S*ev. 12	Ljubljana, 22. junija 1956	LETO VIL
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 800.—. 6tev. 8ek. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
GLASILO ZDRD2ENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Nekaf o problemih in organizaciji nižjih strokovnih šol v ljubljanskem okraiu
Po razširitvi ijubiijaniskega oikra-ja oziroma spofjitvi mesta z okolico se je istočasno raašiirla mreža scrokovmega šolstva. Tako imamo ca dbmaaju ilijuMijamskega okraja za vzgojo bodočega delavskega kadra. argan,:jziirane troi tiipe strokovnih šoli, katere dajejo teoretično in deloma tudli praktično osnovo za usiposaMijanije delavskih kadrov in to za industrijo, ob«, nrgovino, zdravstvo in druge gospodarske ter dlružlbene dejavnosti Čeprav imajk> vse te šale v sedanjem obodlbju enake vzgojno - izo-braiževaline naloge, t. j. pripravki mladino toratično in iprakričmo za proces proizivodpje in jo obenem usposobiti za aktivno sodelovanj e pri družbeneim upravljanjiu podjetja, usitanoive ali vršitve družbeno poilitione funkcije, vendar teh nallog ne izipol-mjiuijejio vse šole v enaki. meri. Na reden potek Vzgojno - jzobraiževallmega dola v omenjenih šolah vplivajo neurejeni pogoji, kar zavira normalno rast mreže šolstva, dobro organi-taeijo pouka, sodobne metode dela, izbiro vzgojmo-učnega kadra, vzdrževanje šol itd. Toda kljiuib težavam je uspdlo našim pro-• vetrnim organom z zelo prožno organizacijo šolstva organizirati za mladino, ki se je vpisala v šole za kvalificirane delavce, takšen »istem šolanja, ki domala nudi vsakemu učencu ali vajencu ustrezen strokovni pouk.
Število strokovnih šol za izobraževanje delavskih kadrov je na našem območju tele: '22 vajenskih šol s 4272 učenci ali 34 % od vseh učencev v LRS, 4 IndusiDrijske šole s 718 učenci ali 20 % vseh učencev v LRS In 8 šol s praktičnim poukom s 391 učenci Skupno Imamo 34 šol ali 1/3 vseh šol Slovenije (brez kmetijskih/ s 5981 učenci. Letno absolvira te šole približno 1458 učencev. Od teh gre v industrijo na delovna mesta kvaliliflciranr.h delavcev le 20 %, okoki 60 % gre v obrt, o-etali pa na druga delovna mesita. .Vendar s tem številom absolventov še izdaklka nosimo zadostili zahtevam naše prolizvodnje. Poseben problem predstavljajo tudi v našem okraju tisti mladinci, ki se brez potrebne strokovne izobrazbe vključujejo kot jpolkvalifi-cirami delavci v razne inidiustrijiske obraze. Če pomislimo, da morajo ti mladi delavci delati dela, ki zahtevajo potrebna določena teoretična znanja, je jasno, da bomo v bodoče morali še izdatneje podpreti organizacijo mreže strokovnega šolstva.
STANJE VAJENSKEGA ŠOLSTVA
Osnovno mrežo vajenskih šol tvorijo vajenske šole s celotnim poukom, ki jih obiskujejo vajenci s področja občin. Takih šol imamo 17. Pouk je v teh šolah tako urejen, da vajenci 2 <k> 3 krat tedensko obiskujejo šolo, in sicer po 5 ur splošnoizobraževalnih predmetov in po 10 ur strokovnih predmetov. Ves ostali čas prebijejo učenci pri delodajalcu v delavnici, kjer se vrši pouk praktičnega dela, Ker je kapaciteta teh šol premajhna le ker ni bilo mogoče za vse učence organizirati ustreznega strokovnega pouka, imamo organiziran še drugi tip vajenske šole, to je periodično Solo za vajence. Takšnih šol imamo v našem območju kar 5 in sicer za gradbeno, čevljarsko, av-comehainilčno, frizersko in usnjarsko stroko. V te šole prihajajo učenci iz raznih občin, kjer jim matična strokovna šola ni mogla nuditi strokovnega pomita. Pouk v teh šolah je urejen tako, da traja šolanje nepretrgoma 3 mesece in sicer od 26 do 42 tedensko. Učenci pirihajjiajo trikrat v razdobju enega leta v to šolo. Takšen način šolanja se je v naših razmerah zelo dobro obnesel in je škoda, da ne razpolagamo z večjliim številom teh šol.
Kočno imamo kot tretji način Kalanja še šolanje na posebnih te-čai;th. V te tečaje pridejo učenci, kit jih zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče sprejeti v redne Kotle. Kvaliteta strokovnosti nikakor ne dosega normalne šole, zato bi Ifcllio potrebno s povečanjem učnega protltora pristopiti k odpravi tega zasilnega šolanja učencev.
UČNI PROSTOR
Na območju okraja Ljubljana Imamo 22 vajenskih M, od kate-r-h ima le 5 šol ( z 19 učilniica-mi) sveje stavbe. Od teh sta dve Icfii v barakah (gradbena in ko-vlnclka), ki že danes več ne odgovarjajo svojim prvotnim namenom. Posebno gradbena šola je v zelo slabem stanju. Vse druge šole gostujejo v poslopjih gimnazij ali osnovnih šoli in so zato v stalni adlvisnostia glede prostora in ča-•a ter trajanja pouka. Posebno pereče je vprašanje vajenske šole v (Veselovi 2, kjer se stiskajo kar 3
strokovne šole v 11 učnih prostorih izmenoma s 1148 učenci. To se pravi, da pridejo na 1 šolo le 3 učilnice in na učenca le D,5 m2 učnega prostora! Takšno pomanjkanje učnega prostora vodi tudi do zmanjšanja kapacitete in moramo 6 — 8 % od celotnega števila vipiiBanih učencev šolati v tečajih.
OPREMA IN UČILA
Ker šole ne razpolagajo s svojimi učnimi prosltori, so zelo borno opremljene. Učenci, ki so po svoji fizični rasti močnejši in večji od osnovnošolskih, nimajo primernih sedežev in klopi ter so prisiljeni sedeti po 8 ur v manjših klopeh Jn neprimernih uč:h prostorih, ki škodujejo normalmi rasti mladostnika. Razen tega s! šola ne more ustvariti primernih kabinetov, ki so prepotrebni za strokovno šolstvo. Tako n. p;r. imamo v 22 šolah le 10 kabinetov,
2	garderobi, nobene ambulante, 4 zbornice, 10 pisarn, 1 sprejemnico, 1 govorilnico, nobene sobe za arhiv in 3 mladinske sobe. Od inventarja razpolagajo omenjene šole za. 4072 učencev (1/3) vseh učencev v LR Sloveniijli) s 152 klopmi, 531 mizicami in 504 stolčkov, od učil pa s 5 radioparati,
3	projektorji, 3 mikroskopi, 22 stenskimi zemljevidi Slovenije, 31 zemljevidi Jugoslavije, 19 zemljevidi kontimetov in 20 globusi. To so splošna učila, ki so potrebna za vse vrste šol. Prav pereč problem so učila za strokovne predmete, s katerimi so šole izredno slabo opremljene, v okoliških občinah pa z njimi sploh ne razpolagajo.
FINANSIRANJE SOL
Vzporedno z našimi finančnimi predpisi, se je menjal tudi način oskrbovanja vajenskih šol. Po letu 1953 je prevzel okraj vse finansiranje teh šol. Ker so vse dajatve s strani okrajev nezadostne za normalni porek in razvoj strokovnega šolstva, je v veliki meri pri-pomogla k izbollijšanjiu težkega stanja ustanovitev republiškega sklada za kadre pri Obrtmi in drugih zbornicah LRS. Od tega sklada so dobile šole v našem okraju
do danes približno 21,734.000 din, V okrajnem merilu je bilo po nepopolnih podatkih v letu 1955 okoli 40 milijonov dinarjev izdatkov. Od tega je odpadlo na osebne izdatke 35 milijonov dinarjev. Če seštejemo vse izdatke, ugotovimo, da odpade na enega učenca približno 8000 din, kar je še "vedno za 40 % pod povprečjem dajatev na učenca-vajemca v zveznem merilu. Če bi hoteli torej šole modernizirati in približati sodobnemu srednjeevropskemu nivoju, potem bi vsekakor morali povečati funkcionalne izdatke.
