Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0087633,2 COBISS e ŠTEVILKA 2, LETNIK 17 25. 01. 2007, CENA 1,13 €/27« sit HSS ELST m SITULE Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, i 1420 Trbovlje od 19.990 Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avtohiša-krzisni k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov popust 1.251,87 EUR 1.669,17 EUR navigacija Garniin MeidaB Izzivalka z izzivalnim popustom Moidod Zmagovalka z zmagovalno ponudbo. Mazdini naj večji hiti 200<£! popust 834,58 EUR popust 625,93 EUR Mazda2 Velikansko ugoden malček. MaidaS Družinski popust za družinskega ljubljenčka. :ciia velja samo še do 31.01.200' UVODNIK V zvezdnati noči smo koline spravili pod streho 2. zasavčeve klobasarije in bunkucarije - po klobasarsko bunkucarsko. Ta čas se že pripravljamo na mesec kulture in smo bolj ali manj kulturni. Po občutku pač. Je že tako, da je najbolj prijetno početi tisto, kar naj ne bi... Tudi kadilski zakon, ups, proti kadilski, kaže na to zadimljeno ozračje. Prebijamo se skozi najdaljši mesec in nabiramo moči za najkrajši mesec, ki pa bo kar lepo kulturno vesel, saj po svečanostih pride na vrsto že kmalu rajanje. Pustno, predvsem! Drugačnega smo tako deležni vsak dan. Tudi posipanje s pepelom je bolj ali manj vsakodnevi običaj...Ja, pa počitnice, zimske namreč, tudi prihajajo. Snega pa od nikoder. So ga toplogredni plini stopili še preden je uspel doseči mater zemljico? Se je mar narava zarotila tudi proti otroškim radostim? Le kdaj in kje smo ji tako podkadili??? Vrtičkarji so preteklo nedeljo že veselo krtkali po svojih parcelicah in ob tem je zavel omamni vonj sveže grude. Ampak, ali bo res že kar pomlad? Niti za en dan narava še ni uspela skriti vseh odpadkov okrog nas. Že celo »zimo« cveti, kar ne bi smelo in vse je zeleno zeleno. Zaloge vode se zmanjšujejo...Morje narašča - no, mogoče bomo pa Zasavci boljši marinci kot smo bili knapi, kdo ve? Moj srednješolski profesor je modro ugotovil, da davkarija, vojska in bog ne prizanašata. Česa se torej lahko nadejamo? Majskega snega mogoče? Snežilo bo! Zagotovo! Kje, kdaj in kako - hja, to bomo pa videli...baje je letošnja zima že na seznamu naravnih katastrof?! Ko bi bili kulturni vsaj malce bolj, bi bila tudi narava kulturna z nami, tako pa... Urednica Marta MORATE PREBRATI: Še vedno nekje vmes Padec Slovenije na lestvici ekonomske svobode Kronika: Črno na belem 1. Bucovi večeri U3 v Krasniku do bo najšportnik Zasavja NASLEDNJIČ 8E SNIDEMO 8. februarja 2007 Naslovnica: Ž.Zasavčeva Klo-Bunk Slika: PRAV ^Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. V RAZSODEN RAZMISLEK: Ali se morajo krznarji zaradi svojega dela zagovarjati? V začetku decembra je v reviji Nika izšel intervju s krznarjem Matjažem Smoletom. Na začetku intervjuja izpostavi neprijeten občutek, da se mora kot krznar v javnih medijskih pogovorih pogosto zagovarjati, ker oblikuje živalske kože in jih spreminja v uporabne predmete. Ob tem ugotovi, da se ne bi bilo potrebno nikomur prav nič zagovarjati, saj je zakonsko definirano, kaj se lahko goji in lovi in česa ne. Že sam ta stavek je zgovoren: govori o tem, kaj se lahko goji, torej govori o živalih kot o predmetih. Kot pozitivno izpostavi, da naj bi kar 85 % krznenih izdelkov, ki so na prodaj, prišlo s farm, kjer gojijo živali za pridobivanje krzna. Verjamem tem številkam, saj je gospod gotovo strokovnjak na svojem področju. Bega me nekaj drugega: gojenje lisic, nercev in drugih živali, ki imajo to nesrečo, da imajo čudovito dlako, se dojema kot nekaj popolnoma normalnega, celo dobrega in to narekuje tudi moda. To stališče razkrinka našo kulturo, naš resnični odnos do živali, do celotne narave in konec koncev tudi do človeka. Vemo, da so živali inteligentne, da so mnoge skrbne in čuteče matere, da živijo v skupnostih z izdelano socialno strukturo, kjer člani skupnosti drug drugemu nekaj pomenijo in občutijo izgubo posameznega člana, da se znajo igrati, da občutijo veselje kot tudi žalost in bolečino, da potrebujejo svobodo in ogromno gibanja in se v naravi gibljejo po širnih področjih. Kljub vsemu temu, se nam zdi popolnoma normalno, da jih gojimo v najmanjših možnih žičnatih kletkah (manjša ko je kletka, cenejša je pridelava krzna, žičnate kletke pa so verjetno zato, da se krzno ne umaže z iztrebki, seveda pa žica živali reže v tačke) in jih, čim dovolj zrastejo, ubijemo (živali za krzno ubijajo z elektriko ali strupenimi plini ali topimi udarci, da se kožuh ne poškoduje). Dovolj si je pogledati nekaj čisto vsakdanjih slik s takih farm, brez mučilnih prijemov posameznih gojiteljev, za katere lahko verjamem, da so izjema, pa je vsakemu človeku z vsaj minimalno razvito sposobnostjo opazovanja, jasno, da te živali neznansko trpijo. In to naša kultura s svojimi zakoni vred proglaša za normalno!!! Ima se za ekološko in neškodljivo, ker 85% živali, kijih predelajo v krzno, pred tem preživi neznosno trpljenje! In moram se globoko strinjati z gospodom krznarjem, daje način pridobivanja gojenega krzna enak načinu pridobivanja mesa. Oboje je grozljivo mučenje, za katero ne najdem druge razlage kot neverjetno nadutost človeka, daje za svoj užitek pripravljen drugo bitje mučiti in izrabljati. In kako opravičuje tako masovno mučenje in ubijanje? Živali je proglasil za manjvredne, razvrednotil jih je v predmete, ki naj bi jih človek lahko uporabljal, kakor mu je všeč. Kdor danes išče korenine takega brutalnega in neetičnega, da ne rečem zločinskega, odnosa do živali, bo neizogibno naletel na trditev, da živali nimajo duše. To namreč trdi katoliška cerkev, ki tudi podpira ubijanje živali za izdelovanje oblek. V omenjenem intervjuju je navedeno, da krznarska industrija prinaša milijardne vsote in celo več dobička kot leto prej. Kljub temu je jasno vsakemu, ki z lastno glavo spremlja dogajanja okrog sebe, da so tako živinoreja kot krznarstvo in lov panoge, ki so v upadanju, ki nimajo prihodnosti, kajti to so uničujoče panoge tako za človeka direktno kot tudi preko uničevanja živali in celotne narave. Živinoreja se že zdaj drži le zaradi ogromne državne podpore (za vsako evropsko kravo dobi kmet približno dva dolarja in pol državne subvencije na dan), pri tem pa prinaša ogromno negativnosti: uživanje mesa je eden glavnih povzročiteljev številnih civilizacijskih bolezni, živinoreja je eden glavnih proizvajalcev toplogrednih plinov, eden glavnih uničevalcev pitne vode, za živinorejo pa je potrebno izrabljati tudi mnogo več plodnih površin kot za pridelavo žit, sadja ali zelenjave. Lov ruši ravnotežje v naravi in povzroča v naravi mnogo negativnih učinkov, čeprav lovci v vrtcih in šolah govorijo drugače. Vse več ljudi pozna ta dejstva. In vse več ljudi je, ki nočejo uničevati svojega zdravja, niti biti sokrivi trpljenja bitij, ki občutijo podobno kot mi - še bolj prefinjeno. Jasno je torej, da bodo vse te panoge vedno bolj obsojane in tudi v vedno večjih finančnih težavah in edino logično je, da se ljudje v njih čim prej preusmerijo v drugo delo. Država je seveda prva poklicana, da tem panogam in ljudem v njih pri preusmeritvi pomaga, toliko bolj, ker jih je leta spodbujala, da se v te panoge usmerjajo (nenazadnje s subvencijami in ugodnimi posojili živinorejcem, vsakovrstno podporo lovu oz. lovcem...) Vsega tega se zavedajo (do informacij danes pač ni posebej težko priti, če le hočeš) verjetno vsi tisti, ki jih gospod Smole imenuje “peščica ljudi, ki širi nestrpnost do nas (misli: krznarjev)”. Kot del človeštva, kot del naše družbe se čutijo odgovorne, da opozorijo na vsa ta dejstva, da pokažejo, kaj pravzaprav počnemo za zidovi farm za gojenje kožuharjev, živinorejskih, perutninskih, prašičjih in še mnogih drugih farm kot tudi v farmacevtskih in kozmetičnih laboratorijih ali v tihih oddaljenih gozdovih. Vedeti za grozodejstva in molčati vendar pomeni biti sokriv!!! Ni lahko dvigniti glasu za preganjane, za brezpravne, za tiste, ki so jim odvzete vsakršne pravice in to proti veliki večini, proti močnim lobijem, proti tisočletni tradiciji. Ne bom govorila o posameznikih, vendar obtožiti ljudi, ki se izpostavljajo, da bi opozorili družbo, da žaga vejo, na kateri sedi, da širijo nestrpnost in da jim gre le za promocijo sebe, je tipičen primer poskusa zamegliti situacijo in oblatiti govorca, da ljudje ne bi razmišljali o tem, kar je povedal. Naj se ob koncu še enkrat vrnem k vprašanju, ki gaje postavil gospod Smole: kdo pa bi se sploh moral zagovarjati zaradi krznarstva? Sam odgovarja, da nihče. Mogoče bi bilo ustrezneje, če bi vprašal: Ali se mora za grozodejstva, ki jih dela, zagovarjati krznar, mesar, vojak ali tisti, ki njihovo delo naroča in plačuje??? Tudi to je vprašanje, na katerega si mora odgovoriti vsak sam. Ob teh dilemah pa je gotovo zanimivo tudi dejstvo, da se v prve krščanske skupnosti ni mogel vključiti tisti, kije bil vojak ali lovec. Če je hotel vstopiti v prakrščansko skupnost, seje moral najprej izučiti nekrvavega poklica, s katerim seje lahko preživljal. Andreja Gabrovec Jačka 63 Logatec Trbovlje in Zasavje pa.... ŠE VEDNO NEKJE VMES Zasavje, in predvsem Trbovlje, je bilo - so bile- svoja leta na visokem mestu na lestvici v razvoju na (skoraj) vseh področjih gospodarstva, še posebej pa v industriji. Vse to se je dogajalo v času razcveta rudarstva in takrat, ko je bila potreba po premogu v Sloveniji in širši Jugoslaviji res zelo velika. Potem je vse skupaj šlo navzdol. Kaj se v tem trenutku dogaja in kakšne vizije obstajajo na državni ravni pa smo za odgovore poprosili na Ministrsvto za gospodarstvo. Kakšna je vizija TET in njihove čistilne naprave? Skupščina družbe je pred leti potrdila razvojne usmeritve družbe, ki temeljijo na izgradnji novih termoenergetskih objektov na obstoječi lokaciji. V TET so doslej pripravili osnovne tehnične koncepte za različne energetske tehnologije: termoelektrarno na trda goriva, sežigalnico selekcioniranih ostankov pri ravnanju s trdimi odpadki (ti imajo enak status kot biomasa) ter plinsko termoelektrarno vt.i. kombiniranem ciklu. Realizacija teh projektov je možna le s strateškim partnerjem ali v okviru večjega podjetja. Za plinsko elektrarno je TET prejel tudi energetsko dovoljenje, v teku pa je priprava Državnega lokacijskega načrta za plinovod. Glede na vstop TET v HSE bosta nadlajnje načrte ter realizacijo že začetih pripravljali vodstvi TET in HSE. Glede obstoječe elektrarne pa velja omeniti, da seje s čistilno napravo podaljšana možnost obratovanja. Če čistilne naprave ne bi bilo, bi TET definitivno SO.oktobra 2007 morala prenehati obratovati, ker obratovanje z nesaniranimi izpusti ne dovoljuje IPPC direktiva, verjetno pa bi že prej morala prekinjati obratovanje zaradi prekomernih izpustov emisijskih koncentracij. Po prenehanju kurjenja zasavskega premoga bo elektrarna lahko ostala v obratovanju z drugim premogom, vendar bo zaradi zastarelosti in slabih izkoristkov njena vloga omejena. Teoretično je možno elektrarno posodobiti ter ji s tem nameniti večjo proizvodno zmogljivost.. Kako vidite zasavsko gospodarstvo in kje v slovenskem prostoru? Zasavje, predvsem lokacija TET, je pomembna za nadaljnji razvoj termoelektrarn v državi. Kot tako je opredeljeno tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Lokacija je opremljena z energetskim infrastrukturnimi koridorji, železniško progo ter hladilno vodo, kar ji daje pri načrtovanju novi objektov določeno prednost. Opozoriti pa je potrebno, da za razliko od prejšnjih desetletij, danes energetika ni delovno intenzivna panoga, posebno če bo rudarstvo opuščeno. Novi termoenergetski objekti sicer zagotavljajo visoka strokovna in relativno dobro plačana delovna mesta, seveda pa je teh bistveno premalo, da bi reševala lokalno ali regionalno nezaposlenost. Poleg tega podjetja nimajo več lokalne organiziranosti po sedežu, temveč so členi v večjih poslovnih sistemih in kot taka ne morejo biti materialni podporniki lokalnega razvoja v takem obsegu, kot so bila v preteklosti. Kaj pa menijo o razvoju turizma na Direktoratu za turizem? V preteklosti seje v Zasavju predvsem vlagalo v razvoj industrijskih dejavnosti, med tem ko so bile druge dejavnosti, med njimi turizem, nekoliko zapostavljene. Omenjeno je možno tudi podkrepiti s statističnimi podatki, ki nakazujejo, daje v Zasavju zgolj 0,40 % vseh nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji oziroma, da se tam ustvari le 0,12 % prenočitev. Realno ni pričakovati, da bi v kratkem času, glede na okoliščine v regiji, lahko prišlo do revolucionarnih sprememb v korist turističnega sektorja v tej regiji, saj je ta sektor, kot kažejo podatki, zelo podhranjen. Dejstvo je, da so določene industrijske dejavnosti še vedno nosilci razvoja v tej regiji ter zaposlujejo velik odstotek zaposlenih, vendar bi v prihodnje ob samem prestrukturiranju regije lahko igral pomembno vlogo tudi turistični sektor. Mislimo na predvsem manjše turistične subjekte, ki so načeloma bolj fleksibilni in bi se lažje lotevali neizkoriščenih turističnih potencialov. Hkrati bi bilo potrebno vpeljati tudi destinacijski management, ki bi nudil ustrezno podporo novo ustanovljenim subjektom, predvsem na oblikovanju celovitih integralnih turističnih produktov, njihovi promociji, trženju...Verjamemo, da bi tovrsten pristop lahko prispeval k izboljšanju trenutne slike na področju turizma, kar bi imelo glede na multiplikativne učinke turizma (multiplikator 1,8) ugoden vpliv tud na sam razvoj regije. Takšna je torej resnica in komentar se zdi več kot nepotreben. Povzel bom samo del iz knjige Janeza Suhadolca »Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom..«: Ko se Trbovlje poslavljajo od aktualne vloge v slovenskem življenju in gospodarstvu, ni nikogar, ki bi temu čadastemu od slabega zraka zakašljanemu kraju rekel vsaj en svetohlinski Hvala. Naj vsaj jaz poskusim : »Dragi Trboveljčani! Hvala za premog in toploto, s katero smo dolga leta greli naše riti!