. št 17114, vse k.o. Podhruška. Izhodiščna cena za celotno nepremičnino znaša 22,5 mio sit. 2. Nepremičnine na Križu pri Kamniku, ko. Križ, vL št 555 2. /. Kokošnjak m dvorišče na pare. št. /50/2 v izmeri 1835 m2. Izhodiščna cena 21) mio sit. 2.2. Kokošnjak in dvorišče na pare. št. 15013 v izmeri 486 m '-. Izhodiščna cena je 3,8 mio sit. 2.3. Kokošnjak in dvorišče na pare. šl. I4(ti4 v izmeri 1490 m2. Izhodiščna cena je 17,5 mio sit. 2.4. Skladišče in dvorišče na pare. št. 14615 v izmeri 1195 m2. Izhodiščna cena je 11,5 mio sit. 2.5. Kokošnjak in dvorišče na pare. št. 14616 v izmeri 915 m2. Izhodiščna cena je 13.5 mio sil. Prednost imajo ponudniki, ki odkupijo vse nepremičnine. 3. Nepremičnina v Komendi v neposredni bližini Konjeniškega kluba Gospodarska zgradba in travnik v izmeri 5628 m2, ležeča na pare. St. 74/2 k.o. Kaplja vas, vi. št. 369. Izhodiščna cena 98.5 mio sit. Pogoji sodelovanja na razpisu: a) Ponudnik je lahko pravna oseba, ki se izkaže z izpiskom iz sodnega registra ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu; h) Pisne ponudbe naj vsebujejo predmet ponudbe, ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri v&ini kupnine ni mogoče naknadno spreminjati ponudbe; c) Ponudniki morajo vplačati varščino v višini 10% izhodiščne cene kot jamstvo za resnost ponudbe na žiro račun prodajalca št: 50103-601-24394 pri Agenciji za plačilni promet, s pripisom »Javni razpis za prodajo nepremičnin* in z navedbo številke nepremičnine Dokazilo o plačilu varščine mora biti priloženo k ponudbi. Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, v primeru njegovega odstopa, jo prodajalec zadrži. Ostalim ponudnikom bo varščina vrnjena v treh dneh po izboru kupca; d) Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom ho sklenjena kupoprodajna pogodba; e) Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, da je izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu, ki je deklaratornega značaja in v roku 15 dni od podpisa pogodbe plačati kupnino, razen če ni s pogodbo drugače določeno; j) Prometni davek in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva plača kupec; g) Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljenott; h) Prenos lastništva nad predmetom prodaje se opravi po plačilu celotne kupnine in drugih obveznosti kupca; i) lastnik ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na JATA REJA, d.d\, Ljubljana, Agrokomhinatska H4, 1260 Ljubljana Polje, pod oznako »Javni razpis za prodajo nepremičnin«, z navedbo zaptmdne številke na katero se ptmudba nanaša. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogmom. Dodatna pojasnila lahko interesenti dobijo po tel.: 481-913. Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 061 825 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSU,A, 1'OUOKI.' IN /A HA VE ZA ZAKLJUČEN K! DRUŽBE V marcu vsako soboto zvečer živa glasba. Se priporočamo. MALI OGLASI Instruiram angleščino. Informacije po tel.: 811-590, po 20. uri, Irena. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-157. Ugodno prodam stoječo plastično cisterno za olje 2000 L Telefon: 815-790, od 18. do 20. ure. Prodam domače sadno žganje. Tel.: 815-308. T Prodam suho seno. Zavbi Vinko, Zg. Tuhinj 42. Kuhinjo, belo, kotno, 210x200, staro 3 leta, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 372-650. Prodam seno in domače žganje. Tel.: 831-343 :(k&X7Uz?Lcei< pon. ■ sobota od 6-23 ned. in prazniki od 8-23 Bar Strelček vas vabi na prijetne urice ob jutranji kavici za samo 90 SIT, s smetano 110 SIT, od 6. do 10. ure! VSAK PETEK IN SOBOTO PARTY z D. J. MAGIC in ugodnimi cenami! mRrkEt manam AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 -barcaffe, 100 g 149,90 SIT - sladkor, 1 kg 155,00 SIT - riž splendor, 1 kg 129,90 SIT - alpsko mleko, 11 109,90 SIT - pašteta Gavrilovič 189,90 SIT - hamburger Kras, 1 kg 999,90 SIT - slanina prešana, 1 kg 1.199,90 SIT - ljubljanska salama, 1 kg 699,90 SIT - margarina Smanta, 250 g 89,90 SIT - siri, 1 kg 799,90 SIT - kompot breskev, 825 g 169,90 SIT - keksi Domaćica, 350 g 349,90 SIT - napitek multi, 21 199,90 SIT - keksi (kot jaffa) 99,90 SIT - čips, 300 g 259,90 SIT -vino Chardonav 0,751 289,90 SIT - vino Janževec, 11 399,90 SIT - sok jabolko, 11 99,90 SIT - whisky 0,71 1.479,90 SIT - bonboniere razne, 200 g od 249,90 SIT Akcija velja od 26. februarja do prodaje zalog. KAKŠNA IZBIRA! .Je«. opao** Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4 let! Menjava staro za novo. Pogodbeni prodajalec in serviser vozil Opel avtotehna in KOSEC d. O. O. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, Laze, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 ORGANIZIRAMO AVTOBUSNI PREVOZ NA OBRTNI SEJEM V MUNCHEN DNE 19. 3. 1999. NAKUPOVALNI IZLETI: LENTI (četrtki, sobote), TRST v marcu prvo in zadnjo sredo in vsako prvo sredo v naslednjih mesecih, PORTOGRUARO, 20 3 , ENODNEVNI IZLETI V BENETKE, 17.4., IN DVODNEVNI IZLETV SAN MARINO, 5. in 6. 6. 1999. VOZIMO ORGANIZIRANE SKUPINE PO DOMOVINI IN TUJINI. POKLIČITE PO TEL.: 817-767 ALI 847-203. gorenje m Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 NAKUPI PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. LIP RADOMLJE d. d VABI K SODELOVANJU - več mizarjev - lahko tudi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122. S4V1 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 OD OPEKE... DO STREŠNIKA - In še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO. UGODNA PONUDBA: OPEKE modularni blok STREŠNIKA Bramac in drugih KRITIN cementa apna vseh vrst Izolacij ter ostalega gradbenega materiala. Vljudno vabljeni v našo NOVO TRGOVINO V STRANJAH!!! tel.: 061/827 030. 827 035 Izkoristite čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. > NOVO: OPAŽ ZA OKROGEE STEBRE V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SI T KOVASTVO MUSIC Loka, Testenova 47, Mengeš tel.: 738-619 Nudimo vam: * transportne platoje (tudi za odvoz snega) * planirne deske za sneg in zemljo * za prihajajočo pomlad imamo na zalogi travniške brane in kultivatorje. I I I I I I I I I j AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA 9a£sk0eflm domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. sreda in pet. od 7h do 15h od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Ni le na vriu vir, ne med gredicami nI le na polju veC, ne med meglicami, ne vet v Sumotl voda, niti vej, ni le nikjer več, kjer bila si prej. Ti. a Gospod, si pre\lii maji stopinje. ZAHVALA V 88. letu je prenehalo biti srce u;isi drugi seslri, teli in svakinji MARIJI LAP s Komcndskc Dobrave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste naso Marijo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za soZalja. podarjeno cvetje, svece, za SV. mase in darove za obnovo cerkve v Komendi. Posebna za i val. i g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za ganljivo petje in g. Jožetu Nograšku /a poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni januar 1999 __ A dan je Cm moral priti, bridkosti tlim. ni. dim solza. Težko je bilo se ločiti, a vse solze, vei Jok zaman. «. Gregorčič) ZAHVALA V 78. letu Življenja nas je zapustila naSa ljubljena mama TONČKA ERZAR roj. Močnik, p. d. Mlinarjcva mama i/. Most Od nje smo se v krogu sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev poslovili v t'đrek, 9. fjjbruarja 1999, na pokopališču v Komendi. Zahvaljujemo sv vsem za izrečena so/,al ja. darovano evelje, sveče in druge darove ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčere Helena, Marinka, Ida ter .lože in Stane i dmZinami Moste. Mengeš, Laze v Tuhinju. Šempeter pri Gorici. Podgorje le ko je SloVO Od lehe, misel, da le ni več med nami. Hvalu, me. II vse dolini in za skupne lepe dni. 11|§L *|ll* ' i ZAHVALA li i mm% V 90. lelu nas je zapuslil naš oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD ŠIINK iz Špitaliča 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle nam v ležkih dneh slali ob sirani z. dobrimi besedami in dejanji. Hvala vsem, ki sle našega očeta imeli radi, ga spoštovali, mu pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi februar 1999 J FOTO GRO KAMNIK, SUTNA 72 tel.:813-896 Odprto: pon.