DELAVNISK POUK Zdi se mi, da bi pri vajenskem šolstvu moral biti poudarek na sistematični vzgoji, tudi v delavnici. Kljub raznim naporom prizadetih organov in kljub učnim načrtom za delavski pouk ne moremo trditi, da je ta stran strokovne vzgoje že urejena. Učenci so nad 30 ur tedensko pri učnem mojstru ali pa v industrijskih obratih (v nekaterih primerih tudi več, za kar pa nimamo kontrolnih podanikov). Niti v prvem, še manj v drugem primeru ne vzgajajo učenca na delovnem mestu sistematično. V naših podjetjih še nimamo posebnega učnega mojstra, ki bi sistematično vodili učenca skozi vsa tri leta učne dobe v praktičnem delu .Ker bi ustvaritev takšnih normalnih pogojev bila zaenkrat neizvedljiva, bi bilo potrebno, da se vsaj pristopi k organiziranju učnih delavnic v okrajnem merilu, kjer bi se učenci vsaj vsako prvo leto svojega učenja v določenem razdobju sistematično seznanjali z osnovnimi delovnimi procesi. Tako šolani bi mnogo več doprinesli razvoju naše industrije in obrti.	f
PREDIZOBRAZBA UČENCEV Z razvojem našega splošnoizobraževalnega šolskega sistema se je tudi izobrazba učencev znatno izbolljlšaila. Vendar ugotovitve posameznih strokovnih šol kažejo, da bo v tej smeri še mnogo dela.
Statistična tabela o prediizo-braizfei učencev, vpisanih v 1. razred vajenskih šol v letu 1955/56 nam kaže:
STROKA	4. r. o. ?. v %, i	I r. g. v°/<	n. r. g. v V.	III. T. g V %	IV. r. g. v %
kovinska	4,	15	35	23	23!
elektro	—	2	16	24	58
lesna	7	25	40)	15	13
' oMai&ilna-kiroii.	7	21	50	14	8
oiblaiiSillna-čevlj.	13	22	38	16	11
gradbena	22	20	38	15	5
orgovska	—	—	13	7	80
druge stroke	14	23	35	18	10
Iz preglednice je razvidno, da so se v letošnjem šolskem letu 1955/56 še sprejemali v prvi razred strokovne šole vajenci, ki so dovršili samo 4 razrede osnovne šole. Ta procent se sicer iz leta v leto manjša, vendar še zajema 12 % vseh vpisanih učencev. Na splošno lahko trdimo, da v (prvih razredih prevladujejo učencu, ki so dovršili 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije, 1 razred gimnazije ali 5 razredov osnovne šole in 4 razrede osnovne šole. Težišče se še ni pomaknilo navzgor nad dva razreda gimnazije. Z dovršenimi tremi razredu gimnazije ali sedem razredov o-snovne šole je le 16 % učencev. Procentuailno pa raste spet število ‘učencev z dovršeno osemletno ali 4 razredi gimnazije, jn sicer za radi močnega dotoka učencev v trgovsko in elaktro stroko. Ta pojav si lahko tolmačimo edino tako, da v trgovski stroki prevladujejo dekleta, ki imajo zelo malo Izbire glede ostalih poklicev in se zato množično vpisujejo v trgovsko stroko. Pri elektro strdki so pa zahteve poklica takšne in istočasno pti javljen cev veliko, da moremo postavljati razmetoma tako visok sprejemni pogoj. Sta-tiiseični pregled nam tore; na splošno pokaže, da prihaja še vedno velika večina učencev s premajhno pred izobrazbo v strokovne šole. Takšen različen nivo predznanja v prvem razredu strokovne šole resno ovira normalen potek pouka in obenem zahteva od učiteljskega kadra nenehno odstopanje od učnega načrta vsaj v prvem letu učenja in s tem vnaša motnje v normalni učni potek. Z naraščanjem zahtev naše industrije in obrti po strokovni izobrazbi bodo morale strokovne šole zaostriti, sčasoma tudi sprejemne pogoje. Da pa pri tem ne bi bila prizadeta tista večina mladine, ki ima sposobnosti za razne industrijske in obrtne poklice, je v interesu družbe, da se še pred reformo splošno izobraževalnega šolstva pristopi k postopnemu izbe! jšain ju šolske mreže im organizacije splošnoizobraževalnega šolstva.
menjene raznim * 1 poklicem. Tukaj je način šolanja le nekoliko drugačen kot v industrijskem šolstvu. Sistematičen pouk praktičnega dela se ne vrši v delavnicah, temveč na deloviščih in raznih obratih. Med temi šolami predstavlja poseben problem ženska obrtna šola pri TSŠ, ker absolventi te šole prav težko najidajo zaslužek. Kazalo bi to šolo ali spremenii.tii v vajensko industrijskega tipa ali pa v delavnico za krojaško stroko, kjer bi se učenci jz področja ljubljanskega okraja v primernih presledkih sistematično pniučevali praktičnemu delu.
UČNO OSEBJE IN METODE POUČEVANJA NA NIŽJIH STROKOVNIH ŠOLAH Vsega učnega kadra imamo 429. Od tega je stalnih 148, honorarnih pa 429 učiteljev. S primerjavo s predvojniiim stanjem in delno tudi prvih let po vojni se je struktura učnega osebja menjala. Na območju okraja že uči nad 90 % kvalificiranuh učnih moči in je v
večinoma pedagoški) kader iz vrst učiteljev, predmet) nih učiteljev, strokovnih učitelljetj in profesorjev. Za strokovne, predmete, ki predstavljajo v su rokovnih šolah jedro pouka, pa imamo že izbrano število strokovp jakov vseh vrst in to mojstre, inženirje, zdravnike, pravnike, visctkokvalifictrane delavce, kvalificiraisie delavce in tehnike. Torej gleti/e strokovnosti pouka smo dosegli/ v teh 10 letih po voljni neverjeten, napredek. Nerešeno je še samo '.viprašamje pedagoške izobrazbe posameznikov, brez katere s: mej moremo misliti sodobnega pouka. Prav ta pestrost poklicev in neenotnost pedagoške izobrazbe ustvarila pri vzgojnem delu eno glavnih težkoč. Postopoma se uvajajo v naše šole verba-listične metode dala in celo avtomatično prenašajo metode poučevanja, ki se uporabljaijo v višjih gimnazijah v nižje strokovne šole. Takšnemu uvajanju metod dela daje potuho siromašno stanje šolskih učbenikov, k: so še prava redkost v stro/kovnih šolah. Pisa-
ŠOLE S PRAKTIČNIM POUKOM
Pod to skupino šol uvrščamo industrijske šole, zdravstvene, gostinske, žensko obrtno in druge.
INDUSTRIJSKE SOLE
Na našem področju imamo 4 industrijske šole in to 2 kovinarski, 1 tdlefonsko-telegraifsiko in
1 papirniško. Vse te šole se nahajajo v svojih zgradbah. Od teh sta 2 v provizoriijih. Šole uporabljajo 17 svojih učilnic s 27 oddelki za 718 učencev. To se pravi, da pride na enega učenca 1,40 m2 učnega prostora, kar je še vedno za 0,58 m2 pod povprečjem učnega prostora v republiškem merilu. Te šale so nastale po osvoboditvi in so po svojem razvoju on šollsk: tradiciji še mlade, vendar dosegajo prav dobre vzgojne in izobraževalne rezultate. Šolanje traja 3 leta. Vsaka šola ima šolske delavnice, v katerih se učenci sistematično šolaijo v praktičnem deilu. Skupna površina vseh delavnic meri približno 2000 m2 in je možno v eni izmeni sistematično pri-učevati preko 300 učencev. Šolski prostori so v primerjavi s šolami vajencev dobro opremljeni s sodobnimi učili. Učni mojstri, ki so iiz vrst kvalificiranih oziroma visokokvalificiranih delavcev, o-pravljajo svojo vzgojno nalogo dobro. Izmed omenjenih šol so 3 šole neposredno pod _ skrbstvom gospodarskih organizacij oziroma podjetij, le bivša železniška industrijska šola je v sklopu okrajnega proračuna.