« (konec citata). Pripra vil: Rudi Špan LAFARGE CEMENT IN REDNI REMONT Redni letni remont v Lafarge Cementu, ki se je pričel 10/01/2007 in se bo predvidoma končal 20/02/2007, poteka po zastavljenih načrtih. Med remontom bodo v peči zamenjali izrabljene obloge in prav tako izrabljeni del ognjevarne obloge v notranjosti. V mlinu za surovine je predvidena menjava rotorja ventilatorja in menjava obloge mlevnih koles. Pregledali in popravili bodo vse odpraševalne naprave in zamenjali ventilatorja izpušni plinov iz sistema mlina surovine in peči. Kot je znano, so v letu 2004 Lafarge Cementu sprejeli sanacijski program za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja z izpusti snovi v zrak. Prav zato bodo opravili vsa potrebna dela za priključitev odžveplevalne naprave, katere poizkusno delovanje je predvideno od julija 2007 dalje, z rednim delovanjem od oktobra 2007, kot je to določeno v potrjenem sanacijskem programu. Tako bo letos zaključena ena največjih investicij v zadnjih letih, izgradnja odžveplevalne naprave, vredna 10 milijonov evrov. S tem bodo zadostili strožjim ekološkim standardom, ki jih prinaša nova zakonodaja Evropske Unije, predvsem pa bistveno zmanjšali izpuste snovi in prašenje. Z uspešno zaključenim sanacijskim programom bo cementarna izpolnila svoj delež pri okoljski sanaciji celotne regije. Zaenkrat v terminskih planih ne predvidevajo sprememb. Prav tako v Lafarge-u predvidevajo, da bodo fizično zapiranje klinker hale zaključili istočasno z remontom, do septembra 2007 pa bodo v notranjosti uredili še dodatno odpraševanje£> Sli Šesedilo: Rudi^Špan / V ponedeljek, 15. januarja, je prostovoljno služenje vojaškega roka začela nova generacija vojakinj in vojakov. Prostovoljno usposabljanje bo potekalo v vojašnicah na Bohinjski Beli in v Novem mestu do 26. aprila 2007. Iz Zasavja odhajajo na prostovoljno služenje vojaškega roka trije prostovoljci in sicer dva iz Trbovelj in eden iz Zagorja. Vsi trije pa bodo služili vojaški rok v vojašnici na Bohinjski Beli. Vojaki prostovoljci se bodo usposabljali po prenovljenem temeljnem vojaško-strokovnem programu. V treh mesecih in pol se bodo usposobili in izurili v temeljnih vojaških veščinah, za učinkovito ravnanje z osebno oborožitvijo in vojaško opremo pehotnega oddelka. Po uspešno opravljenem programu vojaki dobijo vojaško evidenčno dolžnost 11101 vojak strelec, imajo pa tudi prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma vključevanju v prostovoljno pogodbeno rezervno sestavo Slovenske vojske. Slovesna prisega vojakov prostovoljcev bo v obeh vojašnicah v petek, 2. februarja, ob 15. uri. V Republiki Sloveniji seje leta 2003 prenehalo izvajati obvezno služenje vojaškega roka. Skladno s predpisi je državljanom in državljankam Republike Slovenije omogočeno služenje vojaškega roka na podlagi prostovoljne odločitve. Prostovoljno služenje vojaškega roka se izvaja na Bohinjski Beli, v Murski Soboti, Novem mestu in Postojni. Prva napotitev na prostovoljno služenje vojaškega roka je bila 12. januarja 2004. Od takrat je prostovoljno usposabljanje uspešno končalo več kot 650 vojakinj in vojakov. Ministrstvo za obrambo-B.B. BLUMAR IZBRAN ZA IZDELAVO DVEH POLICIJSKIH PATRULJNIH ČOLNOV Vest, ki jo je poslal Blumar d.o.o. iz Sežane sicer ni uspeh iz zasavskih logov, ker pa zadeva splošno varnost in zaščito, ki smo jo na Slovenskem zmožni ponuditi, jo z veseljem objavljamo. V podjetju Blumar iz Sežane se že vrsto let ukvarjajo z gradnjo visoko kakovostnih plovil za domače in tuje kupce. Doslej so bili na trgu prisotni predvsem s plovilom Blumar Sport Cruiser, dolžine 9,45 m, ki ga odlikujejo izredne plovne sposobnosti in prestižno udobje. Plovilo je osvojilo in navdušilo širši evropski trg in je visoko cenjeno tudi v strokovnih krogih. Tem v prid govori prepoznavnost na nedavnem mednarodnem sejmu plovil v Genovi. V letu 2005 je raziskava tržišča pokazala, daje čas primeren za nove izzive na področju oblikovanja in izgradnje za zahtevnejše kupce in ciljne skupine, med katere sodijo tudi tista plovila, ki se uporabljajo profesionalno. Spomladi 2006 so razvili plovilo Blumar Sport Fisherman in z njim zaradi izjemnih karakteristik in prednosti, ki so ustrezale razpisnim pogojem in merilom za policijsko-patruljne čolne, konkurirali na mednarodnem javnem razpisu EU za dobavo dveh čolnov in zmagli. k 3LVÄÄ BM Spori Fishermcin BM Sport fisherman Policijsko-patruljni čoln je dolg 9,45 m in širok 3 m, njegova teža pa je 4 tone. Moč motorjev, 2 x Styer Turbo Diesel 212 KM. Največja hitrost, s katero se ponaša je 45 vozlov, potovalna 30 vozlov, v posadki za upravljanje s plovilom in izvajanjem policijsko varnostnih nalog pa sta dovolj dva policista. Čolna bosta kupcu izročena v kratkem, še prej pa sta na voljo za ogled in testne vožnje. Prosto po obvestilu za javnost: MaH Slike: www.blumar.si V teh januarskih dneh mineva 65. let od Dražgoške bitke in kot že vrsto let, je bila tudi letos slovesnost v Dražgošah v spomin na ta dogodek in kot vedno, so se je udeležili številni zasavski člani borčevske organizacije. Tokrat je na * -■> spominski slovesnosti prisotnim spregovoril minister za obrambo Karel Erjavec, ki je ugotovil, da veličina Dražgoš postane mogočna šele v našem odnosu do časa, ko se je dogajala in označil Dražgoše za nekropolo štiriletnega bojevanja za osvoboditev slovenskega ozemlja. Opozoril je na dejstvo: »Če ne bomo sprejemali preteklosti z vso resnico, bo težko zagotoviti dobro prihodnost. Poudaril je, da je bila odločitev Slovencev za upor edina prava odločitev in zagotovil, da ne bodo dovolili spreminjati zgodovine. Slovesnosti so se udeležili tudi številni drugi člani vlade, poslanci državnega zbora in župani. Manjkal ni niti predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Janez Stanovnik, niti nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, evropski poslanec Borut Pahor in drugi. Po poteh partizanske Jelovice, pohod, kije bil tokrat že 50., se je podalo po oceni organizatorja med 7 in 8 tisoč pohodnikov. Nekateri viri jih ocenjujejo kar na 10 tisoč. Vsekakor je bil to vrhunec v sklopu prireditev, ki sojih organizirali v spomin na bitko in so bile zaradi okrogle obletnice tudi pestrejše. V pol stoletja je pohod po poteh partizanske Jelovice prerastel v največjo rekreativno prireditev pri nas. Trenutek na slovesnosti je izkoristil podmladek SD-ja, katerega člani so med prireditvijo delili letake z napisoma: «Vlada je bolj človeška do kapitala kot do delavca.« in »Ne glejte vladne TV, laže!« Ker so imeli tudi transparente z enakimi napisi, jih je vodja prireditve pozval, naj jih spustijo, saj so na spominski slovesnosti in naj ne žalijo spomina, zaradi katerega je potekala svečanost. MESEC KULTURE V Občina Trbovlje bo ob koncu januarja pripravila zloženko o prireditvah, kijih načrtuje in načrtujejo ob kulturnem prazniku trboveljska društva in kulturne ustanove in sicer od 1.2.2007 do 28.2.2007. Zloženko bodo prejela vsa gospodinjstva v občini. POSLOVIL SE JE NOVINAR IGOll GRUDEN RTV Slovenija in slovensko novinarstvo je siromašnejše za enega izmed najboljših novinarjev, Igorja Grudna. Njegova pot se je končala na spominskem pohodu po poteh Dražgoške bitke. Novinarsko pot je Igro Gruden pričel kot novinar in urednik pri časopisu Dnevnik in več kot trideset let hodil po njej na RTV Slovenija. Pot ga je vodila od novinarja, odgovornega urednika, pomočnika direktorja in v vsako delo je vlagal neizmerno energijo, saj mu je bilo novinarstvo več kot le poklic. Dolga leta je bil dopisnik iz Italije, zlasti iz zamejstva in neuradni ambasador matice. Zapustil je tisoče poročil, komentarjev in novinarskih pričevanj o času, ki gaje zaznamoval s svojim delom in življenjem. Dobitnik vrste nagrad je tudi nosilec priznanja, najvišjega, ki ga slovenski novinar lahko dobi - priznanje Društva novinarjev za življenjsko delo. Foto: dokumentacija Dela Na Občini Hrastnik poteka javni razpis za sofinanciranje športnih, kulturnih, humanitarnih in drugih društev. Medtem ko je rok za kulturo 23. januarja potekel, za humanitarne in druge dejavnost pa že 19. januarja, se lahko za športne programe še prijavijo, saj je rok 6. februar 2007. »Razpisne obrazce je mogoče dobiti vsak dan na Športni zvezi Hrastnik od osme do štirinajste ure,« je povedal Peter st. Kauzer, ki je tudi kontaktna oseba. Za sofinanciranje športnih programov, kamor sodi rekreacija, šport invalidov, kakovostni in vrhunski šport, vzdrževanje objektov in razvojne strokovne naloge, so namenili letos več kot 71.500,00 evrov. Besedilo in slika: FančiMoljk Tudi Občina Trbovlje je objavila razpise za sofinanciranje športnih, kulturnih dejavnosti, invalidskih in humanitarnih organizacij, programa Droga in sofinanciranje društev in organizacij splošne porabe v občini Trbovlje za leto 2007. Okvirni zneski razpisov za leto 2007 so: za šport 146.052 €, za kulturo 33.800 €, za invalidske in humanitarne organizacije 16.692 €, za program Droga 4.173 € in za splošno porabo 58.420 e Razpisi in vsa dokumentacija, vključno z obrazci za prijavo so dostopni na spletni strani občine pod rubriko “razpisi”. Zainteresirani jo lahko dobijo tudi na sedežu Občine Trbovlje, Mestni trg 4, na Oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, v sobah št. 44 in 46. MaH A KAJ IMAJO SKUPNEGA? RegioMarket s Centra za razvoj Litija in 2. Zasavčeva klobasanja in bunkucarija sta združila prizadevanja, da izsledita pravo zasavsko jetrno klobaso. Za lažje razumevanje nekaj osnovnih podatkov o prizadevanjih Centra za razvoj Litija: »Gre za skupen projekt 17 evropskih partnerjev, od tega tudi dveh slovenskih - poleg Centra za razvoj Litija je k projektu pristopil tudi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Vodilni partner je nemški LUBW, sodelujejo pa še trije partnerji iz Avstrije, en iz Francije, dva iz Nemčije, šest iz Italije, po eden iz Švice in Lihtenštajna. Projekt bo trajal do konca marca 2008 in si v skladu s prvo prioriteto programa Interreg DIB Območje Alp prizadeva za promocijo alpskega prostora kot konkurenčnega in privlačnega življenjskega in ekonomskega prostora v okviru policentričnega prostorskega razvoja v EU. »RegioMarket« si za cilj postavlja razvoj in v nadaljevanju izvedbo krovne trajnostne strategije marketinga in blagovnih znamk za celotno alpsko območje, s poudarkom na treh glavnih gospodarskih sektorjih - hrani, storitvah (turizem in gastronomija) ter obnovljivi energiji. Strategija bo upoštevala obstoječe izkušnje na alpskem območju s ciljem razvoja pristopa dobrih praks. To bo prispevalo k promociji produktov in storitev visoke kakovosti na območju Alp in izven ter k vzpostavitvi edinstvenega prodajnega položaja. Dolgoročno bo to prispevalo k povečevanju konkurenčnosti in promocije malih in srednjih podjetij (MSP) ter k novim poslovnim investicijam na območju. Center za razvoj Litija si je za svoj pilotni projekt izbral Ohranjanje kulinarične dediščine Zasavja, s ciljem zaščititi en ali dva tipična mesna regijska izdelka. V prvi vrsti gre predvsem za značilno zasavsko jed, klobaso jetmico, razmišljanja pa so nas privedla tudi do klobase mesenke, ki je poznana zlasti na litijskem območju....« No, odgovor na naslovno vprašanje ste dobili. Združili smo hotenja in želje in na 2. Zasavčevi klobasariji in bunkucariji omogočili strokovnjakom, ki so kot stroga komisija ocenjevali jetrne klobase, da se pošteno namučijo. Komisijo so sestavljali dr. Božidar Žlender, strokovnjak za tehnologijo mesa, Simo Zajc in Vjekoslav Križ, predstavnika inšpekcijskih služb, Zdenka Pečnik, živilska tehnologinja, Silvo Laznik, gostinec in nekdanji učitelj na Srednji gostinski šoli Zagorje, Franc Vidrgar, gostinec, Janez Škrinjar, kmetovalec in predelovalec mesa, Milan Dolanc, Živilski tehnolog in mesar. Oceniti so morali štirinajst vzorcev jetrnih klobas, ki so jih zasavski izdelovalci kolin na ogled in okušanje prinesli. Dve debeli uri so se mučili in namučili in odločili, da naj-naj za zlato medaljo niso našli, so pa za najboljšega proglasili Adama Ključevška iz Radeč, Počakovo 10. Po strogem in čisto zaresnem ocenjevanju je sledila okrogla miza s prisotnimi izdelovalci o tem, kakšna bi pravzaprav prava zasavska jetrna klobasa morala biti. Tako na hitro tudi niso našli recepta zanjo, vendar se bo iz pripomb, opažanj in nasvetov ter seveda dolgoletnih izkušenj lahko izoblikovalo neko enotno mnenje, kakšna mora biti ta prava jetrnica: ne preveč »dobra«, jetra naj bodo kot začimba, riž, no značilna zanjo je bolj kaša kot riž, česen, seveda in začimbe, ampak v sozvočju, da nobena ne izstopa, dilema ali topla ali hladna in šein še. Ne, ni bilo enostavno oceniti vzorce, še manj enostavno pa bo zapisati recepturo. Zbrani družbi se je ta večer pridružil tudi etnolog dr. Janez Bogataj, kije radovedno spraševal in pozorno prisluhnil razlagi starih jetrnih mačkov. Ampak, končno je bil uradni del zaključen, Saša & Saša z litijskega centra sta se zahvalili komisiji. Dvorana v gostilni Pri Vidrgarju na Vidrgi je pokala po dolgem in povprek. Zasavski izdelovalci kolin in njihovi gostje so končno dočakali trenutek, ko so se lahko posvetili zašpalenim dobrotam in bunkucu. Zginevali so dišeči kolobarčki, poleg jetrnih še predstavljenih suhih, kožnih, krvavih klobas, šobla ali šumbla.. .zaliti z jabolčnim sokom, bunkucem.. .vsega je bilo na pretek, zmanjkovalo je le ŠKR1NCE (p prostora za številne krožnike... Na letošnji 2. zasavčevi klobasanji in bunkucariji, lani začete prav zaradi zaščite značilnih zasavskih kolin, se je predstavilo triindvajset Zasavčanov od Radeč, Celja do Litije s po dvema, tremi ali več vrstami klobas in med njimi so bili tudi predelovalci sadja z dvema ali tremi sortami bunkuca in tudi jabolčni kis, ki slovi po mnogih vsestranskih zdravilnih in kulinaričnih učinkih, seje predstavil. Brez sponzorjev seveda prireditev ne gre, vendar jih predstavljamo posebej. Uredništvo Zasavca in izdajatelj Grafika Gracer iz Celja sta se vsakemu udeležencu zahvalila za sodelovanje s posebno Zahvalo. Jasno je, da brez pridelovalcev klobas iz Zasavja in njihovih jetmic ne bi komisija dobila toliko podatkov in tako konkretnih tudi o izvoru, vzroku izdelovanja jetmic in običajih knapovskih družin v časih, ko je bilo rudarjenje v Zasavju osnovna panoga in vir preživetja, kot jih je prav na 2. Zasavčevi klobasariji in bunkucariji. Zabava? Zagotovo je bila, tako ali drugače, predvsem pa hudo zaresna in delovna. MaH IZID OCENJEVANJA JETRNE KLOBASE; Komisija je imela možnost podeljevati, po dogovorjenih kriterijih, do 20 točk. Lestvica prvih - za bronasto odličje-je takale: Adam Kijučevšek 18,50 točk Jože Žibret 18,00 točk Fani Novak 17,00 točk Litijska mesarija 16,50 točk Vsi ostali izdelovalci jim sledijo tesno za pol ali eno točko. Ekstremnega odstopanja, ne navzgor in ne navzdol, komisija ni ugotovila. No, tudi pravi recept za jetrnico še iščemo. POVZETEK KOMENTARJEV STROKOVNE KOMISIJE ZA OCENO VZORCEV IN OKROGLE MIZE O ZASAVSKI JETRNICI Komentarje strokovne komisije lahko v grobem razdelimo na dva sklopa. Prvi se nanaša na vsebnost začimb. Pri posamezni vzorcih so