-petek 730-190' sobota 73°-12°l NUDIMO: - VELIKO IZBIRO KVALITETNIH FOTOAPARATOV - OKVIRJE ZA VSE DIMENZIJE FOTOGRAFIJ (BREZPLAČNO U0KVIRJANJE) VSE VRSTE FOTO ALBUMOV IZDELAVO PROSPEKTOV, KATALOGOV, REKLAMNIH PANOJEV FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV. ZELO UGODNO: FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE VSO FOTOGRAFSKO OPREMO, BATERIJE, AUDIO IN VIDEO KASETE, VELIKO IZBIRO FILMOV (BARVNI, ČRNO BELI, DIA, PROFESIONALNI), DIA OKVIRČKI, FOTO TORBICE,... EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ VSEH FORMATOV!!! Zaman Je M tvoj i>nj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja. V 93. lelu je sklenila svojo življenjsko pol ZAHVALA ■H IVANA HOMAR iz Kamnika, Kovinarska 13 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo mame na njeni zadnji poli. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, posebno dr. Dolenčevi, za pomoč in blažilev bolečin naSi mami. Hvala tudi patru Miroslavu za opravljen obred. Vsi njeni Kamnik, Rodica. Domžale, februar 1999 Vsak Človek je zase svet, 'čuden, sveltil in lep kol zvezda na nebu... (Time PavCek) /AIIVAI.A V 71. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil ZLATKO GRILJ Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. darovali evelje in sveče ler nam izrekli sožaljc, se iskreno zahvaljujemo. Hvala ludi g. Kočarju iz podjetja KI K Kamnik in g Križniku od Zveze častnikov slovenske vojske za izrečene poslovilne besede, pevcem TunjiSkega okleta pod vodstvom zborovodkinjc prof. Steletovc za ganljivo zapele pesmi in g. Krtu za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, februar 1999 ZAHVALA Po težki bolezni n;is je v 65. letu življenja zapustila naša ljuba mama. babica, sestra in teta ^ .........^ JULIJ ANA LEVEČ s Pod borita 7 pri Komendi Zahvala zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju UKC, sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za maše in vsem, ki ste našo mamo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. dekanu za opravljen obred, trobentaču, pevcem in gasilcem. Žalujoči vsi njeni najbližji februar 1999 /.c sne in duša H kaka boli, hO vre Tf nI Usoda je tako hotela in Tebe nam je vzela. ZAHVALA V 71. lelu življenja je 9. februarja 1999 umrl nas dragi mo/. Sta, stari ata, praded, brat, stric in tast SLAVKO BENDA iz Suhadol Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sle se v lako velikem številu poslovili od našega ala Slavka, darovali za sv. maše. sveče in cvetje, nam pa izrekli sožalja, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi g. dekanu Nikolaju Pavlicu, pevcem, zborovodjema in izvajalcu tišine za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042, (041) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri OGREVANJE NA PLIN in KON TIKI ŠOLAR d.o.o. Tel.: 810-380 OGREVANJE NA PUN Vse o tem boste izvedeli v knjižici, ki jo je izdala Občina Kamnik. Brezplačno knjižico in še kakšen nasvet dobite v energetsko svetovalni pisarni in v trgovini KON TIKI ŠOLAR d.o.o. v poslovni coni Duplica (poleg trgovine FRAMAT), tel.: 810-380. Kaj roZe na grobu, kaj solza v očeh. kaj Žalost v srcu. kaj spomin nas vseh. Je roza, ki imne, je solza, ki Ige, Žalost pa skriješ globoko v srce. ZAHVALA V 82. letu življenja nas je za vedno zapuslil naš dober in skrben moZ, oče. stari ata. praded in tast IVAN CIBAŠEK s Klanea pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustno in pisno soZalje. podarili cvetje in sveče, darovali za maSe, ter našega ata v tako velikem Številu pospremili na zadnjo pot. Se posebej bi se radi zahvalili gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi KK Komenda. GD Komenda. Moste. Križ. G. Lovrenčiču in G. Sodniku za ganljive besede slovesa, godbenikom, pevcem in trobentaču za zaigrano tišino. Se enkrat hvala vsem. Žalujoči: žena Pavla, sinova Ine in Srečo ter hčerki Slavka in Marjana i družinami in drugo sorodstvo Klanec. Moste, Lahovče. februar 1999 Izpolnila rada vsakemu si telje, bila prijateljem v veselje, ostala pa je bolečina in liha solza večnega spomina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 