Z ozirom na naš bodoči razvoj strokovnega šolanja delavskih kadrov, kakor rudi tehničnega kadra bi kazalo, da razširimo mrežo industrijskih šol alli Vsaj povečamo kapaciteto ene ali druge predvsem kovinarske smeri, ker bi s tem že omogočili večjemu številu absolventov osemletke, da se praktično usposobijo za bodoči poklic kvafliifciranega delavca ali pa po svoji sposobnosti nadallpujejio študij na tehnični srednji šoli.
DRUGE ŠOLE S PRAKTIČNIM POUKOM
Te šole, katerih je 8 in med njimi tudi 2 zdravstveni, so na-
RES0LUCIJA
II. plenarnega sestanka Centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije z dne 21. aprila 1956 v Beogradu
Centralni odbor Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije je na svojem II. plenarnem sestanku dne 21. aprila 1956 v Beogradu razpravljal o vlogi strokovnega tiska v zvezi z šolsko reformo.
Ob tej priliki je ugotovil, da je naš strokovni tisk stalno posvečal znatno pažnjo šolskim vprašanjem, posebno pa še vprašanjem šolske reforme; da je v minuli dobi prispeval znaten delež k diskusiji o šolski reformi in skrbel, da je imela ta ustrezno raven. V bodoče pa bo moral strokovni tisk prispevati k rešitvi vprašanj s tega področja še več In bolje organizirano, tako da bo delo na šolski reformi v središču naše pozornosti.
Plenum pa je tudi ugotovil, da kaže dosedanje delo našega strokovnega tiska na sploh in tako tudi pri obravnavanju šolske reforme določene slabosti in to: v obravnavanju bistvenih vprašanj s področja šolske reforme ni pravega načrtu in sistema; zbiranju in objavljanju izkušenj iz neposredne šolske prakse ni bila posvečena potrebna pozornost; tisk ni v dovoljni meri ali pa je le slabo reagiral na določene zastarele in neznanstvene poglede pri obravnavanju vprašanj s šolskega področja; tisk na splošno ni dovolj razvijal diskusije in spopada nasprotujočih si mnenj, še posebej pa je to zanemaril pri obravnavanju problema šolske reforme.
Glede organizacijskega in materialnega stanja našega strokovnega tiska je plenum ugotovil, da je to stanje neurejeno in da dela naš tisk v pogojih, ki preprečujejo, da bi polno zadostil nalogi, ki mu pripada v življenju in delu naših združenj; da se naša združenja in njihovi organi doslej niso v dovoljni meri bavill z vprašanjem tiska, da so se z njim sploh zelo malo bavili, da pa tudi same redakcije niso energično postavljale na dnevni red najvažnejših vprašanj tiska, čeprav so se morale z njimi baviti vsak dan; da tudi odnos drugih organov in ustanov s področja šolstva do našega tiska ni bil povsod in vedno takšen, kakor bi moral pa tudi mogel biti.
V zvezi s temi ugotovitvami priporoča plenum republiškim odborom vseh združenj, da v bodoče posvečajo večjo pažnjo vprašanjem našega tiska in da jih skušajo reševati na najbolj učinkoviti način.
Posebno pažnjo naj naše organizacije posvetijo povečanju naklade in povečanju števila predplačnikov. Vsak član bi moral poleg drugega spremljati tudi naš strokovni tisk. Brez naših časopisov ne bi smela biti nobena šolska ali učiteljska, niti ljudska knjižnica ali čitalnica. S tem bi pomagali, da bodo šolski problemi, posebej pa še problemi reforme postali zares splošno družbeni problemi.
Plenum meni, da bi morali republiški odbori našega Združenja seznaniti z vprašanji svojega strokovnega tiska tudi svete za prosveto ter republiške izvršne svete in jih zaprositi za pomoč pri reševanju vseh zadev, tako kadrovskih kot materialnih ali pa organizacijsko-tehničnih, ki zahtevajo nujne rešitve.
Plenum meni, da je treba razpravo o šolski reformi oziroma o doslej objavljenem gradivu podaljšati do konca šolskega leta.
Drugi plenarni sestanek centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije.
primerjavi z ostalimi republikami, kjer imajo samo do 10 % kvalificiranih učnih moči, v tem pogledu očiten napredek. Na vajenskih šalah limamo 87 stalnih predavateljev in 206 honorarnih, to se pravi, da je razmerje med stalnimi in honorarnimi 1:2,4; v republiškem merilu je to razmerja 1 : 5,5.
Industrijske šof'e iimaijo boljše razmerje stalnega in honorarnega predavateljskega kadra 1:1. Do-čim je to raizmenj'6 v republiškem merilu še mnogo boljše, kjer je število stailnlh večje od honorarnega (1,5:1).
Ves predavateljski zbor nižjih strokovnih šoli je sestavljen iz strokovnjakov iz različnih področij naše pedagoške, zdravstvene in gospodarske dejavnosti. Tako imamo za predmete, ki posegajo nda področje splošne izobrazbe,
mje na tablo,_ celoumo narekovanje sta glavni učni obliki.
Kako 'in kdaj se bomo lotili reševanja enega ali drugega teh problemov, je seveda stvar bližnje bodočnoisiti in sistematičnega pristopanja k delu. Saj tudi priprave na reforme strokovnega šolstva ne bodo mogle mimo teh ugotovitev in bodo okrajni sveti za šolstvo skupno s Svetom za šolstvo LRS ter Zavodom za proučevanje šolstva LRS morali. prilpraviti obširne dokumentacije za obrazložitev sedanjega stanja strokovnega šolstva In njegovega razvoja. Pri u-stvarjanju boljših pogojev za strokovno šolstvo pa ne moremo prezreti v sedanjem obdobju potrebo po finančnih sredstvih , katera lahko daje naša družba na razpolago za razvoj tako potrebnega šolstva.
KOLAR ZORAt
Pripombe k zakijužkom Di ušiva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev o tezah kom sile za šolsko reformo
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev (v nadaljevanju DVP) je mnenja, da teze postavljajo splošno obvezni osnovni šoli deloma previsoke cilje in prevelike zahteve glede na umske sposobnosti mladine do 15. leta. (Kritičnost, umska samostojnost, sposobnost opazovanja in razumevanja tendenc družbenega razvoja, sposobnost razumevanja prirodoznanstvenih temeljev, procesov, s katerimi se delovni človek ukvarja v svoji ožji praksi.. .) Mislim, da ta mladina laže razume, zakaj postane generator elektromotor, če mu dovajamo električni tok, ali pa kdo je lastnik in kdo upravlja proizvodna sredstva, kot marsikaj, kar mora danes nižjeglmnazijec znati v šoli — (glagolske vrste, deljenje polinomov itd.).
Mislim, da zahteve reformirane šole ne bodo v glavnem niti višje niti nižje, pač pa prilagojene potrebam vsakdanjega življenja. Današnja nižja gim-nacija je predvsem priprava za višjo in če je 50°/o znanja, ki ga mladina v njej dobi, potrebno tudi tistim, ki ne nadaljujejo šolanja v gimnaziji ali srednji strokovni šoli, je to bolj slučaj, kot načrtno tako izbrana snov.
