3/2018 letnik CXX 77 ZDRAVJE ČEBEL Hitra in uspešna sanacija hude gnilobe čebelje zalege je dolžnost čebelarjev, ki morajo poskrbeti za dobro zdravje svojih čebel, in veterinarjev, ki smo dolžni zaščititi zdrav- je čebel in opraviti vse potrebne preventivne preglede in preiskave, da bolezen čim prej izključimo ali ugotovimo oz. potrdimo ter saniramo v skladu s predpisi. Da bi klinič- ni pregledi lahko potekali čim bolj nemoteno, sta potrebna dobra organizacija pregledov in pravilno ter pravočasno obveščanje vseh deležnikov. V primerih dobrega sodelova- nja med veterinarji in dobro organiziranimi čebelarji, ki so pripravljeni koristne informacije s terena posredovati veterinarju, upoštevati njegovo navodilo in z njim sodelo- vati, se razvijeta medsebojno zaupanje in zavedanje, da je za uspešno zatiranje bolezni čebel nujno dobro medseboj- no sodelovanje. Težave, s katerimi se srečujemo pri sanaciji žarišč in območij s hudo gnilobo Veterinarji VF NVI ugotavljamo, da sanacija poteka po- časneje na območjih, kjer je organizacija pregledov slaba. Kjer ni sodelovanja, se pojavljajo različne težave pri klinič- nih pregledih in sanaciji žarišč. Poleg slabega vremena in stresnih dejavnikov, kot so točenje medu, krmljenje, ropa- nje ali zdravljenje čebel, ki otežujejo ali onemogočijo klinič- ni pregled, vplivajo na hitrost in uspešnost sanacije med drugim tudi dostopnost čebelarjev, skrb za čebele in redni natančni pregledi. Pogosto čebelarji te bolezni ne poznajo dovolj dobro in veterinarju ne prijavljajo suma bolezni ali pa to storijo pozno, ko se bolezen razširi med čebeljimi dru- žinami v čebelnjaku in v okolici. Nekateri čebelarji so slabo pripravljeni na pregled, premalo je iskrenega sodelovanja in zaupanja med čebelarji tako pri nudenju kot tudi pri sprejemanju pomoči. V praksi nas nemalokrat presenetijo neregistrirani čebelarji in neregistrirani čebelnjaki, število čebeljih družin, ki ni primerljivo s stanjem v Registru čebel- njakov, številni nezabeleženi premiki čebel pa tudi na novo odkrita žarišča z velikim številom bolnih družin. Težave ugotavljamo tudi pri sanaciji, ko je treba čebelje družine neškodljivo uničiti in opraviti razkužitev. To delo je zahtev- no, tudi nevarno, in predstavlja starejšim čebelarjem oviro in težko premagljiv napor. Zapore čebelnjakov in območij zato trajajo dlje časa, kot običajno pričakujemo. Podaljše- vanje prepovedi premikov čebel zaradi hude gnilobe čebelje zalege, ki lahko traja več mesecev, povzroča nejevoljo med čebelarji, zlasti med tistimi, ki želijo čebele seliti na pašo, jih prodati, nabaviti ali uporabljati različne apitehnične ukrepe pri preprečevanju varoze in drugih bolezni čebel. Pri reševanju in preprečevanju težav, ki otežujejo sana- cijo bolezni, je treba v okviru predpisov poiskati strokovne rešitve, ki temeljijo zlasti na boljšem medsebojnem sodelo- vanju čebelarjev z veterinarji tako pri organizaciji pregle- dov kot tudi pri sanaciji žarišč, in jih udejanjiti v vsakdanji dobri praksi. Organizacija veterinarskih pregledov in obveščanje čebelarskih društev in čebelar- jev na območju zapore čebelnjakov Javno uradno obveščanje čebelarjev o pojavu hude gnilo- be čebelje zalege poteka s strani UVHVVR, ki izda odločbo o zapori okuženega čebelnjaka in ukrepih