Stane:
Za celo leto.....K 15'—
za pol leta......<    750
za detrt leta.....«    3'80
za 1 mesec......«    1'30
Posamezna Stevilka 60 vin.
UredniSlvo   in   upravnislvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), priiliije, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev, 31
Ptuj, 21. decembra 1919
I. letnik
| stvarne pomoci potrebujemo, destrukcija cen j je potrebna, ureditev valute in ustvaritev i normalnih razmer.
Sprejeta je bila soglasno ta-le resolucija:
Vrsec svoje dolznosti napram drzavi, si ne damo kratiti pravice do sigurnega obstan-ka; zavraftamo z ogorcenjem dosedanje do-aledDO vsestransko slepljenje in omalovaze-nje javnih nameScencev in zahtevamo odlo6-no takojanjo ureditav vseh naSih praaanj.
S studom odklanjamo zaljivo podtikanje odgovornih faktorjev, „da si^uradnik lahko §e kod dragod kaj zasluzi."   m^SW$W&
Odlofino bomo branili avojo nedotakljivo 6aat in borili ae bomo z vsemi aredstvi za pravico do poatene ekaistence, kakrSno za-hteva ugled in dobrobit drzave.
JamCino, da bodo naSe sklenjene vrate privedlo drzavne Cinitelje do prepricanja, da se mora krivicno poatoparije napram javnim nameSt'encom kruto maScevati na dr2avni sami.
Na shodu je bil izvoljen permanentni akcijaki odbor, ki imej nalogo zacaano zaato-pati ptujake drz. nameScence vseh atrok in alojev, vzdrzevati atike s centralnim odborom uradnifike organizacije v Ljubljani in Mari-boru, informirati uradnistvo o vseh tekocih akcijah in pripraviti tla za moCno uradnisko krajevno organizacijo.
V ta odbor so bili izvoljeni gospodje: okrajni komisar Forcesin za okrajno glavar-stvo in drz. policijo; dr. A. Stuhec, sodni predstojnik, za sodnijo ; nadgeometer Omerzu za zemljemeraki in davcni urad, davCno oblast in financno atrazo ; postni vodja Zemljie za postarje ; prof. dr. Komljanec in naducitelj Gorup za srednje—, meS&ansko— in ljudsko-Solsko uSiteljstvo.
G. vodja okrajnega glav. dr. Pirkmaier je k delokraju tega odbora omenil, da bodi samo predhodnik novemu odboru, ki ga bo izbrala organizacija in da naj skuSa to organizacijo Cim prej udejstviti; tudi pri cen-tralni organizaciji v Ljubljani je treba mar-sikaj preosnovati; tudi tarn je Se dokaj ne-jaanoati in dobicek od organizacije imajo zvecino le oni, ki so centralnemu odboru krajevno najblizji, v tern ko krajevnih orga-nizacij ni. Slo bo za dolofievanje aktivitetnih doklad, razredovanje teh po krajih in tu daje to6ne informacije lahko le krajevmaorganizacija,
(J. zel. rev. Cijan je v temperamentnem govoru izrazil solidarnost organizacije zel. uradnikov z drz. name§6enci in je udelezence shoda pozival na slogo in brezobziren boj za pravico. Ob 12 uri je shod koncal.     S.
Protestni M državnih mtim t Ptuju
dne 18. decembra 1919.
V posvetovalnici mestnega urada ao se zbrali 18 t. m. ob 'Ali uri skoro polno-stevilno ptujski državni nameščenci vseh slojev in strok, da protestirajo na javnem shodu proti nečuvenerau postopanju vlade glede rešitve prašanja uradniških zahtev. Padla je marsikaka pikra beseda; le žal, da je bila potrebna in da je v resnici'skrajni 5as, da »o odločujoči krogi zdramijo iz neverjetnega mrtvila.
Na dnevnem redu so bile tele točke : 1. položaj državnih nameščencev; 2. volitev permanentnega akcijskega odbora; 3. resolucije; 4. slučajnosti.
Shod je otvoril kot sklicatelj g. ravnatelj F. Vajda, ki je bil po pozdravu in sploš nem poročilu izvoljen za predsednika. Zapisnikar je bil g. prof, Alič. Vladni koncipist g. Tone Kosi je imel prav resen, stvaren in premišljen programatičen govor, ki je naslikal v njem ne le obupno-bedno stanje drž. nameščencev, ampak tudi eminentno nevarnost, v katero se pogreza država vse bolj od dne do dne vsled neumevanja dejanskih razmer, kakršno kažejo vladni krogi v Belgra-du. Odklonil je odločno mnenje, ki je preskočilo plot ministerskih zob, da si državai uradnik poleg svojega dela poišče lahko še postranski zaslužek. (Medklic: S prodajo izvoznic! Fej ! — V Sloveniji vsaj je „postranski zaslužek" drž. uradništva več ali manj nemogoč, ker je naše uradništvo, hvala Bogu, še — pošteno in zna čuvati svojo stanovsko čast. Opomba ured.)
G. ravnatelj Vajda je opozarjal na vzgojni upliv, ki ga ima na mladino dejstvo, da mora učiteljstvo z drugimi nameščenci vred poseči po skrajnem sredstvu — stavki; opozarjal je na nevarnost, v katero bo za-gazila država, če bo prišlo do splošnega uradniškega štrajka. Razsulo je na videzu, splošna anarhija, obubožanje, rop, poboj, skratka propast človeške družbe.
G. dr. Zelenik je povdarjal idealno stališče izobraženstva. Kdor se je posvetil študijam in je stopil v državno službo, ni imel namena, da obogati. Odkod neki ? Idealizem ga je gnal v to ; namenil se je pomagati po svojih močeh člo-Iveštvu, da to doseže svojo vzvišeno nalogo J— biti človek,'ne žival. Udinjal je svoje moči državi," da pomaga graditi. In zato pre-jjema mesečno par umazanih papirnatih cunj, da se mu jih gabi v roke prijeti in za katere si niti kosila ne more kupiti. Država stoji in pade z uradništvom. Ce se država danes zruši, ne bo nikdar vač imela prilike, da vstane. Ne bo več „bratoljubne" antante, ki se je tako „nesebično" borila za nas male lin ponižane, da nam danes od njenega bra-jtoljubja slabo postaja. Zato pa : pazite, gospodje, ki sedite na vladnih stolcih! Vi boste jdajali zgodovini odgovor !
Zdravstveni koncip. dr. Vrečko je pov-jdarjal circulus vitiosus, v katerem se vrti po-jvišanje plač z rastočo draginjo. Čim se izleže časnikarska raca, da se bodo regulirate plače, že delajo cene vseh produktov akro-Ibatičae skoke.    N»  potrebujemo višjih plač;