Socialistična obvezna šola ne sme dajati prednosti manjšini učencev. To pa sedaj dela, saj daje bodočemu gimnazijcu marsikaj, kar ni nujno za bodočega kmeta, delavca ali uslužbenca. Ne daje pa tem drugim ničesar, česar bodoči gimnazijec ne bo rabil. Vsem skupaj pa ne daje tistega dela splošne izobrazbe, ki jo bo gimnazijec dobil v višji gimnaziji, bodoči kmet, delavec pa nikjer razen s samoizobrazbo. DVP stoji na stališču srednje situiranega Skopuha, ki pravi:	»Nikomur
ne dam nič, ker vse sam potrebujem, revež pa naj gleda, kako si bo pomagal.«
DVP predlaga ustanovitev zahtevnejših šol pri pogoju, da jih more obiskovati vsak za to sposoben otrok. To da bi bilo ceneje kot uvedba splošno iz-obroževalne šole. Vendar pa morajo tudi vsi tisti učenci, ki so praktično usmerjeni, prav tako dobiti svoje šole s kabineti, . delavnicami. S tem prihranek odpade. Ce teh drugih šol ne hi ustanovili, bi bila diskriminacija prav taka ali pa še večja kot dane«.
DVP je mnenja, da se da mladina vzgajati v smislu socialistične družbe tudi z različnimi tipi obvezne šole. Tega tudi teze o reformi šolstva nikjer ne zanikajo. Trdijo pa popolnoma pravilno, da je po svojem namenu in smislu socialistična samo tista obvezna šola, ki daje vsem otrokom isto izobrazbo, tako da je otroku odprta pot za vse poklice. S tem se splošna raven v šolah ne bo znižala, ker če v gozdu oklestimo veje tisoč košatim drevesom, da bo bolj© raslo pet tisoč dreves, se bo splošna raven dvignila. — Razen seveda, če smo mnenja, da je bolj izobražen tisti, ki pri tujem jeziku spretno uporablja vsa slovnična pravila, kot tisti, ki pametno predlaga in soodloča v delavskem svetu in slično.
Nepotreben je strah, da bi nova šola zanemarjala abstraktno mišlenje. Saj je to koristno
vsakemu človeku, brez ozira na delo, ki ga opravlja. V socialistični družbi, kjer naj bo vsakdo tudi upravljaiec, pa je nujno potrebno. Seveda pa morajo biti zahteve abstraktnega mišljenja prilagojene povprečnemu otroku. Pri tem se ni bati, da bi nadarjeni morali zato lenariti.
V splošno izobraževalni šoli se bo vsekakor moral gojiti tuj jez k. Učenje tujega jezika bo moralo imetj predvsem namen doseči čim boljše sporazumevanje v tem jeziku; šolanje prožnega in abstraktnega mišljenja naj bi bil le stranski proizvod.
Tudi brez reforme se pojavlja vprašanje podaljšanja šolanja. Znanje o naravi in družbi se poglablja in širi; čim več ga je, tem manjši del ga more posameznik obvladati. Tisti del znanja, ki ga mora imeti vsak človek, je izobrazba, ki jo bo dala obvezna osemletna šola. Ker je osem let precej kratek čas za to, bo v osemletni obvezni šoli težko izvedljiva kakršna koli specializacija. Če bi hoteli v nadaljnjih štirih letih gimnazije dati isti procent znanja kot pred 50 leti, bi jo morali vsekakor podaljšati. To še celo, ker obvezna šola ne bo pripravljalnica za gimnazijo. Črtanje nepotrebnega in nevažnega :z učnih načrtov je potrebno, vendar to ne zadošča, ker človek ustvarja več kot pa starega odpada. Ker se študij na gimnazijah ni podaljšal, so se pokazale posledice na visokih šolah. Tam se je študij, če že ne s programom, pa vsaj v praksi podaljšal. Na drugi strani pa se je študij spremenil bolj v učenje kot v študiranje.
Ena rešitev tega bi bila, da se čas ožje ali širše specializacije pomakne nižje. Do tega bo nujno prišlo slej ko prej. Ta delitev bi se mnogo laže. zanesljiveje in smotrneje izvedla v višjih razredih gimnazije, kot pa po nekaterih predlogih med 10. in 15. letom. To bi bilo izvedljivo tudi v gimnazijah brez paralelk, ker bi se dalo precej predmetov podajati v dvoletnih ciklih.
Vsekakor bi bila razprava o šolski reformi lažja, boljša in konkretnejša, če bi bil tudi predlog konkretnejši. To že zato, ker se z reformirano obvezno osemletno šolo spremene tudi izhodiščne točke vseh šel nadaljnjega izobraževanja. — Vprašanje teh šol je treba razčistiti, predno pristopimo k izvajanju reforme obveznega šolanja. V nasprotnem primeru bi bil eksperiment prenevaren. — DVP ima v tem oziru popolno-' ma prav. Predlog ne govori o materialnih sredstvih, ki bodo na razpolago za reformo šolstva, oziroma gov-orj precej megleno. Ker bo v višjih razred.h osnovne šole deloma predmetni pouk in bo osemletna šola organska celota, ne bo šol z manj kot štirimi učitelji. To pa zahteva nove stavbe, prevozna sredstva itd. če bi imelj za izvedbo tega v Sloveniji na razpolago 100 milijard, to je v tridesetih letih po tri milijarde letno, bi bilo prej premalo kot preveč. Zato je treba tudi vprašanje materialnih sredstev rešiti o pravem času.
Brez materialnih pogojev lah-ho govorimo samo o reparatu-rah šolstva, ne pa o reformi.
Skrbinšek Marjan, Črnomelj.
Izseljenci, Bor! vas kliče!
Romantičen grad Bori v Halozah so Nemci hitro po prihodu spremenili v izbirno taborišče, od koder so slovensko inteligenco iz Štajerske (med njimi je bilo mnogo prosvetnih delavcev) izgnali v Srbijo, Bosno in na Hrvatsko. Pozneje so hitlerjanci spremenili Bori v koncentracijsko taborišče, od koder so mnogi romali pred puške, drugi pa v ostala koncentracijska taborišča. Danes je Bori znano letovišče, vendar trenutno ni tam ničesar, kar bi obiskovalce spominjalo na te žalostne čase. Zato je obč. odbor ZB Bori sklenil 8. julija t. 1. odkriti spominsko ploščo na notranjem dvorišču. Ob odkritju plošče bo tudi zbor vseh, ki so bili na Borlu zaprti.
V načrtu je, da bo pozneje organiziran lokalni muzej (soba
na drugem dvorišču v pritličju), v katerem naj bi bila knjiga z imeni in podatki vseh bivših internirancev, zemljevid, ki bi kazal, od kod in kam so bili interniranci poslani.
Tu bomo zbrali tudi nekaj ohranjenih fotografij in ostalega zgodovinskega gradiva. Da bi občinski odbor ZB lahko to naredil, prosi vse bivše internirance, da mu pošljejo pismeno te-le podatke: priimek In ime ter rojstni podatki, kdaj je bil na Borlu zaprt, od kod je prišel Jn kam je bil iz Borla transportiran. Znanci in svojci naj pošljejo te podatke tudi za tiste, ki so pozneje na kakršen kol; način umrli.
Prijave pošljite na naslov: Občinski odbor ZB Bori, pošta Cirkulane.
VSEM PROSVETNIM DELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE POČITNICE!
kil so učitelji - zagovorniki pri izrekanju kazni za prekrške mladincev zares nepotrebni?