izstopale kumina in česen, pri drugih pa so bile začimbe premalo poudarjene. Več opomb komisije je bilo tudi na sestavo prereza in teksturo, kot so groba sestava prereza in tekstura, pomanjkanje kaše, slaba polnjenost ipd. Na okrogli mizi so bili izpostavljene različne recepture za jetrnico, kar je med drugim tudi posledica »malih skrivnosti« posameznih proizvajalcev, bolj zaskrbljujoče pa je prilagajanje recepture zahtevam sodobnih gostov. Tradicionalno je bila jetrnica izdelana iz manj kakovostnih kosov mesa, jeter, kaše in začimb, kar ji je dajalo specifičen okus, danes pa nekateri proizvajalci masi za mesenke enostavno dodajo jetra in riž. S podobnimi problemi so se srečevali pri Kranjski klobasi in šele načrtna promocija tradicionalne recepture in formalna zaščita je temu naredila konec. Udeleženci srečanja so zapisali 8 receptur in 7 načinov priprave in postrežbe ter se spomnili šeg in navad povezanih s kolinami, kar je zelo dobra osnova za nadaljnjo raziskavo pisnih zgodovinskih omemb. Vsekakor pa bo potrebno raziskati, v čem se zasavska jetrnica razlikuje od jetrnih klobas, ki jih delajo v drugih delih Slovenije in v tujini ter se iz palete receptur odločiti za eno in jo zaščititi. Povzetek sta pripravili Vesna Erhärt in Saša Ceglar, podrobnejše informacije pa lahko dobite na Centru za razvoj Litija, ki vodi projekt promocije in zaščite zasavske jetrnice. Nagradna vprašanja za bralce Zasavca - ljubitelje jetrnic: Kupone z odgovori izrežite in pošljite na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,14f0 Zagorje I~Naštejte tri domače zasavske izraze za jabolčno vino: I Nagrada je 5 sadik Ekodrevesnice Ocepek ' Ime in priimek:___________________________ [_Naslov: —--------------------------------- [~Naštejte vsaj tri sestavine v zasavski jetrnici: 1 Nagrada v vrednosti 33 EUR vas čaka v Mesnici in delikatesi I FERDI v Trbovljah Ime in priimek:_______________________________________________ [^Naslov:_______________________________________________________ Na Zasavčevih prireditvah se nam letos pridružuje tudi podjetje Staus.d.o.o. iz Metlike, ki razvija izdelke za kuhinjo in dom. V podjetju, ki obstaja od leta 1995, sami načrtujejo in izvajajo ves življenjski cikel njihovih izdelkov - od načrtovanja, oblikovanja in izdelave do tržnega komuniciranja, prodaje in servisnega centra. Njihovi izdelki (izvirni hišni pripomočki) so še posebej zanimivi za vse naše proizvajalce salam in klobas, a vsako sodobno gospodinjstvo bi moralo imeti kakšen njihov pripomoček. Prvonagrajenije že pobegnil v Sentgotard Statusovi izvirni hišni pripomočki vključujejo tri skupine izdelkov: *vakuumski pripomočki in aparati za podaljševanje obstojnosti in svežine živil shranjevanjem v vakuumu, *pripomočki za lažje in hitrejše kuhanje ter pripravo hrane, *obešalniki in police, ki pripomorejo, daje stanovanje urejeno in lepo. Na naši klobasariji so si prisotni lahko ogledali delovanje SmartVaca aparata za vakuumiranje in varjenje, ki je nezamenljiv za čuvanje salam, klobas in druge hrane. Poleg SmartVaca, obstajata tudi FamilyVac in HomeVac, ki sta primerna za manjša gospodinjstva. Drugonagrajenka je bila presenečena obiskovalka s štajerskega konca Stausovci niso od muh o čemer govorijo standardi in nagrade: *SIQ izjava o skladnosti za vakuumske aparate, * Netko 2004 za najboljšo spletno stran (status.si) v kategoriji spletne trgovine, * Zlata medalja za inovacijo 2005 rezalniku čebule. No, prav ta rezalnik čebule je bil ena od nagrad, ki jih je na 2. zasavčevi klobasariji in bunkucariji podelilo podjetje Staus. Tretja nagrada je bil rezalnik česna, druga rezalnik čebule in prva komplet vakuumskih posod. Vsi ti izdelki so dobrodošli v vsakem gospodinjstvu, kajti s pomočjo Statusovih pripomočkov in aparatov so živila okusna in hranljiva skozi vse leto. V naših krajih se porabi kar precej pijače in velikokrat v steklenicah ostane še kakšen sok ali vino, kar je škoda zavreči. Vakuumski set za vino ohranja svežino in aromo pijače v že odprtih steklenicah. Za sveže pripravljene sokove in osvežilne pijače, pa ne bi smel manjkati vakuumski vrč. V podjetju mislijo na vse, saj imajo še:vakuumski zapiralnik Tretjenagrajeni pa veseli Trboveljčan kozarcev z vak. črpalko, set vak. pokrovov, potovalni set vak. posod, maxi družinski set, set pravokotnih in set okroglih posod, drobilec orehov večnamenski rezalnik, rezalnik gobic, sekljalnik svežih začimb.... Iz lastne izkušnje vam poleg naštetega priporočam ponev za pečenje s pokrovko (lahko tudi samo pokrovka). Kolikokrat sem se jezila, ko sem kuhala, pekla ali pražila v ponvi ali neki drugi posodi... .imela sem mastne, popackane kuhinjske ploščice in štedilnik ter veliko sitnosti dokler to nisem očistila. Nič več! Odkar imam pokrovko, kijeres enkratna, lahko mešam, dodajam sestavine brez odkrivanja, ker ima na vrhu odprtino skozi katero lahko storim vse to. Moji prijateljici sta enkratni kuharici in si ne moreta zamisliti njune kuhinjske ustvarjalnosti brez rezalnika čebule. Če sta se odločili za kosilo pripraviti okusen golaž ali pa družino presenetiti s francosko solato, imata vse zelo hitro pripravljeno, kajti z rezalnikom čebulo ali pa sestavine za solato narežejo z eno potezo na lepe enake kockice. Veseli nas, da se je našim prireditvam pridružilo tudi podjetje Status. Če ne boste imeli sreče, da si kmalu ogledate ali kupite neki njihov izdelek, jih boste znova lahko videli na naši tradicionalni salamijadi 1.aprila. Ne bo vam žal! Besedilo: St.R. Slike: PRA V OGLASI + Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in /-c-3, video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g # g možnostjo sponzoriranja postanitß 1)1(111 f trženje in produkcija za gospodarsko * e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ .... . , , E-mail: atv.signaI@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA! V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o QZEBQf Iitpp Grafex, grafično podjetje d.o.o., Izlake Smo uveljavljeno storitveno podjetje na področju grafičnih izdelkov in agencijskih storitev z dolgoletno tradicijo. Zaradi širitve obsega poslovanja vabimo v dinamičen in kreativen tim nova sodelavca: • STROJNIKA/TISKARJA w) za posluževanje tiskarskih in grafičnih strojev Pogoji: • izobrazba IV. ali V. stopnje strojne, elektro, grafične ali druge ustrezne smeri • smisel za delo na strojih • OBUKOVALCA/REPROGRAFA m za kreativno in razvojno ustvarjanje grafičnih rešitev Pogoji: • poznavanje programske opreme in osnovnih znanj • pričakovana kreativnost in timska naravnanost • zaželene izkušnje, znanje tujih jezikov in vozniški izpit Nudimo: - dobre delovne pogoje, možnost napredovanja in osebnostnega razvoja • stimulativen zaslužek • uvajanje v delo in možnost izobraževanja • možnost redne zaposlitve Dodatne informacije je moč dobiti na 041/347 902 Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe na naslov: Grafex d.o.o., "Za razpis", Podlipovica 31, 1411 Izlake -^j ali po e-pošti na matej.seslarlglgrafex.si «o«», RTH d.o.o., Trbovlje Trg revolucije 12 1420 Trbovlje Poslovodstvo družbe RTH obvešča, daje bil v Uradnem listu R8 št.3 z dne 12.1.2007 objavljen razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prezaposlovanja in samozaposlovanja presežnih delavcev družbe. Prvo odpiranje vlog bo dne 16.02.2007. Vloge, ki bodo na naročnikov naslov prispele po prvem odpiranju, bo strokovna komisija obravnavala enkrat mesečno, vse do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na gornjem naslovu ali na internetni strani www.rth.si Poslovodstvo družbe ELKOPLAST d.o.o. SLAVICA MARN, s.p. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 T j42* Vranckntfi/h 3305 Vransko VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, ▼ Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR IZDELAVA IN MONTAŽA Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje PRTI, DARILNI PROGRAM * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe 'A' © PODJETNIŠKA PADEC SLOVENIJE NA LESTVICI EKONOMSKE SVOBODE Razmere poslovanja podjetij v Sloveniji, ki jih meri tako imenovani Indeks ekonomske svobode, se v letu dni niso izboljšale. Slovenija po večini meril, ki sestavljajo indeks, ostaja skoraj na repu EU. Rezultati zadnje raziskave so pokazali, da se Slovenija uvršča na 61. mesto med 175 proučevanimi državami ter da je v zadnjem letu beležila padec za pet mest. V EU-27 je bila na letvici najbolj svobodnih držav na komaj 22. mestu (slabši so le Italija, Bolgarija, Romunija, Poljska, Grčija), med 41 državami Evrope kot geografske celote pa je bila na podpovprečnem 27. mestu. Kaj sestavlja indeks ekonomske svobode Indeks, ki ga že od leta 1995 izračunavata Heritage Foundation in poslovni časnik Wall Street Journal, je indeks, ki združuje več meril svobode ekonomskega vedenja posameznika. Združuje indekse poslovne svobode, trgovinske, denarne svobode, svobode nasproti države, fiskalne svobode, premoženjskih pravic, naložbene svobode, finančne svobode, svobode glede korupcije in svobode do dela. Popolnoma ekonomsko svobodna oseba je tista, ki lahko v celoti razpolaga s svojim delom in premoženjem. Razlogi za slabo uvrstitev Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) med drugim ugotavlja, da na takšno uvrstitev neugodno vpliva metodologija, ki vključuje le družbe z omejeno odgovornostjo. Če bi bili v raziskavi zajeti tudi samostojni podjetniki, ki so v Sloveniji pomemben generator gospodarskega razvoja, bi raziskava zagotovo dala drugačne rezultate. V Sloveniji že delujoči projekt VEM (vse-na-enem-mestu)je za zdaj namenjen le samostojnim podjetnikom, skorajšnja razširitev na družbe z omejeno odgovornostjo pa naj bi se zgodila v letu 2007. Res je tudi, da v obdobju izvedbe raziskave v Sloveniji še ni veljal nov zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Koraki k poenostavitvi poslovanja ZGD-1 je v letu 2006 zlasti poenostavil ustanavljanje d.o.o. in preoblikovanje s.p. Prenova ureditve d.o.o. je bila usmerjena v poenostavitve ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Pri tem je pomemben element prostovoljni institut obrazca družbene pogodbe, ki ne zahteva notarske overovitve. Z zakonom so se odpravile likvidnostne zahteve ob ustanovitvi, družba se lahko ustanovi tudi le s stvarnimi vložki ali s stvarnim prevzemom. Z uvedbo evra 1. januarja 2007 se je najmanjši znesek osnovnega kapitala znižal na 7.500 evrov. Prenova zakona je zasnovala tudi podlago za nadgradnjo projekta VEM na družbe z omejeno odgovornostjo. Zelo koristne so tudi nove določbe o možnostih statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo. S 1. januarjem 2007 sta poslovanje podjetij v marsičem olajšala uvedba evra in sprejeta nova davčna zakonodaja, še zlasti zakon o novem davčnem postopku. Pomemben prispevek temu pa daje pravkar sprejeta novela zakona o sodnem registru. Ministrstvo za gospodarstvo med drugim še v letu 2007 načrtuje vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij in samostojnih podjetnikov, kmalu lahko pričakujemo tudi nov obrtni zakon. INFORMATIZACIJA SODNEGA REGISTRA Vpisovanje v sodni register bo cenejše in bolj prilagojeno elektronskemu poslovanju. To bo uvedla novela zakona o sodnem registru, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in pomeni uskladitev z evropsko direktivo ter z dopolnitvami zakona o gospodarskih družbah. Ker se podatki v sodnem registru podvajajo s podatki v poslovnem registru, je predvidena združitev obeh baz v eno informatizirano bazo, tako da bo sodni register postal sestavni del baze poslovnega registra. Vpise v uradnem listu pa bodo nadomestile objave na javnih spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), kar bo znižalo stroške objav in skrajšalo čas objave. DOHODNINA PO NOVEM Do 31. januarja morajo vsi izplačevalci prejemkov na Durs poslati kontrolne podatke o vseh izplačilih zavezancem v minulem letu. Od 1. marca bo Durs zavezancem na dom pošiljal že vnaprej izpolnjeno napoved za odmero dohodnine za leto 2006, v katero bodo vpisali manjkajoče podatke (v tolarjih in ne evrih) oz. vpisane podatke popravili. Za zamudnike pri kontrolnih podatkih so predpisane zakonske globe med 1.600 in 25.000 evri oz. za odgovorno osebo med 400 in 4.000 evri. Če kontrolni podatki ne bodo oddani, davčni zavezanci ne bodo dobili dohodninskih odločb. Dohodninske odločbe z navadno pošto, ker je ceneje Predizpolnjene napovedi bodo poslane z navadno pošto, in ne več s priporočeno, prejeli pa jih bodo zavezanci, tudi tisti, ki so napoved za odmero dohodnine oddajali po elektronski poti. Durs bo z odpravo priporočene pošte prihranil 2 milijona evrov. Bo pa oddaja prek sistema e-davki možna tudi letos, predizpolnjene napovedi pa bodo dostopne v sistemu za vse zavezance. Nov, 20-milijonski informacijski sistem leta 2009 Nov informacijski sistem Davčne uprave RS bo stal okoli 20 milijonov evrov, mednarodni javni razpis bo objavljen maja. Nov informacijski sistem bo začel delovati prihodnje leto, v celoti pa leta 2009. UVRSTITVE Slovenska uvrstitev v EU-27 glede na podkazalnike Poslovna svoboda: 14. mesto Fiskalna svoboda: 20. mesto Svoboda glede na državo: 9. mesto Denarna svoboda: 20. mesto Svoboda glede na korupcijo: 16. mesto Svoboda dela: 20. mesto Slovenijo so prehiteli: Oman, Namibija, Kuvajt. Slovenija je prehitela: Ugando, Nikaragvo, Bolgarijo. Prvih deset držav po indeksu ekonomske svobode: Hongkong, Singapur, Avstralija, ZDA, Nova Zelandija, Velika Britanija, Irska, Luksemburg, Švica, Kanada. Vir: Heritage Foundation, Wall Street Journal Trbovlje, 20.1.2007 IM. POLJUDNA © ll.IOVli.IO MOLČE Dovolj imam poslušanja predstavnikov delodajalcev, ki s polno ritjo (beri: z nekaj 1000 evri veliko plačo) kar naprej govorijo, daje delovna sila v Sloveniji čisto predraga (pa ne glede na 500 eur ali še manj neto plače!!!), Nisem jih pa še slišal(a), da bi napadli čisto predrage in neuspešne menedžerje, kje pa! Ti hočejo, ne glede na uspeh, imeti še večje plače, pa se v to nihče v tej državi ne spotakne. Mogoče pa je res problem v malici!? Za Ljubljano znaša neto umi zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v Ziirichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18.2, v Oslu pa 17,4 dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Zirricha v povprečju na uro več kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar, to so Švicarji in Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa bi bilo drugače. Žal ni tako. Povprečni neto umi zaslužek zaposlenega v Berlinu znaša 12,9 dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1 dolarja. Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast plače v Atenah. Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot trdijo delodajalci v Sloveniji? Žal, tudi to ne drži. V Sloveniji naredimo 1.756 delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1.611. na Dunaju 1.649. v Lizboni 1.708 ter Madridu 1,724. V čem je torej problem? KOMENTAR (MALO CINIZMA VČASIH NE ŠKODI): MOGOČE PA JE PROBLEM V ZNANJU IN SPOSOBNOSTIH MENEDŽERJEV IN ČLANOV NADZORNIH SVETOV... torej v delodajalcih! NAJRAJE BI NAS KAR ZAMENJALI S KITAJCI... LEJ GA, HUDIČA, MOGOČE PA RES. KJE PA PIŠE DA BI MORALI BITI MENEDŽERJI LE SLOVENCI???? KOLIKO JE UNTVERZITENO IZOBRAŽENIH KITAJČKOV, KI BI RADE VOLJE ZAMENJALI NAŠE MENEDŽERJE ZA KAKŠNIH 200 JURJEV NA MESEC, DOKLER NE BI SANIRALI FIRME. BI KAR SPALI V PISARNAH, DELALI BREZ DRAGIH SLUŽBENIH AVTOMOBILOV, BREZ DOPUSTA, BREZ GOLFA, TENISA, BREZ SAVN, BREZ NAJBOLJŠIH UR, MOBITELOV IN DRUGIH MALENKOSTI, KI JIH NAŠIM MENEDŽERJEM POZLATIJO DELAVCI! V ZNANJU SLOV. JEZIKA NI PROBLEM - NAUČIJO SE GA PREJ KOT NAŠI J. BRATJE KO BI MU RAČUNOVODKINJA POVEDALA, DA JE SLABO POSLOVAL, SI NE BI NA RAČUN PODJETJA NAROČIL NAJDRAŽJEGA ODVETNIKA, TEM VEČ BI PRIŠEL PRED DELAVCE IN NAREDIL HARAKIRI... ********************************************************* MMmjaauuu »Zaradi velike bojazni konkurence, da bo v Sloveniji vzpostavljen normalni konkurenčni prostor in bo začel delovati še Tušmobil kot tretji operater mobilne telefonije, že imajo več dela tudi sodišča.« so zapisali v sporočilu za javnost za takojšno objavo 18. januarja 07 v Dialog Company. »Si.mobil je namreč na Upravno sodišče RS vložil zahtevo za začasno odredbo, v kateri je zahteval preprečitev začetka delovanja Tušmobila in s katero bi Tušmobilu preprečili uporabljanje odkupljenega frekvenčnega območja, na katerem bi lahko vzpostavljal nove ponudbe paketov mobilne telefonije za individualne in poslovne uporabnike. Ker gre za svojevrsten presedan in vnovični poskus omejevanja konkurence na področju mobilne telefonije v Sloveniji, je primer povzročil izjemno vznemirjenje, hkrati pa je tudi Upravno sodišče odločilo hitro in učinkovito ter nerazumljivo zahtevo Si.mobila zavrnilo.« Po besedah Marka Fujsa, direktorja družbe Tušmobil, je Upravno sodišče sprejelo povsem logično odločitev. Poskus Si.mobila predstavlja samo obupno prizadevanje po ohranjanju monopolnega položaja na trgu. Ob dveh dogovorjenih ponudnikih je namreč še vedno mogoče govoriti o monopolnem in dogovornem upravljanju ponudbe storitev mobilne telefonije. »Poleg tega, da smo do možnosti za razvoj tretjega ponudnika mobilne telefonije v državi prišli pod bistveno slabšimi pogoji, kot sta jih imela ostala dva ponudnika mobilne telefonije, smo morali prevzeti vse zakonske in druge obveznosti za vzpostavitev ponudbe na področju mobilne telefonije. Zdaj ko intenzivno vzpostavljamo tehnične pogoje za delovanje, pa lahko rečem, da jih bomo tudi v celoti spoštovali in do sredine leta vzpostavili konkurenčno ponudbo storitev mobilne telefonije,« je ob zadovoljstvu, da je Upravno sodišče pravilno razbralo poskus zastraševanja regulatorjev trga in potrošnikov pred dodatno konkurenco na področju vzpostavljanja novih storitev na področju mobilne telefonije, poudaril Marko Fujs, direktor družbe Tušmobil. Kakorkoli! Ko ostanete brez signala in to na kar nekaj krajih naše ljube deželice na sončni strani Alp, medtem ko se pa z onkraj velike luže sliši glas, ki mu malček malo manjka le stas, tako jejasen in glasen, je skrajni čas, da se zamislite če mogoče škatle od globina le niso bile bolj uporabne, kot mobil... al tušal sialno, le da je glasno! No, ja, narod slovenski je treba skregat, pa imajo vsi dosti dela - le raja gre žejna čez vodo. Kazen mora biti - aktualna: Pridejo vsi tolarski kovanci in bankovci pred Nebeška vrata in potrkajo. Sveti Peter jih povpraša: “Kajpa vi tu gori?” “Naš čas seje iztekel, v Sloveniji so uvedli evre. ” so zacingljali. “Aha, no prav, potem pa kar naprej7 "je razumevajoč Sv. Peter. Odpre jim vrata in vsi kovanci ter bankovci za 10, 20, 50, 100, 200 in 500 SIT odskakljajo veselo naprej, bankovcem za 1000, 5000 in 10000 SIT pa zaloputne vrata in jim zabrusi: “Vipa žal ne morete v nebesa!” “Zakajpa ne, če smo pa največ vredni???”se. začudijo “jurčki”. “Zato, ker vas nisem nikoli videl v cerkvi!” je odločen sveti mož. MaH DRUŠTVENO DRUŠTVO DAN SE ŠIRI PO CELOTNI SLOVENIJI Ustanovljena društva DAN v Radovljici, Brežicah in Ljubljani - V ustanavljanju še dve novi društvi - Prvi rezultati zdravljenja spodbudni Po dveh letih delovanja se Društvo za avtizem DAN iz Trbovelj širi po celotni Sloveniji. V decembru 2006 so bila ustanovljena društva DAN v Radovljici, Brežicah in v Ljubljani. V fazi ustanavljanja sta še društvi DAN v Murski Soboti in Kopru. Društvo za avtizem DAN pomaga otrokom in osebam z avtistično motnjo na območju celotne Slovenije. Po protokolu DAN! (De-feat Autuism Now! - premagajmo avtizem zdaj!) se trenutno zdravi 15 slovenskih otrok. Zaključena je prva faza pregledov. Rezultati so spodbudni. Društvo za avtizem DAN aktivno deluje že dve leti. Predsednica društva Katja Šergan Božič pojasnjuje namen ustanovitve društva: »Društvo za avtizem DAN smo ustanovili, da bi pomagali družinam z avtističnimi otroki, ki se zdravijo po protokolu DAN! (Defeat Autism Now! - premagajmo avtizem zdaj!). Celotno zdravljenje je samoplačniško in zato si prizadevamo, da bi čim večji delež stroškov staršev krili s pomočjo društva DAN. Trenutno se po protokolu DAN! zdravi 15 slovenskih otrok.« Zaključena je prva faza pregledov otrok, ki se zdravijo s protokolom DAN!. Rezultati so spodbudni, čeprav se otroci nahajajo šele na začetku zdravljenja. Dodatke in zdravila v zdravljenje uvajajo postopoma, prilagojeno vsakemu otroku. V društvu DAN pričakujejo, da bodo otroci ob ustreznem sledenju navodil DAN! zdravnika sčasoma še bolj napredovali. V decembru 2006 so bila ustanovljena društva DAN v Radovljici, Brežicah in v Ljubljani, ustanavljata pa se društvi DAN v Murski Soboti in Kopru. V krovnem društvu DAN si prizadevajo za nadaljnjo širitev društev DAN po celotni Sloveniji, saj bi, po besedah predsednice Katje Šergan Božič, to »dvignilo osveščenost ljudi o avtizmu ter pripomoglo k ustreznem zdravljenju čim več otrok in odraslih z avtizmom«. Širitev društev DAN po območju celotne Slovenije je ključna za pridobitev sredstev za zdravljenje otrok z avtizmom na lokalnem nivoju. Lokalna društva so sicer povezana v zvezo društev DAN, a se lahko samostojno prijavljajo na razpise za finančno pomoč tako na lokalni kot na republiški ravni in pomagajo s tako pridobljenimi sredstvi avtističnim otrokom na svojem območju. Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter čustveni in socialni neodzivnosti. Čeprav pravi razlog za nastanek motnje ni znan, vedno več dokazov kaže, da ima motnja biološko osnovo. Zdravljenje po protokolu DAN! beleži največje napredke otrok z avtizmom v svetu. V društvu za avtizem DAN se zavzemajo za napotitev družin avtističnih otrok na opravljanje preiskav in terapijo v tujino, po navodilih izbranega DAN! zdravnika (v Sloveniji ga nimamo). Na podlagi preiskav krvi, urina, blata in las, ki jih je mogoče opraviti v Ameriki ali na Norveškem, DAN! zdravnik predpiše najprimernejšo terapijo oziroma zdravljenje, kije prilagojeno posameznemu otroku. Katja Šergan Božič, predsednica Društva za avtizem DAN, e-mail: katjafa)avtizem.com. internetna stran: www.avtizem.com EUROPA DONNA LANI DONIRALA VEČ KOT 32,5 MILIJONOV TOLARJEV ZA MEDICINSKO OPREMO Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je v letu 2006 za medicinsko opremo po celi Sloveniji namenilo skupaj 32.677.000,00 sit. Združenje je lani za nakup novega linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut v Ljubljani namenilo 5,5 milijona tolarjev, 14 področnim zdravstvenim domovom in bolnišnicam je podarilo 14 negatoskopov ter Onkološkemu inštitutu roloskop v skupni vrednosti 21.177.000,00 sit. Oktobra je Europa Donna organizirala že tretji dobrodelni tek in hojo po ljubljanskem Tivoliju, na katerem je zbrala milijon tolarjev za akcijo Kliničnega centra Ljubljana Darujmo za CT. Za nakup računalniškega tomografa je združenje do konca leta namenilo 5 milijona tolarjev. Za ultrazvok porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto pa je namenila 1 milijon sit. Europa Donna bo tudi letos, ko praznuje 10. obletnico, nadaljevala s humanitarnimi akcijami po celi Sloveniji. Eden izmed osrednjih ciljev Europe Donne je posodabljanje medicinske opreme po celi Sloveniji, ki vsem ženskam zagotavlja enake možnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk, takojšnje in najboljše zdravljenje ter rehabilitacijo po bolezni. Humanitarna akcija zbiranja sredstev za mamotom v letu 2004 je presegla vsa pričakovanja, pri tem pa je odločni pogajalski ekipi uspel nakup mamotoma po bistveno nižji ceni od prvotno določene. S preostankom sredstev so lani kupili 14 negatoskopov za področne zdravstvene domove in bolnišnice po celi Sloveniji ter roloskop za Onkološki inštitut v Ljubljani. Za te naprave je združenje skupaj namenilo 21.177.000,00 tolarjev. Lani je združenje podprlo akcijo Sindikata profesionalnih igralcev nogometa in Sindikata športnikov Slovenije GLAVE GOR! RAK - Poglej mu v oči in zmagaj tudi ti!’’, katere del je bil namenjen zbiranju sredstev za nakup novega linearnega pospeševalnika. Europa Donna je za to akcijo zbrala 5,5 milijona tolarjev. Prvo soboto v oktobru je Europa Donna organizirala že tretji dobrodelni tek in hojo, na kateri je podprla akcijo Kliničnega centra Ljubljana Darujmo za CT!. Europa Donna je na teku zbrala 990.000 sit, do konca leta pa je za napravo CT skupaj namenila 5 milijonov tolarjev. Upravni odbor združenja je decembra lani na 9. seji sprejel program dela za leto 2007, ki bo jubilejno leto, saj slovenska Europa Donna praznuje že 10. obletnico. Članice upravnega odbora so se strinjale, da tudi letos organizirajo in podprejo akcije zbiranja sredstev za posodabljanje medicinske opreme v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prvo soboto v oktobru bo združenje organiziralo že četrti tradicionalni humanitarni tek v ljubljanskem parku Tivoli, na katerem bo zbiralo sredstva za ultrazvok za Splošno bolnišnico Maribor. Za združenje: Mojca Senčar e-pošta: europadonna@europadonna-zdruzenje. si, www. europadonna-zdruzenje.si. SVOJCEM SLOVENIJE V Trbovljah, v prostorih CSD-ja, je v sodelovanju z občino in centrom za socialno delo v letošnjem letu odprlo Informacijsko pisarno Društvo UP. Namen pisarne je, da starši in mladi lahko pridobijo osnovne informacije o zasvojenosti, načinih urejevanja in ostalih društvih. Je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, s statusom društva, ki deluje v javnem interesu varstva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1993 zaradi osebne stiske posameznikov. V štirinajstih letih se je z izjemno požrtvovalnim, povsem prostovoljnim delom razvilo močno društvo, ki je danes v Sloveniji eno vodilnih na področju reševanja problematike zasvojenosti. V programe društva je bilo do sedaj vključenih več kot 1600 družin. Društvo deluje na zasebnem in sistemskem nivoju. Prizadeva si spremeniti uveljavljeno mnenje, daje zasvojenost nekaj sramotnega za družino, da so zasvojenci marginalne skupine. V vseh teh letih je nenehno navzoče na številnih okroglih mizah in v vseh medijih. Predstavniki društva so z referati sodelovali na domačih in mednarodnih kongresih na področju zasvojenosti. Na sistemskem nivoju je društvo dalo pobudo za spremembo zakona, ki je do takrat zasvojence uvrščal med psihiatrične bolnike ter pobudo in predlog za sprejem splošnega zakona o zasvojenosti. Društvo je dalo pobudo, da se sodniki v izreku sodbe zasvojenim prestopnikom, če le morejo, odločajo za napotitev na zdravljenje namesto v zapor. Društvo je dalo pobude in predloge za izdajo Zakona o PREPREČEVANJU UPORABE PREPOVEDANIH DROG IN O OBRAVNAVI UŽIVALCEV PREPOVEDANIH DROG (ZPUPD), ki je bil sprejet 1.1999 v parlamentu. V letu 2002 je Društvo sodelovalo pri pripravi nacionalnega programa na področju drog, ki gaje predstavil Urad za droge RS. So pobudniki za ustanovitev Urada za preprečevanje zasvojenosti v okviru MOL in Urada za droge RS in prav tako tudi eden od pobudnikov in ustanoviteljev Zveze nevladnih organizacij na področju drog. Od septembra leta 2005 je Društvo »UP« vključeno v razvojno partnerstvo SpinUP, ki je del pobude EQUAL in pridobiva sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Glede na aktualnost njihovega delovanja obljubljamo, da bomo o njihovem delu bralce sproti obveščali UPanje je in mi si UP&mo! DRUŠTVENO @) V ZAGORJU V četrtek, 18. januarja 2007, je OZRK v sodelovanju z občino Zagorje in zagorskim županom organiziralo srečanje krvodajalcev, ki so v letu 2006 darovali kri že kar 25, 30, 35,40,45,50,60,70,80, ali celo 85 krat. Na srečanje je bilo povabljeno 74 krvodajalcev, a udeležilo se ga je okrog 30. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci glasbene šole Zagorje, je zbrane pozdravil predsednik zagorskega OZRK dr. Franc Grošelj, ki se je zbranim krvodajalcem zahvalil za njihovo humano dajanje krvi in povedal še nekaj zanimivosti iz zgodovine krvodajalstva v Zagorju. V lanskem letu je darovalo kri 1257 krvodajalcev, kar je za 4 več kot je bilo v letu 2005. Krvodajalcem sta spregovorila tudi predstavnik Rdečega križa Slovenije, strokovni sodelavec za področje krvodajalstva Boštjan Novak in predsednik krvodajalske komisije pri našem združenju dr. Leskovar. Sledila je podelitev priznanj krvodajalcem in pogostitev. Ob 140. letnici RK pri nas sta Barbka Rebolj in dr. Leskovar za dolgoletno sodelovanje v krvodajalskih akcijah dobila posebno priznanje. Letošnji jubilant z največkrat darovano krvjo je Ivan Marinovič, ki je daroval kri kar 85 krat. Ob tej priliki vabimo naše krvodajalce na prvo krvodajalsko akcijo v letošnjem letu, ki bo v četrtek 1. in petek 2. marca. Vabimo tudi mlade, da postanejo del naše velike krvodajalske družine, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali to dragoceno življenjsko tekočino. Besedilo:OZRK Zagorje, StR. S lika: StR. PESTRO V EERRURJIJ V DPM TRBOVLJE V prvih januarskih dneh je bilo mogoče nekaj zatišja, vsekakor pa si trboveljski dpmjevci niso privoščili daljšega oddiha. Pričeli so z načrtovanjem aktivnosti v mesecu februarju in iz programa je razvidno, da je ta najkrajši zimski mesec precej natrpan z delom za prostovoljce DPM Trbovlje. V mesecu februarju načrtujejo naslednje aktivnosti: L OBELEŽITEV KULTURNEGA PRAZNIKA ponedeljek, 5. februar ob 10. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje - literarni nastop Rozman Andreja - Roze (ogled je organiziran za OS) 2. SPREVOD PUSTNIH MASK nedelja, 18. februar ob 15. uri izpred križišča pri mestnem parku po enosmerni cesti do parkirnega prostora pred Delavskim domom, kjer bo potekala osrednja prireditev 3. ZIMSKE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 2007 26. februar - 2. marec med 9. in 13. uro 4. OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT na temo “Moje mnenje o devetletki” v sejni dvorani Občine Trbovlje F DPM Trbo vlje Dr. Franc Grošelj pozdravlja zagorske krvodajalce V Loki pri Zidanem Mostu “KRONIKA; ČRNO NA RELEM” V petek, 29.decembra 2006, je bila v prostorih KD Primož Trubar vLoki pri Zidanem Mostu otvoritev razstava Borija Zupančiča “Kronika; črno na belem”. ■ Otvoritev je slavnostno odprl in besedno Janez I Suhadolc, sledilo pa je tradicionalno prednovoletno HE« srečanje Kreartovcev in prijateljev skupaj s skupinama Bori & Young Ones in Triom K zgosti. In kdo je Bori? Dalibor Bori Zupančič. Rojen leta 1949 v Celju. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, stripom, karikaturo, knjižno ilustracijo in glasbo. Poklicno se ukvarja z art terapijo (specializacijo opravil na Nizozemskem). Leta 1988je na “Lead-ing International Art Competition, New York” prejel nagrado za slikarstvo, leta 2004 pa na Bienalu slovenske ilustracije priznanje Hinka Smrekarja za izvirno ilustracijo. Dalibor Bori Zupančič predstavlja osrednjo osebnost nekdanje celjske alternative sedemdesetih let, sestavljene iz skupine mladih, kije intenzivno spremljala in doživljala modernistično gibanje ter z njim tudi progresivni rock. Bori, ki se klasičnim slikarskim medijem ni nikoli odpovedal, je v sedemdesetih letih svojo osebnost artikuliral predvsem na področju novih umetniških praks, ki se v slovenskem prostoru odražajo v ustvarjalnosti skupine OHO. Konceptualno področje je Bori zaključil s “Pejsažem v zelenem” (1972), v katerem je laž manifestiral za umetniško resničnost. Po tem dejanju se je zavezal umetniški poziciji, ki jo lahko označimo kot “avtorska iskrenost”. Ne da bi se oziral po dogodkih širšega prostora je, v zatišju svojega ateljeja ali kar na ulici, v Mestnem parku Celje ali v kakšnem zaprašenem prostoru, snoval ideje, ki so izgrajevale koncept umetniške osebnosti, ki se v enem izmed številnih esejev sprašuje “Kako pojasniti življenje mrtvemu Beuysu?”, razmišlja “O času”, ali o “Slikarstvu” kot vseobsegajoči materialnosti, ki je podlaga za uvajanje nove senzibilnosti, pa tudi razmisleka o drugačnem vrednotenju umetniških praks ob že ustaljenih estetskih konvencijah. Razstava, ki se ne ustavlja samo v sedemdesetih in tudi ne samo pri Borijevi sliki, ampak prinaša celovit vpogled v ustvarjalnost ene izmed zelo zanimivih celjskih umetniških osebnosti. Kaj pravi bori o svoji umetnosti ? Ciklus “Kronika; črno na belem” je izbor iz moje “Zbirke CHIPS” v kateri so zbrane groteskne-humome-ironične-parodične-satirične risbe. Tematsko se dotikajo vsega tistega kar me spremlja na moji Poti in zato si zanje pridržujem vse avtorske pravice. Umetnost je zame ena izmed poti v raj. A, ker raja ni brez pekla, srečujem na tej moji poti najrazličnejše peklenščke. Takšne in drugačne. Da bi jih razkril in se jih seveda tudi znebil, jih rišem in rišem in rišem. Tako nastaja moja “Kronika; črno na belem” in iz nje predstavljam pričujoč izbor. Janez Suhadolc pa je o Boriju Zupančiču na razstavi povedal tole: »Rekli so mi, da moram nekaj povedati o liku in umetniku človeka in ustvarjalca Daliborja Borija Zupančiča. To je za mene velika čast in težava. Borija namreč vsi prisotni že dolgo poznate. Pa toni še tako hudo. Težava je v samem smislu in načinu. Zakaj bi jaz pripovedoval o slikah Borija Zupančiča, ko jih imate vendar pred sabo. Lahko bi rekel: »Poglejte jih in si mislite tasvoje«, ampak norma je ob takih priložnostih kot je današnja, da se o že omenjenem liku in njegovi umetnosti tudi kaj pove. Poleg slikarstva imamo še druge umetnosti: kiparstvo, muzika, umetna obrt, balet, arhitektura, gledališče, poetika, besedovanje. Za vse našteto obstoja inštitucija kritike. Ta se nikoli ne izraža s plesom, arhitekturo, muziko in tako naprej, ampak je skoraj v celoti vezana na besedo. Kam bi prišli, če bi kdo hotel, na primer, sezidati kakšno kritično mnenje ali dobrohoten komentar. Kakšna bi bila muzikalična gledališka kritika? Skratka, slavljenec naj ne zameri, beseda je v vseh teh naštetih konstelacijah nekaj več. In zato se Sveto pismo ne začne na primer: V začetku je bil balet. Ali pa: najprej so se križemkražem risale črte, ali pa v začetku so bile polke in valčki, ne,! V začetku je bila BESEDA in pika. Če je v Svetem pismu na prvem mestu beseda je pri Boriju in njegovem ustvarjanju na prvem mestu ČRTA. Črta je nekako vmes med sliko in črkami, črke so gradniki že omenjene BESEDE. Nekatere so bolj dolge, potem so take krivuljaste, pa cikcakaste, včasih se zvijajo v majhne krogce in krožiče, potem so bolj pikaste in pomišljajaste črte, večkrat jih nariše nekaj tudi kar tako, daje prizor bolj izpolnjen. Bori Zupančičje narisal že na kilometre črt, veliko jih še bo, čeprav, ja, TEMPUS EDAX, se zdi, da je prvi polčas vendarle že za njim. Za mene, ki sem mnogo starejši pravijo, da je za menoj že tudi drugi polčas in, da živim že podaljške. To kar tako, mimogrede. Bori Zupančič povezuje črte v razumljive sličice, ki v načelu ne potrebujejo razlage. Običajne prizore iz življenja slehernikov dobrodušno priredi in karikira. V pomenskem smislu poudarja smešno in ironično celo sarkastično stran omenjenih prizorov. Borija še zmeraj vznemirja spolnost in deloma včasih tudi erotika. Kakšen nos je zato podoben moškemu spolovilu, joški so neraziskana pokrajina, rit sepriliči tolstemu obrazu. Svojim risbampridodaja pogostorna še socialni čut in usmiljenje do trpečih in ubogih. S tem opravičuje svoje ime. Namreč Bori se Bori, je Borec za pravice ponižanih in razžaljenih, čeprav ve, da jim s svojim risanjem ne bo kaj prida pomagal. Meni se zdijo skoraj najlepše tiste risbe, kjer je prav na gosto veliko črt, pa tudi tiste z malo črtami niso slabe, no, ja, tudi tiste z srednjo količino črt so odlične. Bori Župančič je virtuozen risar. Skandal je, da ga časopisi in revije ne znajo bolj izrabiti in angažirati. Borise občasno ukvarja s konceptualno umetnostjo. Včasih se mi zdi, da se s tako umetnostjo ukvarjajo tisti, ki kaj bolj zapletenega na tem področju niso sposobni. Mislim, da bi se znal tudi jaz ukvarjati tako umetnostjo, če bi bila sila. Tisto, kar znam sam, me ni nikoli preveč fasciniralo. Pa vendar: Tista slika Borija Župančiča predmestno celjsko občino v akciji sejalca je več kot povedna in ljubka. Saj vemo: seje se na sejah v občinski stavbi ne pred njo. Ich bin kein artiklje tudi ena konceptualna akcija. To je triptih in torej to je artikel. Bori je mojster paradoksov in pomenskih preobratov. V takih povezavah dobi celo konceptualna umetnost svojsmisel. Tretji del umetniškega angažmaja so barvne podobe. Te nadvse pisane slike so v resnici vsebinsko nadvse temne. Še en Borijevparadoks. Tudi naslovi so grozoviti: Beg, Roža zla, Sava poJakopiču (toje , naprimer, ekološko angažirana grozovita slika), učni predmeti v gimnaziji (spet ena grozovita tematika), izoliranec, potlačeno hrepenenje, uničevanje...itn. To so patetične slike, kakršnih Boriju ne bi prisodil, pa kaj vsebinsko prepolnim osebnostim je KLOPKOTANJE @ ------------------------1-------- težko priti do dna. V tem tekstu sem že napisal TEMPUS EDAX. Zdajle bi še dodal HOMO EDACIOR, kar bi pomenilo Čas je požrešen, človek pa še bolj. Ko takole gledam in razlagam Borijevo umetnost se, kot že mnogi drugi, sprašujem: Kaj je umetnost ? Med mnogimi odgovori se mi zdi za Borija tale najboljpravšnji:» Umetnost se je v okrogli sobi postaviti v kot. Bori bo v tej sobi našel, tako se mi zdi, še veliko kotov.« Pripra vil: Rudi Špan FILMSKI VEČER »ORLEK: V ŽIVO IZ GARAŽE« Matej Ocepek je mlad trboveljski vsestranski umetnik: glasbenik, fotograf... v zadnjem času se ukvarja predvsem z režiserskim delom, za katerega je med drugim bilo njegovo delo izbrano kot slovenski up drugačnega filma, v retrospektivi slovenskega filma leta 2006 v Bradfordu v Angliji. Tokrat bodo v Mladinskem centru v Trbovljah predstavili njegov dokumentarni film Orlek: V živo iz garaže, ki predstavlja skupino Orlek v njeni dejanski luči: zabavni, unikatni, iskreni... Film je dolg 50 minut. Vsa cenjena zasavska publika pa: Vabljeni na filmski večer v petek, 26. januarja 2007 ob 19.00. Mladinski center Trbovlje © INTERVJU i-------- POGOVOR Z LOJZETOM PETERLETOM: V Radečah so pričeli z novo, drugačno obliko druženj in pogovorov z zanimivo vsebino. V soboto, 13.01.2007, je ob 18.00 uri v domu PORP-a Radeče Klub vitezov Red Spodnjesavski pripravil že drugo srečanje v sklopu 1. Bucovih večerov, ki so jih pripravili v spomin na njihovega, žal preminulega, člana Draga Butjo-Buca. Gost večera je bil tokrat evro poslanec in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Pred letom dni se je na pobudo Vitezov Spodnjesavskih v spomin na Buča pričelo s pripravami na večere pod naslovom Bucovi večeri. Na prvem večeru je kot gost sodeloval Tone Krkovič, na drugem v nizu Bucovih večerov je gostoval Lojze Peterle, ki je v sproščenem pogovoru z Alešom Breznikarjem razpredal svoje poglede na osamosvajanje in še nekatere zanimivosti. V dvorani so bili poleg Toneta Krkoviča, tudi vidni politični in kulturni delavci iz Zasavja. Za glasbeni predah so poskrbeli pevci cerkvenega pevskega zbora Sv. Peter iz Radeč, dobrodošlico pa mu je zaželel tudi župan Radeč Matjaž Han, ki mu je ob tej priliki podaril spominsko stensko uro z grafiko Radeč. Ko smo po končanem večeru Lojzeta Petrleta poprosili za nekaj besed, nam je povedal, da je bil zelo vesel povabila in daje bil prijetno presenečen nad odzivom občinstva oz. Radečanov. Zadnja leta se pojavljajo razpravljanja o tretjem življenjskem obdobju. Vemo, da imamo v Sloveniji precej starejše populacije, za katero se skrbi ali pa tudi ne. Med tem, ko je Evropa že poskrbela za to, pa smo pri nas kar pozabili na te ljudi... ne sicer po zdravstveno-socialni, ampak po družabniški plati v tretjem življenjskem obdobju... Slovenska sociala je v marsičem na evropski višini in v marsičem je tudi zgledna ali celo najboljša. Vaša osnovna ugotovitev pa po mojem v marsičem drži, saj mi imamo zares hitro naraščajočo skupino starejših ljudi, ki so nehali delati, imajo pa pred sabo danes daljše življenjsko obdobje, kot so ga imeli nekoč, saj se je povprečna življenjska doba podaljšala in je izredno pomembno, kako si bodo organizirali življenje oz. kako bo družba pripravljena s svojo politiko zagotavljati vsem dostojno in človeka vredno življenje. Ne v smislu socialne podpore, ampak v smislu dejavnosti, ki omogočajo kakovostno življenje. Ni dolgo tega, ko sem imel pogovore s starim ministrom Drobničem, z novo ministrico in ljudmi z Ministrstva o tem, kako razvijati politiko za to dobo oz. za različne potrebe. So ljudje, ki si želijo, da bi imeli samo primerne stanovanjske pogoje v tej dobi, ko sicer ne živijo več s svojo družino, ne potrebujejo pa nege ampak bi želeli samo nekje primerno dobro stanovati. Sam sem videl kako te stvari delujejo na Švedskem. Modeli so zanimivi in tudi cenovno ugodni. Posebej je potrebno skrbeti za tiste in biti do njih pozoren, ki zahtevajo več pozornosti oz nego... Skratka, potrebno je razviti celo pahljačo možnosti, ki bodo na razpolago ljudem z različnimi potrebami in mislim, da gre razvoj slovenske sociale v tej smeri. Sam se tudi govoril s dr. Ramovšem, ki je strokovnjak in velika avtoriteta na tem področju in on pravi, da imajo na Institutu pripravljene koncepte. Želim si, da bi jih vlada podprla in da bi bilo ljudem, h katerim bom kmalu sam spadal, ponujeno, @| Tfemfä 2,prosinec2007 INTERVJU ©> kar jim pripada in bi imela družba pravi odnos zanje. Imamo točke v Sloveniji, ki nam niso ravno v ponos. V mislih imam reševanje težav v krajih, kot so v Zasavju, v smislu ekologije - je možno ali ne? Kot predsednik vlade sem pred leti ustanovil delovno skupino za Zagorje, ki je imela nekaj uspeha in še posebno za Maribor. Takrat smo tudi zapirali rudnik Kanižarica in tam je nastala zelo simpatična in uspešna industrijska cona, za katero se zanimajo podjetniki. Več zaposlitev oz na novo odprtih delovnih mest je bilo celo, kot je bilo zaposlenih rudarjev v rudniku. Tam so torej znali iz državnega denarja narediti nekaj zelo koristnega..Torej, če je prava volja in pravi program prestrukturiranja, gredo zadeve v pravo smer in sam sem bil vedno za to, da se angažira domače potenciale. Najprej, da se jim pomaga, da se izrazijo in nato, da naredijo tisto, kar je za prihodnost treba narediti. Želel bi, da bi tudi v krajih v Zasavju šel razvoj v tej smeri, saj sem prepričan, da imate tu izredno ustvarjalne ljudi, ki pa se morajo zediniti, kaj bo razvojna prioriteta v prihodnosti, s čim iz preteklosti nadaljevati in kje prekiniti in poiskati nove smeri gospodarskega razvoja. Po nekih podatkih je znano, da je 1,5 do 2 % prihodkov v Sloveniji v Zasavju. Vi ste takrat postavili izredno dobro vizijo reševanja zasavskega gospodarstva. Vendar pa se po zamenjavi vlade ni zgodilo nič. Imate morda sedaj vizijo reševanja Zasavja in zasavskega gospodarstva? Vem, da je tu precej programov, ki so podprti tudi s strani vlade in državnih sredstev. Prepričan sem, da se jih da oplemenititi z evropskimi sredstvi. Mislim, daje treba razviti usklajen pogled in povezati interese za ta skupen razvoj za vnaprej. Potrebno je preseči občinske okvire in videti, kaj potrebuje pokrajina oz. regija v celoti. Tako je nujna kombinacija izkušenj starejših z ambicijo in pogumom mladih. Omogočili naj bi čim več pritoka novih podjetnikov in obrtnikov, se pravi, poudarek je na malih in srednjih podjetjih, ki so povsod po svetu hrbtenica gospodarskega razvoja. Slednja pridejo prav zlasti takrat, kadar kaj zaniha v konjukturnih gibanjih. Ni dobra mono struktura in preveč samo velikih podjetij, zelo pomembno je, da so tu tudi mala in srednja podjetja. V tem trenutku, oz. vsaj ne sedaj, nisem delal posebej na razvojnih vprašanjih Zasavja, a