— 40-^ ,.. - •¦ -'...... c« ' .......-.-,-- Pripoveka o Moseji. Zvestibožji služabnik in največji učitelj izraelskega naroda, Mosej, pasel je nekedaj ovce svojega tasta Jetra po brežinah sinajske gore ob potočku, v kateremu je tekla najčistejša vodica. Ko mladi pastir skerbno gleda na svojo čredo, začuje se razgetanje in kopito bližnjega konja. K malu je naglo pridirjal jezdec, oslabivši berzdo, ter je sebe in konja okrepčal z merzlo studenčino, — a potem zopet naglo odjahal. Ali v naglici je jezdec na rnahovini pri potoku pozabil lepo mošnjo, polao rumenib. zlatnikov. Po poti od vasi priskaee majhen deček ter lšže v mekek zglen mah. Dragoceno mošnjo pobere in vesel dom6v otide. Polagoma se zdaj približa srebrolas starček; o palici jedva leze po poti. Pri potoku sede aa skalico počivat. Jedva se malo oddahne, kar v strašnem diru jezdec nazaj prijaše k po-toku in od starca z osoroimi besedami zahteva mošnje z novci. Zaman mu starec priseza, da je nedolžen. Jezdec se userdi in starca ubije. Mosej je vse to videl iia svoje oči. Poprosi Boga, naj bi mu to stvar bistreje razjasnil, rekoč: ^Bog ia gospod moj! daj mi razumeti svojo modrost! Ako je bil jezdec vreden zlata, zakaj si nrn ga vzel? Zakaj mirno gledaš, kadar se preliva nedolžna kri bednega starca, ko je vsega kriv deček ? Večni Bog, naj mi bodo odkriti Tvoji potje!" Bog Moseju tako odgovori: ,,ker mi je znana tvoja ljubezen k meni ter sem te izvolil v pastirja in voditelja svojemu narodu, zato ti dovolim, da moreš razumčti moja dejanja, kar bi nikomur druzemu ne bilo dovoljeno. Zatorej vedi: v četi, ki je udarila na to vas, iz katere je deček, bil je tudi ta jezdec. Serdito je planil y hižo deckovih roditeljev in ugrabil vso imo-vino. Jezdee je izgubil toliko novcev, kolikor je bilo kvare (škode) v defikovej hiži, in tako sem dečku povernil očetovo dedovino. Stari prosjak, kateri je^truden lezel ob pdlici, ta je dečku očeta na skrivnem umoril. Kedor preliva človeško kri, bodi tudi njemu prelita! Morilec je prejel zasluženo kazen in sin je maščOTal smert svojega očeta. Tako je moja razsodba dobra in pravična. Upoznaj in raz-um4j to ter se' uči, tiho me moliti, a po sedaj uže ne povprašuj tako radovedno.V.-ž- .