Današnji sodna praksa uve-Marvflija princip, da sodnik za prekrške izreka kazini za prekrške mlariineev m otrok brez posvetovanja s pedagogi' brez zagovornika, ki bi moral biti otrokov učitelj. Ta metoda je zastarela, ut zabteva revizijo,
V šolski praksi (pri internem šolskem deiu kakor tudi v iz-venšolški dejavnosti) slovensker ga učiteljstva, ki ni odmaknjeno od današnj« problematike naše vasi. se iz dneva v dan poraja vrsta vprašanj, na katera je težko odgovoriti brez sodelovanja ostalih vzgojnih ši-niteljev, ki bi morali biti nujno zainteresirani pri vzgoji naše mladine. Trenutno je najalkr tualnejše vprašanje vzgoja tiste mladine, ki je žrtev fašistične^ ga terorja oz. tiste mladine, ki je ,v času NOB izgubila enega »li Oba roditelja. Znano je, da ee nekatere matere vdove premalo zanimajo za duševno rast svojih otrok, da žive v divjih zakonih in konikubinatih, da so podvržene alkoholizmu itd. Teh primerov res ni veliko, so pa. Otroška doklada, ki jo prejemajo za svoje otroke, pogosto ni namenjena otrokom, ampak drugim svrham. Otroci prihajajo v šolo neumiti ip raztrgani,, skratka pozna se, da žive v slabih socialnih razmerah. Posvetiti tem otrokom večjo »kub je nujna naloga vsakega ljudskega učitelja. V ta namen bi bilo potrebno povsod, kjer še ne obstoje, ustanoviti roditeljske posvetovalnice, na posvetih pa obravnavati pereče vzgojne probleme. To je delo, pri katerem lahko sodeluje tudi Psihološki inštitut, ki bo na pismena vprašanja odgovarjal, kadar bo njegova pomoč zaželena.
Znani so primeri mladinske kriminalitete. Vselej pa otrok ni kriv, če Saide v kriminal. Temu je najčešče kriva napačna in izkrivljena vzgoja doma. Če takšen otrok zaide pred sodišče, je po mrtvi črki zakona običajno tudi kaznovan. Kazen pa otroka ne poboljša, ker zakrkne in otopi, če ne čuti topline vzgoje niti doma niti v šoli.
Zato bi bilo nujno potrebno, da pri vsakem sodišču sodeluje kot delegat Društva prijateljev mladine ali Psihološkega inštituta tudi prosvetni delavec, do-pedagoški praktik, ki bi orroka zagovarjal pred sodiščem. Ali ni otrokov učitelj tleti, ki najbolje pozna njegovo dušo? Z dobroto in humanim odnosom je potrebno storiti vse, da bi kazen otroku ne zagrenila življenje.* Takšen zagovoirnik bi lahko povzročil, da hi se kazen omilila ali celo opustila, uarpesto kazni pa bi otroka vključili v poseben učni krožek za težje vzgpjljive otrple.
Takšen pedagog — psihološki svetovalec naj bi postal redni prisednik sodišča za vse primere, kadar sodišča obravnavajo delikte mladostnikov.
Sodelovanje s Psihološkim Inštitutom pa je nujno potrebr no, saj brez temeljitega poznavanja psiholoških problemov ne moremo uspešno raziskati vzrokov in posledic napačne vzgoje. Vsako površno obravnavanje vzgojnega prpblema In diletantski pristop k reševanju delikatnega psihološkega vprašanja bi stvari več škodovalo kot koristilo. Koordinacija med pedagogi in psihologi je torej primarna zahteva, kadar gre za dokončno izrekp kazni. Vzgojna
napaka, pa tudi preuranjen izrek kazni, se kruto maščuje v zrelih letih (rahločutnost, trma, užaljenost, nestrpnost, surovost, nagnenje k trpinčenju živali, samooskrumba itd., itd.). Pri tem mislim predvsem na odmaknjenost nekaterih sodnikov za prekrške — laikov od vprašanj, ki oblikujejo delo vzgojitelja in učitelja v vsakdanji šolski praksi. Ako izvzamemo nekaj skromnih poizkusov testiranja šolske mladine, ki pa doslej še zmeraj dolgujejo našim vzgojnim ustanovam odgovor, zakaj se socialno zapostavljena mladina oz. otroci staršev alkoholikov ne morejo brez močnih vzgojnih vplivov in čvrste vzgoje za pravilno duševno rast vključiti v vrsto otrok, ki progresivno z učnimi uspehi dosegajo tudi zadovoljivo psihično rast, tedaj je treba samo pozdraviti namero Psihološkega inštituta, da za pravilno duševno rast šolske mladež! nudi vso pomoč učiteljstvu, ki se za ta vprašanja ne zanima samo poklicno, ampak tudi iz želje, pomagati mladini, ki pogreša toplino doma, ki je brez staršev ali pa so ji starši prej v slab vzgled, kakor pa vzgojitelji v dobrem smislu besede.
Psihološki prešlem, ki bi ga bilo potrebno rnniskati, se v izkrivljeni domači vzgoji izraža najbolj v krajih, kjer mladina uživa alkoholne pijače. Nekateri starši pač še, vedno mislijo, da otrok mora fpitj vino, če hoče postati krepafe (!)
Napačno vre dno tanje puibe-scenta pri prikrivanju »življenjskih skrivnosti« je kljub Zgeče-vi in Andoljškovi brošuri o spolni vzgoji šes> vedno problem, ki kaže, da je vprašanje spolne vzgoje pri ipias še vedno zanemarjeno. Ne zdi se mi pravilno, da današnja šola Izdaja 15-letnemu otroliu odpustnico iz šole, ne da bi ga prej poučila o spolnih vprašan jih in boleznih, ki so šibfa izkrivljene ali pomanjkljive spolne vzgoje.
Ustanovitev ^Roditeljske posvetovalnice, ki naj b; koordinirano s Psiholdiškim inštitutom v Ljubljani in od njega pismeno inštruirana za posamezne, delikatne primere dajal® vzgojiteljem in staritem. zdrave napotke za pravilao vzgojo težko vzgojljivih otrok, bo torej nujna povsod tamkaj, kjer je mladinski kriminal pogost pojav. Takšna posvetovaHniea bi morala delovati vsaj vvsiakem okrajnem mestu, učiteljstvo na po-
deželju pa naj hi na roditeljskih sestankih opozarjalo starše na vlogo >in pomen posvetovalnice, jim tolmačilo njen delokrog in se v posebnih slučajih tudi osebno povezalo z inštruktorji okrajne posvetovalnice. Poleg tega bi bilo potrebno, da se Društvo prijateljev mladine v Ljubljani zavzame za izdajo poljudno pisanih brošur, kj naj bi obravnavale mentalno higieno mladine, kakor je to vprašanje zadovoljivo rešila Medicinska visoka šola za telesno higieno mladine. Revija “Mladi svet« obravnava v svojih člankih le splošno vzgojno problematiko, specialnim vzgojnim vprašanjem pa naj bi informativno služile posebne brošure, namenjene staršem in vzgojiteljem.
Mnenja sem, da ,^i s tovrstno dejavnostjo lahko mnogo koristili staršem, ’ i imajo težave pri vzgoji težko vzgojljivih otrok. Na. vsak način pa bi bilo potrebno, da naša sodišča že končno načno vprašanje soudeležbe učiteljstva pri razpravah za mladoletnike, da rešijo vprašanje pedagogov kot zagovornikov mladine pri izreki kazni za prekrške.
Lojze Zupanc
Nova organizacija
v šolslki upravi
Z zakonom o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveti -je je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije razdelil tudi dosedanji i Svet za kulturo in prosveto na dva sveta: Svet za šolstvo LRS in Svet za kulturo in prosveto LRS. Sveta sta iz-vršilnp-upravna organa na področji) prosvete. Določene zadeve bosta sveta opravljala kot kolegijska organa na sejah sveta pod vodstvom predsednika (ki je v Svetu za šolstvo član Izvršnega sveta Milko Goršič, v Svetu za kulturo in prosveto pa član Izvršnega sveta dr. Boris Kocia i-čič), druge, predvsem upravne zadeve pa bosta opravljala sekretariata obeh svetov. S tem smo namesto enega dobil; tudi dva sekretariata in sicer Sekretariat ja šolstvo in Sekretariat za kulturo Jn prosveto. Oba sekretariata sta s 1. junijem že pričela poslovati kot samostojna ustanova Zavod za proučevanje šolstva, ki je delal doslej v sklopu Sve‘a z^ prosveto in kulturo, kot Komisija za proučevanje šol. stva.