za sanacijo bolezni ter odločbo o zapori in obveznem kliničnem pregledu čebe- ljih družin in čebelnjakov v kužnem krogu. Veterinar pri- stojne območne enote VF NVI, ki je pooblaščen za klinični pregled, pripravi obvestilo za čebelarska društva na ogrože- nem območju, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih morajo upoštevati čebelarji, da se bolezen ne bi širila. V obvestilu so navedeni vsi stalni in začasni registrirani čebelnjaki in sto- jišča z oznakami SI s hkratnim pozivom vsem čebelarjem k takojšnji registraciji morebiti neregistriranih čebelnjakov, Ob pojavu hude gnilobe čebelje zalege izda uradni veterinar UVHVVR tudi odločbo o za- pori oz. prepovedi prometa s čebelami in obve- znem veterinarskem kliničnem pregledu vseh čebelnjakov in čebeljih družin na okuženem in ogroženem območju v polmeru najmanj treh km od okuženega čebelnjaka oz. v preletni razdalji čebel. S to odločbo seznani čebelarje s pomočjo območnih čebelarskih društev in šir- šo javnost na krajevno običajen način (oglasna deska na sedežu občine, v kateri je žarišče). V primeru ugotovljenih novih pojavov bolezni na območju se kužni krog razširi, čemur sledijo do- polnilne odločbe za sanacijo območja. Sanacija območja pri pojavu hude gnilobe čebelje zalege Alenka Jurić, dr. vet. med. VF NVI, enota Celje alenka.juric@vf.uni-lj.si 3/2018 letnik CXX78 ZDRAVJE ČEBEL ki so v območju kužnega kroga. Temu sledi individualno obveščanje čebelarjev v kužnem krogu. Obvestilo, ki ga pri- pravi veterinar NVI, vsebuje strokovno navodilo o pravil- nem ravnanju in pravočasnem odkrivanju znakov bolezni ter prijavljanju suma in preprečevanju širjenja nevarne ku- žne bolezni. Obvestilo vsebuje tudi informacijo o terminu in poteku veterinarskega pregleda ter navodilo čebelarju za pripravo na pregled. Dobra organizacija pregledov in obve- ščanje čebelarjev o pojavu bolezni in pregledu čebeljih dru- žin poteka s strani veterinarja NVI ob dobrem sodelovanju čebelarjev na ogroženem območju. Ker gre pri pojavu bole- zni za zaupne podatke, podatki o okuženih čebelnjakih niso javno dostopni. Dober čebelar o pojavu bolezni v svojem čebelnjaku sam obvesti čebelarje v svoji neposredni okolici, razvijeta se zaupanje in sodelovanje med čebelarji pri obve- ščanju in organizaciji pregledov kakor tudi pri sanaciji ža- rišč in veterinarskih pregledih v kužnem krogu. Priprava na pregled Čebelar, ki ima čebelje družine na območju zapore čebel- njakov, mora takoj po prejemu obvestila o pojavu hude gnilo- be čebelje zalege pregledati svoje družine in v primeru suma na bolezen nemudoma poklicati veterinarja. Do prihoda vete- rinarja sme opraviti le najnujnejše posege, preprečevati mora ropanje in rojenje oz. ustrezno ukrepati, poskrbeti za morebi- tne roje in se vzdržati vseh dejavnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do širjenja bolezni. Če čebelar pri pregledu ni opazil po- sebnosti oz. znakov bolezni pri čebelah, se ravna po navodilu v obvestilu; veterinarju ali čebelarju, ki sodeluje pri organiza- ciji pregledov, sporoči podatke za stik osebe, ki bo sodelovala pri pregledu, pove, če mu predlagani termin pregleda ustreza ali predlaga drug termin in upošteva ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni. Pred pregledom mora