Centralizem pa avstrijske dežele in narodi. (Govor poslanca dr. Vošnjaka v dež. zboru 7 Gradcu.) Po ob.irnih go7orih mojib predgovorniko7 mi ne bode lebko mogo5e povedati dosta novega. A resnica ae nikoli prevečkrat ne pove, zlasti 7 tej zbornici ne, 7 katerej pri 7e5ini se se zmirom nabajajo gluba niesa (obo-klici ustavovercev), da si sedanji splosni položaj 7 deželi in državi vam dovolj glasno kli.e: izpoznajte, in vrnite se na boljši pot. Zares žalostua podoba je, katero nam kažejo gospodarske razmere ljudstva \ obce iu naie deželne finance posebej. Deželne priklade so 7 poslednjih Ietih silno naiastle. Ziaven državuib davko7 in deželne priklade pritiakajo ubogega davkepla5evalca, ki bi moral veduo odprt žep imeti, okrajni zastopi z 20 do 40% in občinski zastopi s 15 do 20 % i še viajimi pi ikladami na davke. Tako visoki davki bi se dali prenašati 7 deželi, 7 katerej cvete trgovina in obrtnija, kjer ima kmetaki posestnik dobra rodovitna zemljišča, na katerih vsako leto doata pridela in svoje pridelke lebko ter drago prodaja. Kako je r tem oziru pri nas, tega mi ni treba obširno razkladati. Kar vidimo 7 deželi, je sila in siromaštvo ; kar slišimo, so tožbe in pritožbe; k teniu pristopa nara^nost obup, kateri je res opra^ičen 7 takih neznosuib okoliš5inab. Iz poročila deželnega odbora poizvedamo, da iznaša nevplačaua deželna priklada samo 7 lanskem letu pol milijona gld.; 7 nradnem graškem časniku lehko beremo celo vrsto oznanil 0 dražbah knietskih po^ester zarad zaostalih da7ko7. Trgo^ina peaa, obrtniki in rokodelci si komaj toliko zaslužijo, da se preži^e; kmetski posestniki 7 mnogih krajih nimajo 7e5 toliko, da bi vsaj lakote ne trpeli, celo toliko ne, da bi si potrebne soli kupo^ali. Kar se je prihranilo 7 prejanjih boljaih 5asib, davno je že ponžito; davki se ne plačajo 7e5 iz prislužko7 in doneskov od kapitala, temuč iz kapitala samega, z jedno be8edo: primanjkljaj po^sodi, 7 drža^i, deželi, okrajih, obcinah in neštovilnib familijab. Ako išcemo po uzrokib tega slabega polo- žaja, najdemo jih v pre^elikih ja^nih bremenib, davkib i prikladah, a nasproti 7 premalih pribodkih Ijndstva. Od jedne in iste stvari se zdaj plaea najmenj dvakrat, pa tudi trikrat ali štirikrat toliko davka, kakor pred 20 leti; naši pribodki pa se niti daleko niso 7 tej razmeri po^ekšali, pri zemljisčih imamo celo manjae pribodke, zlaati pri 7inogradih, od kar je naša meja odprta za ogeraka in br7atska 7ina. Ker tedaj 7emo in priznati moramo, da bodo da^ki in priklade, 5e se ne znižajo, ljudat^o potlačili in tako tudi deželo uničili, ali ni silno treba, da se 7si skupaj potrudimo, kolikor je v našem delokrogu mogoce, olajaati ja^na bremena? Ali ni naša 87eta dolžnost, da s celim vplivom deželnega zbora na to delamo, da sc tudi 7 drža^i, 7 cesarst^u tako 7lada, kakor zabte^ajo želje in potrebe 7e5ine a78triJ8kih narodo^ in dežel ? Kajti mi smo jeden del cele drža^e in imamo pra^ico, da izrečemo 87oje mnenje. Kar zade^a pr7i del naše naloge, oskrbo^anje dežele in deželnega fonda, skibeti nam je, da so z deželnimi denarji kar mogo5e 7ar5no ra^na, da se varujemo vsakega stroška, ki ni neobbodno potreben in tako pribranimo deželo pred 7ecjim primanjkljajem. A 7e5jidel atroško7, kateri težijo deželo, iz^ira iz posta7, katere je deželnega zbora 7ecina sklenila, ki se tedaj za zdaj ne dado zmanjšati. A ne da se tajiti, da je deželni zbor 7 nedavno preteklih letih pod 7pli7om tako z^anega gospodaiakega razc^etja, deželi nakladal stroške, katere zdaj težko prenaaamo. Ra7nal je pac po slabem izgledu 7 aredišču cesarst^a, na Dunaju, kjer so se iz dežel pritekoči denarji lebkomiselno potratili. Pri deželnib stroakih se tedaj ne bo dalo kaj izdatnega pribraniti, ker jib niti pri dobrodejnih za^odih, niti pri šolat^u, niti pri cestah ne moremo doata znižati. No 7sa deželna priklada, ki iznaša 1 milijon 700.000 fl., je le 12vdel vseb da7ko7, kateri se plačajo 7 celej deželi. Stajerska namre5 blizu d^ajset milijono? gld. direktnega in nedirektnega davka (užitnina, koleki in pristojbine, loto, tobak, 80I itd.) z 7semi prikladami 7red pla5a. Drža^a (cesarst^o) potegne od teb 20 milijono7 nad 14 milijono^, namreS 4 milijone 420.000 gold. direktnega in 10 milijono7 fl. nedirektnega da^ka. In kaj podaja nam zato ogromno 87oto ceutrali8ti6na država? Diago, a slabo upravo, povsodi šopirujočo sebirokracijo in liam Slovanom ae posebej 7edni bojprotinašej narodnosti. Deželna piiklada in vaeiinan5no stanje dežele je 7 Z7ezi s celo javno upra70, z gospodaistvom v središču državi na^zgor, v okrajib in ob5inab navzdol. Zato ne smemo samo, terauc celo moranio vprašati, kako vpliva sedaj vladajoči politieni sistem na finantno stanje dežele, ter na rnaterijalue in duše^ne koristi prebi^alcev, bodi si nemške ali slo7anske narodnosti? inkakobiaemoral preinačiti ta političui sisteni, katerijepo naaem mneuju pogubljiv za A^strijo in za njene narode in dežele., om-'>bi>,r «ii-< Ilže jedeu inojib predgovorniko7 (g. M. Hernaau) je nastel 7se grebe centralisti5ne drža^e, torej bočem slavno zbornico 8amo na nekatere re5i opozoriti. Zakaj bi ne bila mogoča iu izvedljiva 8pra7a 7 a78trijskib deželab, kakoršna se je mej Ogersko in Hr^atsko izvršila? Hrvatska ima 87ojo deželno upravo in lc jeden del da^kov za skupne zade?e 7 Budim-pešto pošilja; iina samo jeduo od kialja imeuovano, a deželuemu zboru odgo^orno deželno 7lado, 7 ogerskeni ministerskem svetu pa je Hr^atska zastopana po jednem ministiu. Vse šobtvo, od ljudske do najvisjib šol, spada 7 delokrog deželuega zbora. Hr^atski ban, ki je v jednej osobi cesarski uaruestnik in deželui glavar, ima pod soboj predatojnike raznib uradov za upravo, pra7osodje, šolst^o, finance itd. in sploh 7ae kralje^e uradnike 7 deželi. A kako pri nas? (Konec prihodnjiS.)