Delovne enote novih sekretariatov so tele:
SEKRETARIAT ZA KULTURO IN PROSVETO
(sekretar Vodopivec Vlado)
T.oddelek za kuliurp (načelnik Černigoj Mica); oddelek ima referate za umetniško šolstvo, književnost in tisi?, muzeje in spomeniško varstvo, gledališče, likovno umetnost, film in iradio ter za stike z inozemstvom.
II.	oddelek za znanost in pro-svcio (načelnik Melihar Stane); oddelek ima referate za POŠoJ-sko izobraževanje, za znanstvene biblioteke i,n arhive, za faj}, skovaine zavode in visoko šolstvo, za jtipendiraijje ter za ljudske knjižnice.
III.	splošni oddelek 'načelnik Beg Ante); oddelek opravlja z a
oba sekretariata hkr.asti vse računovodske in blagajmiiške posle, delo glavne pisarjie. arhiva in ekonomata. Tudi, pravna služba je za oba sekretariata skupna.
SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO
(sekretar Gabrovšek Ludvik)
I.	inšpektorat za splošno izobraževalne šole (šef inšpektor Stupan Bogomir).
V tem inšpektorate), delpjt) inšpektorji za obvezne fšole, za posebno šolstvo, za predšolsko vzgojo ter predmetni inšpektorji za biologijo in kemijo, zgodovino in zpnjiljepis, matematiko in flziko, 'uje jezike, slovenski in srbohrvaški jezik, telesno vzgojo In pr e d vojaško vzgojo.
II.	inšpektorat za strokovne šoje (šef inšpektor Wildman Oto).
V	tem inšpektoratu delajo inšpektorji za vajenske šole, industrijske šole, za srednje strokovne šole, za kmetijske šole, za gospodinjske šole.
III.	šolsko upravni odsek (šef pdseka Rape Vlado).
V	odseku delajo referenti za Strokovno šolstvo, za splošnoizobraževalno šolstvo, za višje šolstvo, za učila in učbenike, za personalno evidenco in za kadrovska vprašanja.
IV.	pedagoški center (načelnik Zdešar Henrik).
Center dela zaenkrat le s honorarnimi mo-čmi.
Delovni prostori obeh sekretariatov kakor tudi Zavoda za proučevanje šolstva so ostali ist; kot doslej. Nahajajo se v Zupančičevi ulici 3.
Š nekaj pripomb k članki „0 oceajgvoiiju" v PD v St. 9
Naj pisec članka v 9. številki PD dovoli še nekaj pripomb. Tovariš'' —C—, verjetno smo ‘ga kaj lahko uganili, govori o nekem primitivizmu češ, čemu to. It ko besedičenja o ocenjevanju in barantanju zg rede. prepričan sem, da je tudi on prebral članek V Velenju ne barantajo, a ne dobro. Res bi bUo žalostno, če bi govorili o barantanju v pravem pomenu besede, v članku pa sem hotel le poudariti’, kako je važno, gledati na dijaka kompleksno, to je na plesov uspeh pri vseh predmetih in na podlagi tega napraviti zaključek: dijak je ali ni sposoben.
Ako sem bil odkrit in si upal napisati, da je razred imel le 59% uspeh, naj m,} toy. c— oprosti. Prepričan šeni, da je takih razredov vse polno — toda ne Ig v Velenju. Hkrati pa sem prav tako prepričan, da je poleg še vedno obloženega učnega načrta, ki he dovoli “ učenčeve aktivnosti pri pouku, precejšnji krivec to-gO ocenjevanje. A)i se nam samim. kr iz leta v leto doživljamo, ne gabi dejstvo, da učenčka zaradi ene nezadostne oc.ene pri-
tisnemo v staro in oguljeno klop nazaj, Ne čakajmo, res ne čakajmo, da bo zgorela hiša in gasimo takojI Omogočimo dijaku, da bP z eno nezadostno lahko šel v višji razred in bo padel šele naslednje leto, če bo ponovno slab v istem predmetu.
Ocenjevanje je zelo delikaten problem v verigi ostalih, ki jih bo rešila reforma 'šolstva.' Zato je prav, da ga je zelo posrečeno načel tovariš E. Tiran,
Cp prosvetni delavci pišemo, želimo le, da bi s tem koristali skupnim naporom: prav zato pa Je potrebno vrstice dobronamerno sprejeti in jih prav razumeti,
V.	Smajs
♦»»♦♦»««»«««»♦♦«»♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦« Društveni blagajniki! Nakažite narofnino za DRUGO TROMESEČJE
1956!
Mednarodni teden
mUZejeV in prosvetni delavci
V	letu 1956 prireja od 6. — 14. oktobra UNESCO za svojo desetletnico »Teden muzejev« Ta prireditev je široko zasnovana in pokroviteljstva v posameznih državah so ali pa bodo prevzeli najvišja funkcionarji, ki odgovarjajo za kulturo in prosveto. V naši Ljudski republik! je prevzel pokroviteljstvo nad tednom tov. Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta LRS in predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS. Namen prireditve je seznaniti najširše plasti z delom muzejev in prikazati nj ihovo vlogo pri razvoju kulturnega in socialnega življenja. Poseben poudarek je na pomoči, ki bi jo naj .dar jali muzeji šolstvu dn delavskim izobraževalnim ustanovam- To vprašanja obravnava posebna štveillka revija »Revne analytique de T£ducation«, ki jo izdaja UNESCO in ima nasJav Le role des musees dans Teducation (Vloga muzejev pri vzgoji). Sedaj ko se pripravlja šolska reforma in se mnogo razpravlja o učnem gradivu in verbalizmu v šolah, bi morali sleddlti šolniki pri pas zgledu v tujini, kjer šole tesno sodelujejo z muzeji in je v učnih načrtih upoštevano muzejsko gradivo, odnosno program občasnih razstav. Muzeji nimajo le znanstvene naloge, da zbira-rajo starine in skrbe za njihovo proučitev in ohranitev, temveč da na sodoben način prikazujejo gradivo in s tem nazorno poučujejo vsakega obiskovalca. Za taik odnos muzejev in šol hočemo vzbuditi zanimanje pri n a Štih prosvetnih delavcih in v Tednu muzejev naj bi bil dosežen višek sodelovanja thdi s šolami vseh vrst.
Kako naj bi to dosegli? Društvo muzealcev in konservatorjev LRS je razposlalo muzejem in galerijam v Sloveniji posebno okrožnico s podrobnima navodili, kako naj v posameznih krajih prirede ta teden. K sodelovanju bodo povabljeni poleg zastopnikov okrajnih svetov zg kulturo In prosveto ter ostalih društev tudi člani Združenja učiteljev in profesorjev. Mreža muzejev v naši republiki se je močna razširila po letu 1945 in njihove zbirke so lepe in bogate. Če upoštevamo samo pouk do-moginoznanstva, vidimo, da ta ne more biti dovolj temeljit, ako Izpustfano z zvezi e njim ogled zbirk v najbliijem pokrajinskem ali mestnem muzeju.
V	poprej navedeni reviji je zbrana bibliografija člankov o vzgojni vlogi muzejev. Pri njenem prelistavanju ugotovimo, da se ža to vprašanje drugje zelo zanimajo in so zato tam tudi mnogo boljši odnosi med muzeji dn šolami. Naši šolniki naj bi povedali, kaj naj bi prikazovali muzeji z občasnim! razstavami. Pred nami go počitnice in muzejski teden v oktobru zahteva temelj kij) priprav, zato že sedaj opozarjamo nanjl Pri tem obveščamo čita-lelje, da. je organizacija Tedna muzejev v letu 1954 vzbudila v mednarodnem svetu pozornost in da se letošnji Teden in njegova organizacija okoriščata z Izkušnjami jugoslovanskega tedna muzejev, (UNESCO je tudi s posebnim separatnim odtisom seznanili države-člani-ce UNESCA p takratni prireditvi v Jugoslaviji.) Kljub ta-kratnim začetnim uspehom so
stiki med našimi šolami in bodo sestavljeni v posameznih muzeji le začasni in niso posta- okrajih in krajih. V dnevnem 11 trajna oblika dela. Letošnje tisku pa bo društvo muzealcev sodelovanje naj bi bilo traj- in konservatorjev dajalo te mejše, zato naj vsi, ki imajo naknadna navodila, voljo, sodelujejo v odborih, ki	O« P* j
V Šaleški dolini so zborovali
Ob zaključku šolskega leta so v Velen ju zborovali prosvetni delavni Šalkske doline.