mislim da je potrebno nadaljevati s prestrukturiranjem in skrbeti posebej za dotok novih podjetnikov z novimi proizvodnimi programi. Po tem pogovoru pa je dejal, da je ta oblika druženja in pogovorov ena najbolj pristnih zvez z ljudmi. Pogovarjal se je Rudi Span © KULTURNA »KULTURA« PRED KULTURNIM DOMOM Knjižničarji zagorske knjižnice Mileta Klopčiča morajo ob ponedeljkih poleg svojega dela opravljati tudi delo čistilke zaradi vseh »veseljakov«, kadar si izberejo za kraj veseljačenja prostor na ploščadi pred knjižnico. Tam se veselijo, pijejo, za »hec« razbijejo kakšno svetilko, odtrgajo inštalacije za klimatske naprave, včasih se razveselijo hrupa ob razbitju kakšne šipe... Za sabo ne pustijo le cigaretnih ogorkov, praznih steklenic, ampak največkrat razbito steklovino, številne izbljuvke, iztrebke... Škoda, da mladi nimajo primernejšega, svojega, prostora, kjer bi bili lahko ustvarjalni in ne »razdiralni«. Koga bremenijo stroški popravil, ne bi tokrat razpravljali ... Škoda, da ne udarijo po žepu samo tistih, ki uničujejo in ne pospravijo za seboj. V knjižnici razmišljajo, da bi lahko vračali knjige v poseben nabiralnik, da ne bi bili njihovi člani vezani le na umik, ko je knjižnica odprta. To so le sanje, saj ne morejo z gotovostjo trditi, da bo pomagal video nadzor odvrniti objestneže, da se še naprej družijo na ploščadi in stopnišču. Kakšen čudovit pogled je bil po veseljačenju letos, vidimo na sliki. Besedilo: Irena Vozelj, sliki: fotoarhivKnjižnica Mileta Klopčiča NOVA ZELANDIJA KOT JO JE SPOZNAL ŠTEFAN REHAR Letos je Štefan Rehar v trboveljski knjižnici predstavil svoje dvomesečno potepanje po Novi Zelandiji, ki je zanj najlepša dežela sveta, s številnimi diapozitivi in komentarji. Država leži na severnem in južnem otoku obdanima z morjem. Predstavil je običaje Maorov, prvotnih prebivalcev, ki predstavljajo danes že polovico populacije, ker jih Angleži niso mogli uničiti. Zanimivo je, da ljudje stavijo več na kvaliteto bivanja in skrbijo za svoje zadovoljstvo. Njihov delovni čas je fleksibilen. Svoja domovanja ne zapirajo pred tujci in jim radi ponudijo prenočišče, povedo kaj je vredno ogleda ... Verjetno bi bilo potepanje zanimivo, saj je mogoče občudovati številne naravne lepote neokrnjene narave - lepe plaže, verigo novozelandskih Alp, reke, jezera, nacionalne parke polne slapov, edinstvene živalske vrste ... brez bojazni, da na poti srečamo kakšno strupeno žival. Besedilo in slika: Irena Vozelj REPORTAŽA © AMNESTY AKCIJA NA DOLU V četrtek, 18. januarja 2007, so imeli člani krožka RK na dolski šoli posebno vsebino dela. Obiskala jih je namreč Romana Frankovič, koordinatorka učenja človekovih pravic pri gibanju Amnesty International Slovenije. Z njo in mentorico krožka Heleno Borovšak so se učili pisati apel. 6ft§N/ k/aslo / ^Ur exdkricy W$in',QwbasaZJA IBA, IVA OMELO. OMETALO VISOK RIM. URADNIK DOTIK ŽOGE NA MREŽI SLOVENSKI GRALECIN NOVINAR TREFALT PRSNI KOŠ ČLAN STOLNEGA KAPITLJA V «ATOL CERKVI SVILENA TKANINA J* GODOVP lAR(LEV) GRŠK ČRK/ ČRNKA: VOL lERIi iRALEC HUNTER SL POLITIK IN GOSPO-DAR. (IGOR) NEOMEJENO TRAJANJE SAMEC. ČEBELAK 1 MIK. PRIV LAČNOB JOŽE OLAJ DELO. ELOVANJL 1 ČEŠKI OPERNI TENORIST (IVO) RIMSKI BOG VINA IN VESELJA KACAK: ropar v albanskem okolju ARKIN: ameriški igralec Vicoteka Dva policaja Dva policaja se pogovarjata. Prvi reče: “Včeraj sem zaradi izpada elektrike za eno uro obtičal v dvigalu!” Drugi mu odvrne: “To ni še nič! Jaz sem dve uri stal na tekočih stopnicah!” Nizke cene “Zakaj se blondinka v trgovini sklanja k tlom?" “Zato, ker išče nizke cene.” Kavbojke Pacient potoži zdravniku: "Genitalije imam povsem modre in to že nekaj časa.” Po pregledu zdravnik oceni: “Potrebna bo odstranitev.” Pacient po okrevanju ponovno pride k zdravniku in potoži: “Sedaj imam modre madeže tudi na zadnjici." Po pregledu zdravnik ugotovi: “Kavbojke vam puščajo barvo!” Zobozdravnik Pride mlada, zapeljiva gospodična k zobozdravniku in pravi: “Rajši bi rodila, kot da mi izpulite zob!" Vseeno se usede na stol, zamiži in čaka. Potem ko že nekaj časa sedi, vpraša zobozdravnika: “Kaj pa še čakate?” Ta odgovori: “Ja, povejte mi, kateri sveder naj pripravim!" MAKK: madžarski režiser BAKHOS: rimski bog PABERKOVANJE Med volilno kampanjo za predsednika ZDA leta 1968 je znani ameriški aktivist Jerry Rubin, nasprotnik vietnamske vojne, skupaj s svojimi privrženci hodil po ulicah z izzivalnimi transparenti, na katerih je bil upodobljen njegov predsedniški kandidat Pigasus - v podobi prašiča. Nekoč so v pomorskih bitkah uporabljali topovske krogle, ki so bile med seboj povezane z verigo. S tem so dosegli večjo učinkovitost topovskih strelov, saj so krogle zlomile sovražnikove jambore. Na ta način so onesposobili njihove ladje, ki brez jader niso več mogle manevrirati. Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. iii Razvedrilo EVRO DARILA m BMB «Ml® Več na www.razvedrilo.si AKCIJA VELJA OD 21.11.2006 00 28. 02. 2007! ail , modra številka Velja za celoletno naročnino. (((* 080 87 87 ) RAZVEDRILO -----------h Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 3. februarja 2007 na naslov: UREDNIŠIVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 1/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 18/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Tatjana Kmetič, C. 1. maja 69, Hrastnik - bon za 5.000,00 sit 2. Marija Grošelj, Ulica talcev la, Zagorje - bon za 3.000,00 sit 3. Anica Jerman, Dobrljevo 15, Čemšenik - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V trgovini jaka v zagorju Zopet ugodne cene keksov Drobni mešani keksi Pakirani 650 g Samo 1,70 € 407,39 sit Vabljeni posebna ponudba traja do 19.04.2006 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 ALI SE PREPOZNATE? Vse tako kaže, da je družba vesela in zadovoljna. Tudi vi! Ste se prepoznali? Seveda, kako se ne bi?! Zdaj pa brž: mobi v roke in pokličite 041 410 734 in povejte Marti svoje ime in priimek. Za vas je pripravljen bon za dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Pohitite, poklicati morate do petka, 2. februarja 07, da vam prigrizek ne pobegne... pizzemn čebeiica VRAČIVIČ molej Valvazorjeva 2, IZIRKE, Tel.: 03/56-74-137 SLIKOVNA NAGRADNA UGANKA: Napišite odgovor na vprašanje: KAJ JE NA SLIKI? V kupon in ga pošljite na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Odogvor: Na sliki je:................................. Ime in priimek:............................... Naslov:....................................... Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega dobitnika knjižne nagrade. Na naše nagradno vprašanje o domovanju novoletne smrečice ste pravilno odgovorili, če ste jo postavili v trboveljsko porodnišnico. Žreb je izbral Katjo Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje (nagrado bo prejela po pošti) KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Za nekatere je pisanje pesmi čudaško opravilo, ki nima veliko skupnega z realnim življenjem. V resnici bi moralo biti ravno nasprotno. Pesmi, ki prihajajo iz srca, so tako tesno povezane z bivanjem, kot je evro s praktično vsakdanjostjo. Prave pesmi so tiste, ki človeka približajo njegovemu bistvu. Poezija je lahko terapija in spodbuda k bolj polnemu življenju hkrati. To je tudi temeljno vodilo našega pesniškega kotička. Tokrat objavljamo pesmi avtorjev, ki se prvič predstavljajo na straneh našega in vašega časopisa. Želimo, da vas opogumijo za sodelovanje na nagradnem Zasavčevem literarnem razpisu. Naj zažubori izvir vaše duše. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) SENCE Stopajo počasi, stopajo potiho, le obrazi njih nemo govorijo. Utapljajo se v obupu, utapljajo se v porazu, žgejo se v peklu. So to ljudje? Ne, to so sence, sence, ki spremljajo nas v življenju. Nataša Razberger ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 31. januarja 2007 na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v prvi februarski številki Zasavca! METULJČICA Rad letel bi, letel na oblakih, kot letel sem nekoč s teboj. Letel, letel v neskončnost, brezčasje s teboj. Rad spal bi, spal, spalna mehki postelji, kot spal sem nekoč s teboj. Rad sanjal bi, sanjal, sanjal, se nikoli zbudil, kot sem nekoč s teboj. Rad ljubil bi, ljubil, ljubil, bil ljubljen, kot sem nekoč bil s teboj. Rad govoril bi, govoril, govoril o metuljih, vesolju, kot sem nekoč s teboj. Rad bi ti rekel metuljčka. Ni oblakov, da letel bi, ni postelje, da spal bi, ni sanj, da sanjal bi, ni več ljubezni, da ljubil bi, ni več besed, da govoril bi. Je le praznina, spoznanje, bolečina... Nekdo SLOVO Slovo... Beseda, kije nihče ne upa reči ravnodušno. Beseda, zaradi katere se izgubi toliko noči, zaradi katere se prelije toliko solza. Pa vendar vem, da je do njega moralo priti. Zgrešena je bila pot, na kateri sva se srečala, zato najino prijateljstvo, najina ljubezen mora umreti. Slovo... To je slovo od tega, česar, kot se včasih zdi, nikoli ni bilo, to je slovo od tvojega lika, ki ga bom odslej gledal le skozi meglo. Glumač “Ni težje umetnosti od življenja, kajti za druge umetnosti in znanosti lahko najdeš povsod številne učitelje.” (Seneka) KOLUMNA @> ALEKSIJ POREDNIH: NESMRTNOST UPANJA Sodobna družba si zatiska oči pred smrtjo. Samo mladost, lepota, zdravje, živahnost in uspešnost nekaj štejejo. Poudarja se zunanja kulisa, kije prej ali slej obsojena na staranje. Koža izgublja prožnost, telesu usiha vitalnost. Nobena rekreacija ne more zaustaviti vidnega propadanja materialne substance. Eliksir večne mladosti ostaja v domeni znanstvene fantastike. Realnih možnosti za več kot kakšno desetletje čez 100. rojstni dan kljub napredku medicine ni. Smrt je stalnica. Kdor ne verjame, naj prisluhne osmrtnicam. Nekega lepega dne bo v njih omenjeno tudi naše ime. Valentin Vodnik pravi, da “ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo”. Do Prešerna največji slovenski pesnik se je torej zadovoljil s tem, da ga bodo po smrti preživele vsaj njegove pesniške stvaritve. Bil je zavezan celibatu in očitno se ga je tudi strogo držal. Večina ljudi išče svoje preživetje v potomcih. Kot so bili spočeti oni, podarjajo življenje svojim otrokom. Vendar otroci ne pomenijo samo veselja, ampak tudi skrbi. Ljubezen običajno prevlada, zato so vse muke in skrbi v zvezi z otroki pozabljene. Starši so praviloma ponosni na svoje otroke, čeprav morda ne ustrezajo najbolj njihovim merilom. V otrocih starši vidijo sebe v mlajših letih. Se bolj so srečni ob vnukih, ker je to dokaz, da se njihov rod nadaljuje. Ko gledajo potomce, imajo občutek, da bodo živeli tudi po smrti. “Črna jama se odpre, truden bom v njej počival, a moj rod bo šel naprej, luč življenja bo užival.” Toda kaj pomaga človeku, če bodo njegovi nasledniki živeli, ko pa bo on mrtev? Prav tako nič ne pomaga našim mrtvim prednikom, da so nas spravili na svet. Ali se splača staviti na karto potomstva, da bi se rešili večne smrti? Človeku, ki ne verjame v posmrtno življenje, v resnici ostane samo brezup. Glede na upadanje deleža ljudi, ki verjamejo v posmrtno življenje, bi v družbi pričakovali precej več brezupa, kot gaje bilo pred desetletji. Toda temu ni tako. Upanje še vedno živi. Upanje je temeljno gonilo človeškega bivanja. Čeprav je človek bitje na poti v smrt, se tega dejstva zaradi zaposlenosti z vsakdanjimi opravili večinoma ne zaveda. Ko se rodimo, smo obenem že obsojeni na smrt. Rojstvo je prvi korak k smrti. Smrtna obsodba se lahko izvrši že prvi dan življenja, običajno pa nam je podaijen določen odlog. Slednji lahko traja tudi več kot 100 let, a končno vsakogar doleti enaka usoda. Smrti ne moremo uiti, vendar si - dokler smo zdravi in močni - domišljamo, da smo nesmrtni. Kaj nas napeljuje k temu? Upanje, kajti upanje je nesmrtno. Brez upanja bi prišlo do množičnega samomora. Kaj sploh je upanje? To je počlovečena oblika nagona po preživetju. Brez upanja ne bi mogli preživeti. Prekleli bi vse in se ‘zahojsali’. Kljub smrtni obsodbi želimo čimbolj zadovoljno preživeti naš vek. Ne zato, ker bi bili dobri, ljubeznivi in sočutni, temveč zaradi naše sebičnosti. Vsaka rastlina in žival se bori za preživetje. Brez tega boja ne bi bilo napredka, brez tega boja človeštvo ne bi obstajalo. Bistvo evolucije je boj za preživetje, gonilo družbenega napredka je želja po čimbolj udobnem življenju. Dokler obstaja možnost za preživetje, naredimo vse, kar je v naši moči, da bi ostali pri življenju. To je edina resničnost, ki jo poznamo, v kateri se znajdemo, čeprav “na onem svetu ne more biti tako slabo - še nihče ni prišel nazaj”. Upanje nas drži pokonci kljub vnaprej izgubljeni vojni, zato smo zadovoljni z vsako dobljeno bitko. Med upanjem in bolezensko norostjo je zelo tanka črta. Poveličevanje upanja lahko vodi k ideologijam, ki so pripravljene žrtvovati na milijone ljudi za dosego svojega utopičnega cilja. Glavna današnja ideologija je nora dirka za gospodarsko rastjo in dobički. Večji so, večja je socialna blaginja družbe. Do neke mere je to res, a po drugi strani pehanje za dobičkom, kar je prikrita oblika boja za preživetje, povzroča dodatno bogatenje bogatih in še večje siromašenje revnih. Vse večje svaril, da Zemlja obrača hrbet človeku, ker smo v svoji bitki za gospodarski napredek in udobnejše življenje postavili na kocko preživetje civilizacije. Vedemo se podobno kot pretekle velike civilizacije, ki so se zaradi bolnega razsipništva in razuzdanosti zrušile vase. Z eno razliko. Na pogorišču propadlih civilizacij so vzniknile nove, ker so imele za to naravne pogoje. Naša civilizacija pa je tako ‘sfižila’ naravno okolje, da novim rodovom človeštva grozi celo najbolj črn scenarij - propad. Globalno segrevanje ozračja se bo zaradi nepripravljenosti na izvajanje učinkovitih protiukrepov še pospešilo, zato bodo naši potomci, “v katerih bomo živeli še po smrti”, preklinjali nore prednike in njihovo delovanje, katerega posledice jim bodo grenile življenje. Toda upanje jih bo gnalo naprej... KINO/OBVESTILA H--------------- DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 26.1. ob 17.00-ODPLAKNJENI GIZDALIN, ameriški, animirana komedija ob 19.00 - NEPRIJETNA RESNICA, ameriški, dokumentarni Sobota 27.1. ob 19.00-DEJAVU,ameriški, znanstveno-fantastični triler Nedelja 28.1. ob 10.30 - ODPLAKNJENI GIZDALIN, ameriški, animirana komedija ob 19.00-DEJAVU, ameriški, znanstveno-fantastični triler Ponedeljek 29.1. ob 19.00-NEPRIJETNA RESNICA, ameriški, dokumentarni Torek 30.1. ob 19.00-FILM TEATER: IZGUBLJENO MESTO, ameriški, drama Petek 2.2. ob 17.00 - VESELE NOGICE, ameriški, animirana komedija, Film NI sihnroniziran ob 19.00 - POGODBA S HUDIČEM, ameriški, akcijska grozljivka Sobota 3.2. ob 17.00-BOŽIČEK3,ameriški, družinska komedija ob 19.00 - POGODBA S HUDIČEM, ameriški, akcijska grozljivka ob 10.30-VESELE NOGICE, ameriški, animirana komedija ob 19.00 - POGODBA S HUDIČEM, ameriški, akcijska grozljivka ob 19.00 - BOŽIČEK 3, ameriški, družinska ob 19.00 - FILM TEATER: VRNI SE, španski, Nedelja 4.2. Ponedeljek 5.2. komedija Torek 6.2. komična drama KINO IZLAKE Nedelja 28.1. ob 19.15 - NEPRIJETNA RESNICA, ameriški, dokumentarni Nedelja 4.2. ob 19.15-kinoIzlake:BOŽIČEK3,ameriški, družinska komedija KINO HRASTNIK Petek 26.1. ob19.00-ODPLAKNJENI GIZDALIN am.anim.kom. H Sobota 27.1. ob 17.00 - ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 19.00-DVOJNA IGRA am triler Nedelja28.1. ob 17.00-ODPLAKNJENI GIZDALIN ob 19.00-DVOJNA IGRA am triler sreda 31.1. ob 19.