pripraviti vse potrebne pripomočke in osebno zaščitno opremo, ki jih potrebuje pri delu s čebelami. Delovna zaščitna obleka mora biti narejena iz materiala, ki ga je možno po uporabi razkuži- ti s kuhanjem oz. pranjem v pralnem stroju z dodatkom de- tergenta pri najvišji temperaturi. Delovna obleka oz. zaščitni čebelarski kombinezon mora pokrivati celo telo, od glave, ki jo pokriva klobuk z zaščitno mrežo, do gležnjev, preko kate- rih segajo zaščitne prevleke oz. obujke, ki prekrivajo obutev. Obleka mora biti nepoškodovana, da se preprečijo piki čebel in da lahko delo poteka mirno. Čebelar mora priskrbeti tudi razkužilo za sprotno razkuževanje rok in pripomočkov, vodo, milo, papirnate brisače, PVC-vrečke za noge in folijo za tla ter vrečo za odpadke. Vse panje v čebelnjaku označi s številkami, pripravi beležke lastnih pregledov, potrdila o morebitnih pre- mikih čebel, veterinarske izvide in dnevnik veterinarskih po- segov, ki ga bo moral ob pregledu predložiti veterinarju. Pri pripravi na pregled lahko nudijo čebelarjem v kužnih krogih organizirano pomoč tudi sosednji čebelarji, ki so v stalnem stiku z veterinarjem in se ravnajo po njegovem navodilu. Pregled čebeljih družin Klinični pregled čebeljih družin opravi na podlagi odloč- be UVHVVR veterinar VF NVI, ki je pooblaščen za uradne veterinarske preglede in preiskave čebel na terenu. Čebelar mora veterinarju omogočiti klinični pregled in pri pregle- du sodelovati sam oz. za to delo pooblastiti drugo osebo. Ob prihodu opravi veterinar kratek razgovor s čebelarjem, pre- veri, če je zagotovil vse potrebno za pregled, pregleda čebe- larjeve beležke in uradne zabeležke v dnevniku veterinar- skih posegov ter mu razloži potek veterinarskega pregleda. Na podlagi pridobljene anamneze določi kritične točke, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje čebel ali na sam po- tek pregleda. Pri dobrem sodelovanju čebelarjev na obmo- čju lahko veterinar pridobi anamnestične podatke in določi posamezne kritične točke že pred obiskom, po potrebi izda čebelarju dodatno navodilo že v času priprave na pregled in skrajša čas, ki ga običajno potrebuje za preverjanje stanja na kraju samem pred začetkom pregleda. Pri pregledu hude gnilobe čebelje zalege veterinar ugo- tavlja klinično vidne spremembe na čebelji zalegi. Te so najbolje vidne pri dnevni svetlobi ob lepem vremenu, zato se pregled opravlja pri primerni zunanji temperaturi na prostem v zavetrju ali ob večjem oknu, vratih. Optimalna zunanja temperatura v času pregleda čebelje zalege je od 15 do 25 °C. Čebelar mora iz panjev izvleči vse satje. Da bi se zmanjšala možnost širjenja bolezni, uporablja pri delu le najnujnejše pripomočke, satja ne odlaga na stojalo oz. pu- šča zunaj panja, temveč ga takoj po pregledu vrača v panj. Za vsakim panjem zamenja rokavice za enkratno upora- bo ter umije in razkuži dleto, klešče in drugo uporabljeno orodje. Odpadke in mrtve čebele sproti odstranjuje in od- laga v vrečo za odpadke. Vse dejavnosti potekajo mirno in natančno. Po zaključku pregleda mehanično očisti in raz- kuži orodje, opremo in čebelnjak oz. vse talne površine na stojišču panjev ter poskrbi za neškodljivo odstranitev vre- če z odpadki. Če veterinar pri kliničnem pregledu ugotovi S hudo gnilobo okužen