Najprej so razpravljali o šolski refommii. Gotvamilk kot tudi ostali so poudarjali, da ne smemo misliti na reformo ko* neki uradni aklt. Sami moramo vse, kar se v okviru reforme da, izboljšati. Govoriti so o prehodu učencev iz osnovne šole v nižjo gimnaziijo ki težavah, ki tedaj nastajajo. Poleg mnogih vzrokov so nekateri miisiilti, da je ocenjevanje v gimnaziji togo. Popravne izpite bi bilio treba odpraviti. Ali ni dovolj žalostno in smešno hkrati, da mora dijak zaradi ene nezadostne ocene razred ponavljati. Na podeželju je mnogo takih, ki ne gredo k popravnemu izpitu. Zato so diskutantje predlagali že poznano tezo češ, dijak z eno nezadostno oceno naj bi še! v naslednji razred, Sele tem bi ga lahko naslednje leto zadržali, če bi ponovno pekaza! jz tstega predmete slab uspeh. 5 takim ocenjevanjem se b0 tudi učni usipeh v prvih razredih nižjih gimnazij močno popravil. Govorili so tudi o vzgojnem procesu pri pouku. Otroke moramo vgaijati za življenje. In prav zato mora biti proces vzgoje v tesnem sožitju z družbeno stvarnostjo. Vzgojne momente in razvoj družbe lahko še
prav posebno lepo ponazorimo pri zgodovini. Otrok mora spoznati, d« socializem ni nekaj slučajnega, nego zgodovinska nujnost, nastala na ruševinah preživetega kapitalizma.
Pri drugi točki dnevnega reda so se pomenili, da bodo prjpraviij izlet na Pahorje.
Nato so se še pomenili o nekaterih novih uredbah. Želijo, da bi bile nekatere uredbe, oziroma odloki bolj natanko definirani. Tako je predmetnemu učkelju a!« profesorju znižana učna obveznost tedensko, če poučuje le slovenščino in srbohrvaščino. Kako je s čistim, ki uči tuje jezike?
Mnogim ni všeč uredba o honorarjih, izšla 8. marca. Tako mora star praktik — učitelj — opraviti uro za 120 dinarjev, a profesor pripravnik isto uro za 180 dinarjev. Saj razumemo, da je tu neki stimulans za dosego večj« kvalifikacije, toda ne moremo trditi, da velja tu rek:	Za enako
delo enako plačilot
Občutiti j« bilo, da j* bilo zborovanje sproščeno, kar je doka-Društva učiteljev in profesorjev zala živahna diskusija. Sindikat: Šoštanj je zborovanje končal z malo zakusko in prijetnim kramljanjem., *—
v. s. i
ESPERANTO?! HM...
Na besedo Esperanto marsikdo še vedno z neltako pomilovai-nim nezaupanjem skpmizgne z rameni. In če ga vprašate, zakaj pravzaprav mu Esperanto ni všeč, skomizgne Pač še enkrat. Kaj dosti več pa ne zveste od njega. S takim človekom je debata kajpak nekoliko težavna in se navadno tudi res konča s tem, da nekaj časa skomizgava drug nad drugim, potem pa greva narazen, mi je pa že ljubši nasprotnik, s katerim se lahko pomeniva, čeprav med bliskom in gromom. Tako me je zadnjič nekdo; »Esperanto je sračje gnezdo, nič drugega!« Tp je bila beseda! Zupančič bj bij dal zanjo cekin! Tudi jaz sem je bil vesel, čeprav cekina ne premorem. Tistega edinega, ki sem ga kdaj v življenju imel, mi je bil takoj po birmi »spravil« oče, da ga ne zgubim, in ga nteem potem nikdar več videl,.. Pač pa sem ga — onega s sračjim gnezdom, ne očeta — hinavsko vprašal, če kaj bere dnevno časopisje. Kar sapo mu je zaprlo. Kdo pa ga ne?! Več ali manj, navadno manj, ker je precej dolgočasno,,. In če je kdaj naletel v n.:em na kakšno tujko? — Saj jih kar mrgoli! Saj vragovi sploh ne znajo več slovensko! Človek bi skoraj moral govoriti vse jezike sveta, da bi jih vsaj na ppl razumel! — Pa sva bi)a že skupaj v sračje«! gnezdu! In si dala roke:
Par.es je svet, kaj bi, Je večji kot naša ljuba rdeča marela,
nič ne pomaga. Matajev Matija je umri in je mrtev, pa če se otroci še tako jokajo za njim, •Civilizacija nas je povezala s tisoč nitmi, ne moremo se ji Staviti v bran, pa če nam tudi marsikaj ni všeč pri tem. Tehnični napredek je tako nagel, da imamo danes dostikrat prej stvar kakor ime zanjo. Mar se ji bomo zato odrekli? Nam ne pade v glavo! Toliko smo pa že moderni! No. In če se nalezemo teh sto in sto tujk kar mimogrede, zakaj bi se jih še nekaj malega zraven ne, pa da si vtaknemo v gumbnico zeleno zvezdo s petero kraki in zlatim E v sredi, ki pomenijo pet delov sveta in Esperanto, ki jih povezuje?!
Esperanto je koristen vsakomur, tudi če dene? Še nlmai namena, da bi vstopil v njegov krog. Ampak — ko se ga naučil — verjemi, da se ti bo dobro zdelo.! In naučiš se ga lahko in hitro! Samo prijavi se v tečaj, ki bo v Ljubljani:
od 2, do 25. junija (osnovni)^ in od 1. dp 24. avgusta (nadaljevalni.
Naslov: 8LOVENIA — ESPERANTO LIGO (Instruista sek-cio) -z Ljubljana, P. p. 275.
Tam boš dobil tudi vsa nadaljnja potrebna pojasniJa, Treba je le, da se prijaviš še danes, sicer boš za gotovo pozabi)!
Saluton!
E.T. \
*******************♦****♦♦♦*♦♦***♦♦♦♦«»««««»♦»»♦>«»♦.»♦♦♦♦♦♦
♦
I. AndolJšck:
Ob robu U metodiki
branfa
Berila ali ka] drugega
(Konec)
RAZMERJE — PRIVAJENOST
— spbetnqb*
Psihologije razlikujejo gle !e na logičnoi-sinlaktično, stilistično stran ir) druga SVOjstvE) ))stif)i, pismeni go,voj' it) ^mogpvpr. Prvi dve vrsti pa se spet'razlikujeta. Ustni govor je lahko dvogovpr (tjiglog) itd., predavanje, politični govor itd. Vse te vrste so zelo različne: razgovor je dostikrat dolgovezen, logicno-sintatotično nedovršen, spremljata ga mimika in pantomima, je dinamičen itd. Tudi pismeni govor se močno razlikuje: otroško pisanje, pisanje odraslega, izobraženca, neizobraženca, poslovno pismo, ijubavno pismo, literarne zvrsti, poljudnoznanstveni spisi itd.
Kadar beremo tedaj z večjim ali manjšim razumevanjem in pc-doživetnostjo pretvarjamo pismeni govor v ustnega.