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO: ZAČETEK am.groz Četrtek 1.2. ob 19.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO: ZAČETEK am.groz. Petek 2.2. ob 19.15-ERAGON am.pustol.domišl.spektakel Sobota 3.2. ob 17.00-ERAGON ob 19.00- TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO: ZAČETEK Nedelja 4.2. ob 17.00 - ERAGON ob 19.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO: ZAČETEK Četrtek 8.2. ob 19.00 - DEJA VU am.zf akcija KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 26.1. ob 17.00 - ODPLAKNJENI GIZDALIN - am. animirana komedija Petek 2.2. ob 17.00-ERAGON KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE / petek 26.1. sobota 27.1. nedelja 28.1. ponedeljek 29.1. torek 30.1.2007 sreda 31.1.2007 m ob 18.00-HVALA, KER KADITE ob 20.00-TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO:Začetek Grozljivka ob18.00-HVALA, KER KADITE ob20.00-OSNOVNI DELCI ob 18.00-OSNOVNI DELCI ob 20.00-TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO:Začetek obl8.00 - HVALA, KER KADITE ob 20.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO:Začetek ob 18.00-TIGER IN SNEG ob 18.00- TIGER IN SNEG ob 20.00-TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO:Začetek DELAVSKI DOM ZAGORJE Četrtek 1.2. ob 19.30.uri - CHE GUEVARA (gledališki abonma in izven) Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Sreda 7.2. SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB KULTURNEM PRAZNIKU Podelitev Grumovih priznanj in promocijski koncert Big banda Zagoije ob izidu zgoščenke DELAVSKI DOM HRASTNIK Sreda 7. 2. PROSLAVA OB DNEVU KULTURE TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE SOBOTA, 27. JANUARJA OB 9.URI izpred rudniškega gasilskega doma VABI NA JANUARSKI POHOD V RETJE . Sreda 7.2. NA TRŽNICI TRBOVLJE od 9-12 ure sprejem in prodaja rabljenih knjig-izkupiček je namenjen za ekološki izlet osnovnošolcev v maju. V stari telovadnici OŠ NH Rajka Hrastnik Četrtek 25. januarja ob 19.30 -DRUŽABNI PLESI V KROGU z Marijanom Rudlom MALI OGLASI @) mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Maškaradne kostume iz kvalitetnih materialov za otroke od 0-16 let ugodno prodam. Cene od 6 do 20 EUR. Informacije: 01 423 1761 (tudi fax), GSM 031 626 226 in 031 786 497 Prodam kozla za pleme, brez rogov, star je 10 mesecev, miren in zelo lep. Prodam tudi Renault 5, letnik 1994, motor 1,4, v odličnem stanju. Poškodovan ima levi blatnik in je brez rje. Ugodno prodam. Tel. 031 277 101 ali 031 469 279 Večjo količino suhih bukovih drv, kozla za pleme brez rogov, predalnik s tremi predalniki in omaro, oboje lepo obnovljeno in vredno ogleda, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 03 56 76 310 ali GSM 031 469 279 Prodam radiatorje aklimat in rezervoar za kurilno olje 3.000 litrov. GSM 041 824 794 Prodam dvo-in pol sobno stanovanje v Trbovljah v izmeri 56,3 m2 - klima, števec za CK, JZ lega. Cena 60.000 eur. GSM 041 731 930 Kupim Kupim garažo v Trbovljah. GSM 041 823 004 (Domen) Najem Območna obrtna zbornica Zagorje, Cesta zmage 35, Zagorje Odda poslovni prostor v nadstropju zagorske tržnice, primeren za pisarno, projektantski biro, predstavništvo, izobraževanje, kulturno dejavnost... Informacije na tel. 03 56 68 080 Opaž, suh smrekov-debelina 13,16,20 mm in brune21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): VRTEC ZAGORJE OB SAVI PEČARJEVA 4 1410 ZAGORJE OB SAVI OBVESTILO STARŠEM V VRTCU ZAGORJE OB SAVI VPISUJEMO PREDŠOLSKE OTROKE V PROGRAME VRTCA ZA LETO 2007/ 2008. VPIS POTEKA DO 28. FEBRUARJA 2007, OD 8. DO 14. URE IMA UPRAVI VRTCA, PEČARJEVA 4, ZAGORJE OB SAVI. Vloge lahko dobite tudi na vseh enotah našega vrtca in jih oddate po pošti na zgornji naslov. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonu 56 60 661 ali 56 60 662. Z željo, da bi se Vaši in naši otroci v prijetnem vzdušju in spodbudnem okolju počutili dobro in naučili veliko, Vas vabimo k vpisu! Tanja Starc 77m ©) KOFETKAMO Kofetek s predsednikom Sveta KS Kisovec Loke: SAŠO ANŽUR Na krajši klepet sem tokrat ujela predsednika krajevne skupnosti Kisovec Loke, gospoda Saša Anžurja. Lanskega oktobra se je na lokalnih volitvah že drugič potegoval za mesto v svetu krajevne skupnosti in bil tudi tokrat izvoljen. Za ponovno kandidaturo se je odločil predvsem zato, ker bi tudi v bodoče rad prispeval k razvoju krajevne skupnosti. Žreb mu je na glasovnici namenil zadnje, 23. mesto, zato pred volitvami ni bil ravno optimističen. Pravi, da volilci praviloma največ glasov namenijo kandidatom, ki so na volilnih lističih napisani med prvimi. Kljub temu mu je bilo s strani krajanov izdano zaupanje, kar pomeni tudi potrditev njegovega dobrega dela v preteklosti. Novo formirani svet KS Kisovec Loke, ki šteje sedem članov, se je sredi novembra sestal na svoji prvi konstruktivni seji in za predsednika enoglasno izvoli Saša Anžurja. »Nisem imel želje, da bi tudi v prihodnjih štirih letih vodil krajevno skupnost, ker imam zahtevno službo, poleg tega pa se rad posvetim svoji družini. Tako mi ostane zelo malo prostega časa. Želel sem postati član Sveta KS. S strani ostalih članov Sveta mi je bila obljubljena pomoč in podpora, zato sem mesto predsednika sprejel.« Seveda nisem mogla mimo vprašanja o tem, na katere zastavljene naloge iz prejšnjega mandata, ki mu jih je uspelo uresničiti, je najbolj ponosen. Za odgovor ni rabil veliko časa, saj je najin pogovor potekal v zelo lepo urejenih prostorih krajevne skupnosti, nad pošto v Kisovcu. »Seveda so ena izmedpridobitev, ki sem jih zelo vesel, novi prostori naše krajevne skupnosti. Zgrajenje bil nov stanovanjski objekt Marela in ob vselitvi vanj se je povečalo število prebivalcev v naši KS, kije druga največja v občini. Pridobili smo novo avtopralnico in vulkanizerstvo, podjetja in podjetniki pa tudi v bodoče planirajo investicije in razširitve svojih dejavnosti. To mi daje prijeten občutek, da kraj napreduje, da se ljudje vanj priseljujejo. Seveda pa me veselijo tudi manjše pridobitve, kot so klopi ob sprehajalni poti, pa nova igrala na otroških igriščih, pridobitev hitrostnih ovir in še bi se kaj našlo.« » Kakšni pa so plani za prihodnja štiri leta?« » Svet krajevne skupnosti je evidentiral prioritetne naloge, za katere meni, da bi bilo prav, da se uresničijo. Gre predvsem za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, sanacijo vodotokov, urejanje javne razsvetljave, zagotavljanje prometne varnosti. V zadnjih treh letih seje zgodilo, da ni bila realizirana nobena odprioritetnih nalog, ker ni prišla v občinski proračun. Sele v lanskem letu je bilo s strani občinske uprave obljubljeno, da bo del nalog v letu 2007 uresničenih. Zupan je zagotovil, da skrbi enako za vse krajevne skupnosti. Trenutno se največ sredstev nameni KS Izlake, ker tam poteka izgradnja prizidka k šoli in obnova igrišča.» » Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj vaše krajevne skupnosti?« » KS ima v bodoče velike perspektive zaradi prostorskih danosti, saj je za nove investicije predvidenega dovolj prostora. Upam, da bo kmalu pozidan »Čebin o v travnik« in zgrajen bencinski servis.« Seveda sva se v pogovoru dotaknila tudi športa in kulture. Slednji ne gre ravno dobro, saj udejstvovanja na kulturnem področju praktično ni. Svet krajevne skupnosti bi takoj podprl delovanje skupin ah društev na tem področju. Veliko bolj pa se lahko pohvalijo z delovanjem društev na športnih področjih. V ponos jim je kompleks poligona za smučarske skoke, prav tako športni park NK Svobode in tenis igrišča. Sanirali so rokometno igrišče, izgrajuje se konjeniški poligon. Prav tako mora pohvaliti aktivne jadralne padalce. Krajane so v mesecu decembru prijetno presenetili, ko so v svoje nabiralnike dobili Glasilo KS Kisovec Loke. Zanimalo me je, če so lahko optimistični in Glasilo v svojih nabiralnikih pričakujejo tudi v bodoče? »Namen Glasila je informirati krajane o novostih v KS in o delovanju Sveta KS. Zabeleženi naj bi bili pomembni dogodki, kar naj bi predstavljalo nek dokument časa. V načrtu imamo, da bi Glasilo izdali trikrat letno, predvsem v obdobjih, ko lahko sponzorji svojo reklamo izkoristijo tudi za voščilo krajanom ob prazniku. Seveda pa tudi tukaj ne gre brez Gnančnih sredstev. Glasilo izide izključno ob pomoči sponzorjev. Ob tej priložnosti se moram posebej zahvaliti gospe Ivnik Slavi, članici Sveta KS, za prizadevnost obiskanju sponzorjev. Skupaj smo izdali 1050 izvodov, ki so jih prejela vsa gospodinjstva, samostojni podjetniki in društva.« Tako sem najin klepat pripeljala h koncu. Želja, načrtov in energije ima gospod Sašo zelo veliko. Naj se mu ob pomoči članov Sveta KS Kisovec Loke, za dobrobit vseh krajanov in krajank, tudi uresničijo. Kofetkala: Aljoša Barlič NA ZDRAVJE + Debelost postaja vse večji zdravstveni problem v razvitem svetu. Njena pogostost narašča ne le pri odraslih, ampak tudi pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih raziskavah v Sloveniji je imela več kot polovica preiskovancev prekomerno telesno težo in kar tri četrtine teh ljudi je navajalo zdravstvene težave. Debelost je kronična presnovna bolezen pri kateri se v telesu čezmerno kopiči maščevje. Ni le dejavnik tveganja za nekatere bolezni, temveč je tudi bolezen odvisnosti, lepotni problem ali pa kaže na poseben slog življenja. Definiramo jo z indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kilogramih / kvadrat telesne višine v metrih). Vrednosti med 25 in 30 opredelimo kot čezmerno telesno težo, nad 30 pa že kot debelost. Za približno oceno normalne telesne teže zadostuje tudi laična formula (višina v cm -100; za ženske še 10% manj). Debelost se pojavi kadar zaužijemo več energije kot jo telo porabi. Vzrok ni le nepravilna prehrana, temveč tudi telesna nedejavnost oziroma moderni slog življenja. Ne gre pa spregledati tudi družinske obremenjenosti in stresa, redko pa je posledica nekaterih drugih resnih obolenj (okvare ščitnice, nadledvičnice, hipotalamusa...). Glede na razporeditev telesnega maščevja ločimo žensko ali ginoidno in moško ali androidno debelost. Pri prvih se maščevje kopiči na bokih in zadnjici, pri slednjih pa se kopiči centralno - na in v trebuhu, v prsnem košu ter v vseh notranjih organih. Debelostjo sama po sebi dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, motnje presnove maščob in nekatere vrste raka. Poudariti je treba, da je razporeditev maščevja po moškem tipu pomembnejši dejavnik tveganja kot razporeditev po ženskem tipu. Med boleznimi srca in ožilja se najpogosteje pojavljajo arterijska hipertenzija, ateroskleroza koronarnih žil, hipertrofija levega prekata in cerebrovaskulami inzulti. Od malignih obolenj je najmočnejša povezava z rakom dojke, črevesja, endometrija, prostate in žolčnika. Pri ženskah s prekomerno težo še pogosteje kot ponavadi ugotavljamo žolčne kamne, težave s sklepi (kolena, hrbtenica) in psihične težave. Umrljivost se začne zmerno povečevati že ko presežemo ITM 25kg/m2, nad 30 kg/m2 pa začne strmo naraščati in je za 50-100% večja kot pri osebah z normalno telesno težo. Ogroženost se povečuje s trajanjem debelosti, tako je tveganje večje, če je izražena že v otroštvu. Raziskave so pokazale da je tudi večkratno hujšanje s ponovnim pridobivanjem telesne teže (učinek jo-jo) neodvisen dejavnik tveganja, ki povečuje umrljivost in ima za posledico mnoge negativne psihične težave (porušena samopodoba, depresija...). Za zmanjšanje telesne teže je potrebna sprememba življenjskih navad, za katero se mora odločiti bolnik sam, pri tem pa naj mu pomagajo bližnji. Veliko vlogo ima lahko izbrani osebni zdravnik, ki mu svetuje in strokovno vodi do želenega cilja. Cilj naj bo realno postavljen, ni nujno da je to idealna telesna teža, vendar je pomembno da ta cilj doseže in ga vzdržuje. Priporočljivo in realno je izgubiti 10% telesne teže počasi, do pol kilograma tedensko. Pomembna je pravilna, zdrava in uravnotežena prehrana ter redna telesna aktivnost. Priporoča se zmerno intenzivna aerobna vadba vsaj pol ure dnevno, ki povečuje mišično maso na račun izgube maščevja. Zmanjšuje tudi neugodne učinke stresa, ki se pogosto pojavljajo med hujšanjem in s tem izboljša psihično počutje posameznika in ga dodatno motivira na poti do cilja. , Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. OKREPIMO SVOJO IMUNSKO ODPORNOST Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave je v knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje predavala o tem kako pomembno je, da je človek imunsko odporen. To pomeni, da se zna telo samo odzvati na nevarnosti, ki prežijo nanj. Bolezen je odgovor na zrušeno ravnovesje v organizmu. Uporaba različnih zdravil, ki pokrivajo simptome bolezni povzroča, da ljudje vegetiramo vse dlje. Vse manj vemo kje so posamezni organi in kako jih na preprost način ozdraviti. Malo se jih zaveda, da smeh in petje razkisata telo. Že samo dejstvo, da je moškim prepovedano jokati, povzroča njihovo krajšo življenjsko dobo, saj s solzami ne izločajo strupov, ki uničujejo škodljive bakterije. Prepogosto umivanje telesa povzroča, da koža nima prave Ph vrednosti in loja, ki uničuje več vrst bakterij. Uživanje različnih tablet proti vročini in bolečinam npr. grla povzročajo, da se telo ni sposobno samo ubraniti virusov in bakterij. Vsaka človeška celica potrebuje ljubezen. Največkrat pomaga ležanje bolj od zaužitih zdravil. Vročina ovira razmnoževanje virusov in bakterij. Antibiotiki so za reševanje življenja, saj traja kar nekaj časa, da se črevesje regenerira po njihovi uporabi, je povedala predavateljica. Vitamini, minerali... razni dodatki prehrani vedno ne koristijo, predvsem, če niso iz