Šišenski žulji na Brkinih
Štiri mladinske delovne akcije so letos v Sloveniji, tri republiške — v Halozah, v Suhi Krajini in na Brkinih ter zvezna na Kozjan-skem. Ma njih sodeluje skupaj več kot 2500 brigadirjev, samo ljubljanska mladina pa j_e letos dala več kot 600 brigadirjev za te akci-je. Brigade in predvsem organizacijo priprav za posamezne brigade so si med seboj raz-delile občinske konference ZSMS v Ljublja-ni, nekaj brigad je prevzela tudi šišenska mladina — in prva, ki je v njihovi organiza-ciji krenila na delo, je bila prav brigada Mi-lana Mravljeta.
•  Na Brkine, kjer so tri tedne sodelovali z brigado z Notranjske, so šišenski brigadirji krenili 8. junija. Komandant ljubljanske bri-gade, sicer mladinski aktirvist v OK ZSMS Center, Tomo Zupančič mi je ob obisku na Brkinih, ko je delo na trasi komaj   dobro steklo, zatrdil, da so se brigadirji že nadvse dobro »ujeli«, da se razumejo kot pravi to-variši in da so tudi različne »prostočasovne« dejavnosti y naselju že zaživele, čeprav med njimi ni veliko pravih veteranov z drugih de-lovnih akcij.
•  Brigado je  sicer  pripravljala šišenska miladina, med brigadirji pa so mladi prav iz vseh ljubljanskih občin, pridružili pa so se jim tudi vrstniki iz občinske konference Tr-nje v Zagrebu.
•  Brigade na Brkinih letos urejajo in utr-jujejo 15 kilometrov dolgo traso (lani do pr-ve stopnje zgrajene) slemenSke ceste, ki bo mnoge vasi na Brkinih prvič povezala z do-lino in »s svetom«, kot pravijo domačini. In prav odnosi, prijateljstvo in sodelovanje s
krajani, povečini starejšimi, saj je na Brki-nih zaradi njihove zaostalosti in nerazvitosti ostalo le malo mladih, me je najbolj prese-netilo.
•Slovenske mladinske delovne akcije so značilne po tem, da raavijajo poseben kon-cept upravljanja in vodenja akcij. Nekakšna šola samoupravljanja je brigada za vsakega brigadirja.
•  Tako  se že pred  odhodom v brigado mladi srečajo na brigadnih konferencah, kjer se pogovorijo o delu na trasi, o različnih in-teresnih dejavnostih in drugih oblikah pre-življanja prostega časa v brigadi, tudi o za-bavnem   življenju.   Tako  pride  brigada  na akcijo pripravljena in delo se lahko takoj začne.
•  V ljubljanski brigadi je zaživel mark-sistični krožek, zaživela je kulturna dejav-nost, ki je bila nadvse pestra tudi zaradi pri-spevkov mladih različnih narodnosti, zažive-le so športne prireditve, organizirali so ob-rambni dan in vaje v streljanju. No, vse sku-paj pa stalno povezujejo s samoupravnim in družbenopoldtičnim delovanjem na brigadnih konferencah, konferencah naselja, aktivu ZK in ZSMS. Razmišljajo tudi o brigadirjih, ki jih bodo predlagali za sprejem v zvezo ko-munistov, pa za priznanja in pohvale.
•  No, naj za konec povemo še to, da so prišli mlade udarnike spodbujati tudi neka-teri znani družbenopolitieni delavci. Tako so brigado obisikali predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RK ZSMS  Ljubo Jasnič, predsednik skupščine občine Šiška Stane Ple-menitaš, sekretar OK ZKS Franc Hribar, se-kretar OK SZDL Miloš Mikolič ter predstav-riki Pivovarne Union, ki je prevzela pokrovi-teljstvo nad brigado.
•  Delegacija občine Šiška se je udeležila tudi svečane seje brigadne konference, neka-teri so podelili priznanja brigadi, udarnikom, pohvaljenim brigadirjem ter nekatere med njimi predlagali za sprejem v zvezo komu-nistov.
•  In zakaj se brigadirji odločajo za delo v brigadi? Zaradi dela na trasi, delovnih za-dolžitev ali različnih dejavnosti in zabavnega življenja v naselju? Eden od udeležencev mi je zatrdil, da sta pri vsakem brigadirju ved-no prisotna oba motiva. Ni  dela v brigadi brez pravega, pristnega brigadirskega življe-nja, prav tako pa si ni mogoče predstavljati brigadirskega   življenja   brez   tekmovalnega duha na delovišču, ko se ob pesmi vsak zase in visi skupaj borijo za vsak meter ceste po-sebej. Prepričan pa je tudi, da vsak mladi-nec, tako kot on (obiskal je že več akcij), potem, ko okusi brigadirsko življenje, vedno znova in znova želi v brigado.
Vili Pšeničny