sat Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3/2018 letnik CXX 79 sum hude gnilobe čebelje zalege, čebelar ničesar ne odnaša iz čebelnjaka, ravna se po navodilu veterinarja, ki mu sproti svetuje, opozarja na napake in daje navodilo za preprečeva- nje širjenja morebitne okužbe. Po opravljenem pregledu izda veterinar zapisnik o ugo- tovitvah na kraju samem in po potrebi obvezno pisno na- vodilo, kar zabeleži v dnevnik veterinarskih posegov. V pri- meru ugotovljenega suma bolezni poskrbi tudi za odvzem in pošiljanje vzorcev za preiskavo v uradni laboratorij VF NVI. Čebelarju razloži, kako bo potekala sanacija žarišča v primeru uradne potrditve bolezni, in mu ponudi strokovno pomoč tudi pri sanaciji. Med veterinarskim pregledom lahko čebelarju pomaga organizirana skupina čebelarjev, ki se ravna po navodilu veterinarja. Vse delo mora biti skrbno načrtovano in nad- zorovano, da se prepreči širjenje bolezni. Dobro organizi- ran strokovni pregled čebeljih družin je lahko hiter in učin- kovit. Medsebojna pomoč čebelarjev med veterinarskim pregledom, ki poteka pod neposrednim nadzorom in po navodilu veterinarja, je zelo priporočljiva. ZDRAVJE ČEBEL Območja z omejitvami zaradi hude gnilobe čebelje zalege, glede na občino, na dan 1. 2. 2018. Pri uporabi podatkov je tre- ba upoštevati, da gre pri Registru čebelnjakov za t. i. »živo« bazo, kar pomeni, da se podatki lahko hitro spremenijo. Mag. Breda Hrovatin, dr. vet. med., vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, UVHHVR Prikaz območij z omejitvami zaradi hude gnilobe na območju Ljubljane (vklopljen sloj Čebelarstvo in huda gniloba (informativno)) Fo to : J av ni p re gl ed ov al ni k g ra fič ni h po da tk ov M KG P Območja z omejitvami zaradi hude gnilobe na dan 1. 2. 2018 Občina Število žarišč Brezovica 3 Celje 7 Dobrova - Polhov Gradec 3 Dobrovnik 1 Gornja Radgona 2 Ivančna Gorica 4 Laško 1 Ljubljana 10 Majšperk 3 Makole 1 Sevnica 1 Šentjur 6 Škofljica 1 Tolmin 1 Skupaj: 44 Pri čebelarjih splošno velja, da je huda gniloba sramota za čebelarja, da je to nekaj, kar se čebelarju ne sme zgoditi. Pa je res tako? Nikakor ne. Pred leti sem tudi sam imel v čebel- njaku hudo gnilobo. Veterinarka VF NVI jo je našla zgodaj spomladi pri najboljši družini v čebelnjaku, kjer je bilo več kot 60 družin. Samo pri eni družini, in to pri najboljši! Že jeseni je bila ta družina nadpovprečno močna in tudi samo zalogo hrane je imela nadpovprečno. Nadpovprečna za- loga hrane je kazala na to, da je ta družina nekje »ropala«. Kasneje spomladi se je pokazalo, da je prav posledica ropa čebelnjaka v sosedstvu privedla do hude gnilobe. Čeprav je bila okužena najboljša družina v skoraj novem panju, sem natančno sledil navodilom strokovnih služb, panj in druži- no sežgal in v skladu z navodili razkužil in očistil čebelnjak, orodje, okolico. Priznam, ni se lahko srečati z dejstvom, da imaš hudo gnilobo. Ko dobiš hudo gnilobo, sta najpomemb- nejša dobro sodelovanje s strokovnimi službami in sanacija po njihovih navodilih. Ni sramota dobiti hude gnilobe, sra- mota je, da se ti gniloba večkrat ponovi, da jo od tebe dobijo sosednji čebelarji, in to samo zaradi SLABE sanacije v na- sprotju z navodili strokovnih služb! Boštjan Noč, predsednik ČZS Huda gniloba lahko doleti vsakogar