substanc, ki vsebujejo zdravilne učinkovine, kijih imajo naravno raščene rastline. Današnji ritem življenja ni prilagojen naravnemu ritmu, saj ljudje ne hodijo pravočasno spat kar terja svoj davek, ker se nekateri organi ne obnavljajo, ko je »njihova ura«. Vsako telo rabi počitek, da se razbremeni. Naš imunski sistem krepijo med drugim tudi aloe vera, alge, ameriški slamnik ... A treba jih je uživati pravilno, saj v več primerih lahko dosežemo nasprotne učinke od pričakovanih. Uživati moramo vitamine, minerale, kijih največkrat dobimo v rastlinah in drugih naravnih živilih. Premalo prostora, da bi napisali vse kar smo slišali. Z gotovostjo lahko rečemo, da si podobnih predavanj še želimo, saj bi radi čimbolj kvalitetno živeli. Besedilo in slika: Irena Vozelj (0 NAJSTNIŠKA MLADIH PEVCEV GLAS Na Osnovni šoli Ivana Cankarja Trbovlje so 21. decembra 2006 pripravili staršem svojih učencev čudovit popoldan, v katerem so bili aktivni prav vsi učenci. Na izredno bogatem, pestrem sejmu otroških izdelkov od vizitk, voščilnic, uhančkov, nogavičk do izvrstnih slaščic, seje kar trlo občudovalcev in kupcev. Ti so nato oboroženi z dobrotami sedli v dvorano, kjer so jim predstavili bogat kulturni program številni nastopajoči. Presenetljivo je bilo, ko je zapelo tudi štirinajst fantov pod vodstvom treh pevcev - članov Moškega pevskega zbora Zarja iz Trbovelj. Pohvalno je, da so se tako lotili približati petje prav fantom ki včasih ne vedo, kam bi s sabo. Res odlično! Morda bo Zarja v kratkem dobila mlade pevce? Da bi le bilo tako! Mladi fantje bodo z vztrajnim trdim delom zagotovo začutili čar prepevanja. Hvala Zarjanom, da so pogumno stopili na vzgojno pot mlade generacije. Besedilo: Nanda Guček Sliki: M. Žnidaršič 1IIL JE SE NAJSTNIK V nedeljo, 14. januarja 2007, je bil zadnji dan, ko se je z najstnikom tolarjem še dalo plačevati. Že naslednji dan je petnajstletnik postal bolj ali manj neuporaben. Do 1. marca bodo mogoče še zadnje zamenjave tolarja, slovenske državne valute, ki je petnajst let bil ponos in ne nazadnje veliki up prebivalcev Slovenije. Tudi zaupanje je užival, ampak polnoletnosti ni dočakal - odšel je v zgodovino. No, vsaj v učbenikih prihodnjih najstnikov bi lahko ostal v svetel spomin na prvo in do sedaj edino slovensko valuto. Cisto tako mimo nas tudi ni šlo. Vsaj poslovili smo se od njega dostojno, čeprav smo v isti sapi slavili prihod evra in z obiski na visoki ravni iz številnih evropskih držav. Predsedniki držav oziroma vlad in finančni ministri držav članic EU so se udeležili otvoritve razstave z zgovornim naslovom »Tolar odhaja-evro prihaja.« Dogodek je spremljalo 300 novinarjev, o stroških za organizacijo in izpeljavo dogodka v pozdrav evru znašajo približno 250.000 evrov, prevozi pa približno 400.000 evrov. Majhna Slovenija si je umislila sprejem, ki naj bi bil letos eden med naj večjimi v EU-ju. Promet se je znašel v krču, saj je veljal poseben prometni režim in naj strožji ukrepi v krajih dogodkov v okviru Dobrodošlice evru. Nekaj z lahkoto in na hitro smo se poslovili od svojega najstnika... Čudno, čudno... MaH V Trbovljah od občinskega praznika 1. junija leta 2005 dalje novorojenčkom oziroma njihovim staršem občina Trbovlje podari paket Lumpi, v katerem je nekaj osnovnih stvari, kijih potrebuje novorojenček. To so kreme, olja, brisačke in pleničke. V letu 2006 je darilni paket prejelo 150 novorojenčkov. Za prevzem paketa se morajo starši oglasiti s potrdilom oziroma izpisom iz rojstne matične knjige v pisarni v občinski zgradbi. Trenutna vrednost paketa je okrog 46 evrov. Za začetek bo že! ZAGORSKI VRTIČKARJI Vrtec v Zagorju ima v petih enotah vključenih v redno dopoldansko varstvo 415 otrok. Poleg tega so tudi letos organizirali CICIBANOVE URICE in IGRAJMO SE SKUPAJ. Prve potekajo že od septembra, program Igrajmo se skupaj pa so pričeli izvajati v januarju.. Gre za obliko druženja otrok v starosti dve in tri leta, ki sicer ne obiskujejo vrtec. S starši in vzgojiteljico in pomočnico se srečujejo 1 krat tedensko.. V letošnjem letu je to ob četrtkih med 16. in 17.30 uro v enoti Maja v Zagorju. Vrtičkarji, pohitite, mogoče je še kakšno mesto za vaše druženje z vrstniki vsaj 1 krat tedensko. Mali s mlIei\A; n NAŠA BODOČNOST ---------------Y NAŠA BODOČNOST ZAUPANJE V SAMEGA SEBE JE PRVA SKRIVNOST USPEHA! Emerson Zaupalo je v ta svet in se uspelo prebiti vanj tokrat devet malih drznežev v trboveljski porodnišnici: štiri malčice in pet malčkov. 06.01.2007 Julija Bregar, Jevšnikova ul. 24, Kisovec - hči Alja Hudomalj 07.01.2007 Mirjana Musič, Kolonija l.maja 22, Trbovlje - sin Dejan Stojanov 09.01.2007 Zdenka Nedič, Vodenska cesta 45, Trbovlje - sin Anis Hotič Anka Vozelj, Budna vas 9, Šentjanž, Sevnica - sin David Mihaela Kavšek, Podvine 14, Zagorje - hči Kristina 10.01.2007 Romana Macerl, Ržiše 13, Čemšenik, Zagorje - sin Jan Mrva 16.01.2007 Alenka Jerman, C. lS.aprila 16, Zagorje - hči Tinkara Lavrič 21.01.2007 Kristina Dolanc, Dobovec 23, Dobovec - sin Jakob Karmen Hočevar, Domice 10, Vodice - hči Taja Hočevar Verlič ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:.......... Davčna številka: a> E 2 a ■X 'c >0 o o c a o > o a N 1 C >0 o o c 0 > o c Vs D a o a s? o 0) | RAZMIŠLJANJA / KLEPETALN1CA Če se po jutru dan pozna Po tistem starem reku o jutru in dnevu bi lahko sodili, da bo leto, kije pred nami; zanimivo, razburljivo in vznemirljivo. Slovenci smo se že s prvim dnem v novem letu odpovedali Tolarju in vzneseno posvojili Evro. Po izjavah nekaterih imamo posvojenca raje kot smo imeli svoje lastno mladoletno dete. Bili smo dobri starši lastnemu otroku in očitno bomo še boljši krušni starši pastorku. Nam bo tudi pastorek vračal pozornost in spoštovanje? V Ljubljani se je v slovo Tolarju in pozdrav Evru zbrala evropska politična srenja. Naši politiki so bili vzhičeni, Slovenija pa je bila v središču pozornosti evropske javnosti. 14. januarja 2007, smo se dokončno poslovili od edinega zares slovenskega plačilnega sredstva, ki smo ga Slovenci kdaj koli premogli. Nobenih solz in žalosti ni bilo ob pogrebu Tolarja zaznati, zgolj prešerno vzdušje ob posvojitvi E ura je bila prisotno. Dan po slovesnosti v pozdrav Evru so vsi evropski mediji pisali o Sloveniji. Se posebej italijansko časopisje je delilo hvalnice Slovencem. Slovenijo so označili kot slovansko Švico, tehnološko razvitost naše države so postavili na raven najbolj evropsko razvitih držav in gospodarsko prodornost ocenili in primerjali z neustavljivimi Kitajci. Dokajšnjo mero (straho)spoštovanja je bilo zaznati s strani sosedov Lahov. Slovenija je postala trinajsta članica Evro monetarne družine med 27 državami kolikor jih premore Evropska unija. Slovenija sije zagotovo izborila posebno mesto med prvotnimi članicami EU in med tistimi, ki so skupaj z nami vstopile v EU 1. maja 2004. Ni tehtno govoriti o premoči, bolj smiselno je poudarjati in ponujati izkušnje. Italijani, ki so nas pred desetletji dokaj porogljivo poimenovali z Balkanskimi Američani, so nas tokrat povsem resno obeležili z nazivom - Slovanski Švicarji. Pa ne, da se potomci Italov in rimskih imperatorjev ukvarjajo s prebujanjem duhov iz obdobja propada velikega Rimskega cesarstva. Kot, da bi njihova hvala slovenskim uspehom, bila tudi opozorilo Evropi o vpadih Slovanov na ozemlje evropskega zahoda, je bilo iz besedičenja sosednjih Lahov zaznati. Kljub ustavno zapovedanemu sožitju med evropskimi narodi združenimi v EU, je mogoče pričakovati občasna trenja in nesoglasja. To je prisotno v vseh manjših in večjih združbah. Različnost interesov je pač neizogibno prisotna. Poleg združevanja zaradi ekonomskih interesov, mora imeti združevanje tudi velik ali kar največji poudarek na dogovarjanju in usklajevanju raznolikih interesov. Pomembno za obstoj in razvoj EU je, da v Evropi prevladuje misel naprednih razvojno usmerjenih misli in ne konzervativno naravnanih političnih sil. Slovenci smo se zlahka prilagodili pastorku Evru. Hitro smo na sončni strani Alp dojeli, da drobiž nekaj velja. Kupno moč E URA smo Janezi hitro spoznali. Vrednost našega delaje ostala nekje vmes, med Slovani in zahodno evropskim delavstvom. Sposobnosti slovenskega delavca so znane in cenjene v svetu. Miselnost slovenskega delodajalca se bo morala posodobiti. Mefisto PA JE MIMO... Naša druga Zasavčeva klobasijada in bunkucarija namreč. Kaj več o dogajanjih ste že izvedeli na naših osrednjih straneh. Kako so se naši najboljši klobasarji in bunkucarji iz Zasavja od Litije do Radeč odzvali na našo akcijo je tudi lepo. Smo na dobri poti, da naša priljubljena zasavska jetmica dobi mesto, ki ji pripada v pestrem kulinaričnem svetu. Čez noč pa se seveda ne da ničesar doseči, pa tudi tega priznanja ne. Kar se nas v Zasavcu tiče bomo še vnaprej skušali naredili vse, da jo spozna in vzljubi čimveč ljudi. Včasih je bilo klanje drugačno kot danes. Najprej so bile na vrsti priprave vse od kolofonije, kropa, nožev, začimb, posod, to tega, da smo bili pripravljeni na delo in razporejeni kod pri vojakih. Vznemirjenje je bilo veliko, kako bomo, koliko bomo, a je nož dovolj oster, kdo bo debelušnega pujsa za nogo držal.... Hudo mi gaje bilo poslušati, kako je grozno cvilil, ko mu je prišla zadnja ura. Nikoli nisem hotela biti zraven, ko se je to dogajalo, kaj šele streči kri. Najraje sem imela finale, ko smo mi otroci raznašali koline vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali našem pujsu, da seje čimbolj odebelil. Vedno je bilo kaj: slastna pomaranča, piškoti, včasih je celo kakšen dinarček zacingljal v naših žepih. Jetmico poznamo vsi, ki smo odrasli v teh naših knapovskih krajih. Kot majhna, nisem bila preveč navdušena nad njo, raje sem imela krvavico, da o suhi klobasi ne govorim. Suhih klobas ah »koncev« ni bilo dovolj in so se čuvali le za praznike in obiske. Soba v kateri smo spali otroci je bila zelo mrzla, nikoli se v njej ni kurilo. Zaradi tega so lahko visoko na stropu, v enem kotu viseli suhi »konci«, »Špeh« in kračice. Jooooooooj, kako hudo! Včasih je dišalo, da se mi je kar vrtelo. V začetku sem ves ta okusni in po dimu dišeči zaklad skrbno pregledala, da slučajno ne visi kje kakšna slastna drobtinica, ki bi se dala odtrgati, da vsaj malo potolažim željo za okusnim grižljajem. Če bi jo našla je bilo potem še slabše, zato sem kaj hitro prekinila s takšnimi preiskavami. Danes, ko je hrane več kot dovolj se mi zdi to iskanje skoraj neverjetno. Jetmice pa smo lahko jedli kolikor smo hoteli, dokler jih je bilo. Pri nas smo vedno jedli hladne, nekateri pa še danes prisegajo na tople. Ko se kuhajo se iz lonca širi močan vonj in pripravlja naša nebca na okusen obrok. Tudi danes jetrc ne obožujem preveč, jetmica pa mi je čedalje bolj všeč, še posebej, če je podobna takšni, kot jo je znal narediti naš ata. Najboljši strokovnjaki so nam lepo objasnili kakšna mora biti ta naša klobasa, da bi dobila najvišja priznanja. Mi pa imamo radi tiste, katerih smo vajeni od doma in te so najboljše. Vedno. Priprave na naše drugo srečanje so kar nekaj časa trajale. Veliko stvari je potrebno urediti, veliko je nevidnega dela, brez katerega ni uspešne prireditve ali kakšnega drugega podobnega dogodka. Seveda, ko pride do velikega finala, največkrat zasluge za to poberejo drugi, mi v uredništvu pa smo zadovoljni, če ste zadovoljni vi, naši zvesti bralci in aktivni sodelujoči na klobasarijah in salamijadah. Skupaj smo nepremagljivi, najboljši smo in se znamo lepo imeti, tudi brez visokih priznanj. Stanislava ZAPOSLITEV V ŠPARU? Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za našo novo poslovalnico SPAR Litija iščemo: 1. Namestnika vodje trgovine (m/ž) Pričakujemo: - V. stopnjo izobrazbe - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - poznavanje trgovinskega poslovanja izkušnje pri vodenju ljudi - organizacijske sposobnosti - samostojnost pri delu 2. Vodjo izmene (m/ž) 3. Več prodajalcev (m/ž) 4. Mesarja - prodajalca (m/ž) 5. Prodajalca - prevzemnika blaga (m/ž) Pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali živilske smeri - zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi Nudimo: - delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno in dinamično delovno okolje - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Vse prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26, 1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! BsZJS® SLOVENIJA Vikend sredi januarja -13.,14.01.2007, je slovensko Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPS)namenilo štetju vodnih ptic. Popisovalci so šteli ob vseh večjih rekah od Prekmurja do obale, celotno morsko obalo in druga pomembnejša vodna telesa. »Namen štetja je zbiranje informacij o velikostih populacij vodnih ptic pri nas, opazovanju sprememb v njihovi številčnosti in razširjenosti ter na osnovi tega vrednotenje pomena posameznih območij za vodne ptice,« je dejal Luka Božič, glavni koordinator v Sloveniji. »Le na osnovi kvalitetnih podatkov lahko vodne ptice tudi uspešno varujemo,« je še dodal. V štetje je bilo vključenih več kot dvesto prostovoljnih popisovalcev. V preteklih letih so prešteli več kot 50.000 posameznih ptic, približno šestdeset različnih vrst in nekaj podobnega pričakujejo tudi letos. Razlika je le v mili zimi, saj reke niso zamrznjene in so ptice tudi tam. Zadnja tri leta štejejo kormorane tudi člani posameznih ribiških družin. Med koordinatorji za spodnjo Savo je Dušan Klenovšek iz Krškega,ki pravi, daje treba poskrbeti popisovalca za vsak del Save posebej. Predel od Zidanega Mosta do Sevnice imata na primer že vrsto let Marjan in Jolanda Gobec. »Letos sem med štetjem opazil zelo redko ptico - rdeče grlenega slapnika,« je povedal Marjan iz Zidanega Mosta. Dušan Klenovšek pa nam je poslal sliko vodomca, enega najlepših ptičev ob Savi. In dodal prijazno povabilo: «Če pa bi se nam kdo od bralcev Zasavca v naslednjih letih želel pridružiti ali dobiti še kakšne dodatne informacije, naj pokliče mene ali Marjana. GSM:041593 929 in 041 727 280.« Ohranjanje ptic in njihovega življenjskega prostora je zelo pomemben element pri varstvu narave. K temu lahko vsak po svoje prispeva z zavestnim in odgovornim ravnanjem. Ugotovitve bo DOPS objavil šele čez nekaj tednov, ko bodo popisovalci poslali svoje rezultate. FančiMoljk Slika: Dušan Klenovšek 'A' CU ■ ■■■■ > CD IZ) fD N fö C 03 CD •q ■ö o ‘>* re V) re N re c re Cfl O 0) V) T* " o 't Q) T- O) k- I- n n m fO PO Ol tN (N T-(O r- to (M N (M totO SO in in io po po n o o o c _o % 0) V) ca '5) a> >* CB "c/) o Q. d) www.banka-zasavje.si