51. lelu Življenja za vedno /.upustila SLAVKA SKRJANC iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste z. nami delili bolečino in nas v ležkih trenutkih podpirali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in kolektivu Svilanita za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za pesmi slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni februar 1999 ZAHVALA Ob prezgodnjem slovesu od dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA VERSNIKA iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarne darove ter lepo spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, podjetju Kočna Kamnik, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za pesmi slovesa, trobentaču za zaigrano Tišino, Društvu upokojencev Kamnik ter praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi februar 1999 I Ne Čutiš veC lark ov sonea. ne slišiš ptic z^olenja, ne vidiš dragih nas. Izpila si kelih svoj trpljenja, utivaj zdaj svoj mir. ZAHVALA V 79. letu je umrla TONČKA PODBELŠEK iz Sina ri e Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram oddelka 200 na Golniku, dr. Fajfarjevi in sestri Romani za pomoč in lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala teti Francki za pomoč v času mamine bolezni. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in naSim sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Vsi njeni Smarca, februar 1999 e i je ć a s i§p r e m e m b mm rj ■ \/ Vam pr^d5/ay \ \ NOVO BLAGOVNICA v Domžalah je ob sobotah odprta do ure BLAGOVNICA VELE esfn/ trg 1, Domžale, tel.: 718-100 NOVO v blagovnici VELE ODDELEK RAZP v pritličju, poleg cvetličarn Po izredno ugodnih cenah boste našli veliko zanimivega za družino in dom NAPREDEK DOMŽALE VRTNARSTVO GAŠPERLIN Moste 99 pri Komendi, tel.: 341-471 UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA * RAZNOBARVNE PRIMULE (TR0BENT1CE) Z VELIKIMI CVETOVI PO 150 SIT s^fc * KALANHOJE 'A0 * SEMENA V VREČKAH ZA VRT/" * BIOGRENA IN MINERALNA GNOJILA ZA VRT (XIprti) od S. Jo 17. ure. on sob ČUDOVITA LOKACIJA TRAJNA VREDNOST ZELO UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST IZJEMNO UGODNO KREDITIRANJE Informacije in prodaja: ZIL INŽENIRING d.d. • PUN d.o.o. 1 m r n AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 - POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje (pralni, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne skrinj* in omare) • kuhinjske nape in pomivalna korita • mah Kosp-vdinjski aparati NOVO& • barvniTV Gorenj. «Lsb«ii s*0*4 • originalni rezervni deli tervnV lV'B^ pralni stroj WA 1131 81.843 SIT pralni stroj SIMPLE & LOGIC Al. 112.995 SIT sušilec perila VVT 610 42.725 SIT zamrzovalna skrinja 3101 60.782 SIT barvni TV GORENJE 55 TTX 43.683 SIT glasbeni stolp SONY (3 CD. daljinski upravljalec) od 50.000 SIT naprej Neverjetne CENE, resplačna dostava! Možnost nakupa na več obrokov! pRAVlNASLOVZAeNAKUPAPARATo ćen od 8. do 19. ure, ob i V KAMNIKU /na lokaciji novogradnje/: Usnjarska ulica 6, Kamnik Tel.: 061 / 81 75 23 vsak delovni dan: od 9h do 19h sobota: od 9h do 14h V LJUBLJANI: Kersnikova 6/5, Ljubljana Tel.: 061 /133 50 40 vsak delovni dan: od 8h do I8h sobota: od 8h do 12h - posojila z obrestno meto od T + 2,90% dalje In odplačilno dobo do 20 let - cene so dokončne in zajemajo vse predvidene sirotke do prevzema stanovanj - nakup stanovanja po sistemu staro za novo - motnost preprojekllranfa in svetovanje pri notranji opremi Kamniški OBČAN kočna DOM OPREMA, Ljubljanska c. 1 C, KAMNIK, S* 812*552 VAM PONUJA IZRBBN© UdOBNO PRODAJO POMIVALNIH iTROJflV 86.526,00 SIT CDW254S-CDW254 • pomivalni stroj za 12 pogrinjkov • dizajn »FORMA« • zunanje mere v cm: 85x60x60 • 5 programov pomivanja • tipka »E« za energijsko varčevalni program sušenja • 2 različni temperaturi pomivanja • prestavljiva zgornja košara • naprava »VVATERCONTROL« pri modelu CDVV 254 S • filter iz nerjavečega jekla inox s samočistilnim mikrofiltrom • 5-stopenjska naprava za mehčanje vode • poraba vode 22 litrov • poraba električne energije 1,6 kVVh • glasnost 43 dB (A) REZALNI STROJČEK BOSCH 21.204,00 SIT