Učenec se v 1. raztedu Z3vesj^ no prihaja (navaja) na brgnje. Dražljaj glasu povzroči reakcijo v akustičnem središču, dražljaj črk« j-eakcijo v optičnem sredjiščr in oboje reakcijo v pojmovnem središču. Po nekajkratni ponovitvi nastajajo predstave glasu in črk. Pa intarvacu* motoričnega centra »-zgibljejo mišice govorne organe in učenec
bere. Da je akt branja zlogov, besed itd. veliko bolj kompliciran, je razumljivo. Ni tu mesto, da bi govorili o tem, ker imam drug namen. Poudariti hočem le to, da mora učenec pri privajanju na branje v začetku paziti, primerjati (sklepati, rpisliti), mora se zavestno sporpinjati, ali kratko: učenec mora zavestno delati. S ponavljanjem pa se vsaj nekatere setavine bralnega akta zmehanizirajo. Tem zrnec hani?iranim sestavinam pri izvrševanju kake sestavljene dejavnost), ki se razvijejo s privajanjem (načrtnim ponavljanjem po določeni metodi), pa pravi psi-: ho jogija privajenost.14
PsihoJogiija ufi, da se privajenost razvija ter preide v razvoju določene stopni®- E«® izmed teh da je sp^pthpsj. Take? je interpretiral pojma spretnosti in privajenost tudi Albin Podiavorr šek v članku O pouku branja v osr)ovn,i šoli, kp je napisal: »Spretnost opredeljuje psthoiogjr ja ko) ne Popolnoma dovršeno privajenost.,., medtem ko je privajenost dovršena spretnost, ki se vrši avtomatično, brez kontrole zavesti.«!15
Ne gre m1 za zavračanje štor penj v razvoju privajenosti, ato-
14 Prim. B. M. Tjeplov: Psihologija, Beograd 1943, str. 190 in Korniiov: Psihologija (slov. prevod), Str. 111.
H A. Podjavoršek:	O pouku
branja v osnovni šoli, Sod E 1955, str. 322.
pak za izraza. V duhu našega jezika se človek privaja na to in ono in se privadi, navad), je navajen. Ko pa se česa privadi, je spreten, ročen, uren. Zato bi bilo glede na naš jezik umestne-je reči, 4a j® privajenost stopnja v razvoju do spretnosti; razvija privajenost pa spretnost.
ALI JE BRALNI AKT RES ZMEHANIZIRAN?
Ko se v psihologiji govori o branju kot spretnosti, se premalo poudarja, da se nikoli ne zmehanizira celoten bralpi akt, ampak le — recimo — sestavine. Tako se n. pr. zmehanizira aso-ciiran.ie črk v zloge, le-teh v besede, besedni poudarek, izgovarjava v, 1 in Še kaj. Razumljivi) pa je, da je treba pri branju paziti na smisel teksta, treba si je s pomočjo reproduktivne fantazije marsikaj predstavljati, nepristransko podoživljati čustva itd. Če hočem nekaj estetsko brati, tedaj se moram, kot pravimo, v tekst vživeti, t. j. moram ga razumeti, moram si osebo, njeno razpoloženje itd., predstavljati. Zato pa tudi govorimo o mehaničnem, logičnem in estetskem branju. Medtem ko je prvo nezavestno ali vsaj malo zavestno, pa sta ostali dve vrsti zavestni dejavnost).
Naša osemletna šola napči učenca gotovo bolj mehanično kot logično in estetsko brati.
BRANJE IN SLOVNICA
Kakor z ulitkom prebiram Tir rappve misli, me je tale malo zbodlo.: »Pa ;e beremo y knjigi, ki je bila pela desetletja standardna knjiga za metodiko slovenskega učnega jezika, priporočilo, naj bi s primernimi stav-
ki tn sestavki slovnica vzgajala blaga čustva in lepe mtoli. Vsak naj dela svoje delo! Tudi čitanka ima svojo natančno določeno nalogo, in če ji bomo naprtili še druge, se močno bojim, da ne bq opravila niti svoje,, .«lc
Moderno metodično pravilo veli, naj bodo teksti za slovnični pouk vsebinsko vzgojni, otroku razumljivi, zajeti iz umetnin (ljudsiko, umetno pesništvo), po-Ijudnopoučne, znanstvene proze itd. Ker mora biti tekst, iz katerega izvajam po Induktivni poti pravijo, znan, je prav, če ga zajamem iz prebranega (jela; saj tako prihranim čas in s! prihranim nekaj truda. Zajemanje tekstov im beril je umestno tudi za-tp, ker metodiki zahtevajo celo to, da učenec ve,, od kod je besedilo. Če je zahteva malo pretirano ?a nižjp stopnjo, zg višjo gotovo ni,
Po učnem načrtu je učitelj že od 1. razreda dalj® dolžan učiti učence lepo in z razumevanjem brati. Za oboje pa je pomembno posnemanje učiteljevega vzornega branja. To je vedel že Anton Slomšek, ko je po navodilih za razumno in »lepoglasno« branje napisal v Malem berib)1 »Potrebno je lepoglasje v branju, pa e težko dopove, la«ko privadi. Kdor dobro posluša pa pridno poskuša, bo hitro lepoglasno bral,, .s?7
Poleg posnemanja učiteljevega govora istočasno učencu stopnji primerno dopovedujmo, kako se lepo bere. V ta namen dajemo
n* E. Tiran. n. d., psav tam-
17 (A. M. Slomšek, P. Musi, Wegund): Malo berilo za pervo-šotlce. Na Dunaju 1852, str. 49.
sistematično opazovalne vaje, da učene) opazujejo mimiko in pan-tomimiko ljudi, dinamiko, Intonacijo govora, pavze itd. v različnih razpoloženjih ob različnih prilikah. Pri analizi ugotavljamo kraj, čas osebe, odvisnosti in zveze, razpoloženja itd. in moramo opozarjati na pomen ločil pri branju. Razumljivo, da tega ne bomo delali tako, kot so učila pravila iz Felbigerjeve Metodne knjige, ki so se ponatiskovala po vseh abecednikih tja do 1. 1850: »Pri vejici šjej do ena, pri podpičju do dve, pr) piki do tri itd.!« Tako učenca ne bomo naučili naravno brati! če n. pr. učenec ne bi znal pravilno brati stavka »Čuvaj, povej mi, česa me učiš ti?« (Druga čitanka, 1953, str. 23), bi mu dejali, naj si misli, da je njegov sosed čuvaj in naj ga to vpraša. Obenem pa b) govorečega učenca in součence opozorili, naj poslušajo, za katero besedo bo počakal in kako se bo slišal končni i. Bočem reči, da bi pa čimbolj preprost način učencu dopovedali, kaj so zvalniki, vprašalni stavki itd., pa četudi ne hi v drugem razredu govori)) S zvalnikih in ne vena čem. Ako . bi na podoben način uči)i lepo ib naravno brati, tedaj bi učenci brez razumevanja n® drdraj), da vejica toči zvalnike itd., da na koncu vprašalnih stavkov stoj! vprašaj. Po takih vztrajnih vajah b« učeno) bolje brali in tudi bolje pisali.
Te misli nam dokazujejo, da bralnega pouka ne mopemo izolirati od slovničnega ter slovnice ne bomo učili samo iz slovnic,
Nikakor pa seveda nisem za tako pogosto uporabo berilnih sestavkov; »Odprite na str. x, izpišite vse samostalnike!«
NAPAKE V ZVEZI
Z bralnim poukom
Kot rečeno, se pogosto napačno misli, da za pouk branja n! treba kdo ve kakšne priprave. Seveda, to ni res! Kot za pouk drugih predmetov, se tudi za pouk branja učitelj pripravlja po nekem določenem načrtu. Da je treba pregledati učni načrt, je razumljivo. Pri predmetnem pouku se je treba ozreti tud* po načrtih tistih razredov, kjer se ne poučuje. Poleg druge je treba skrbno prebirati mladinsko literaturo ter si zapisovati iz nje tisto, kar se zdi dobro jn pri m sr* no zp določeno stopnjo, Tako potem ne stoji učitelj praznih rok, kadar je treba proslaviti ta ajl opi praznik in laže izpira za pouk primerne sestavke. Vzporedno s tem je treba zasledovati tudi ocene mladinske literature in jih tehtati, da se človek navadi ocenjevati. Na to bo treba veliko bolj navajati že kandidate na učiteljiščih, da ne bodo mislili o vsem, da je zlato.
Razumljivo je, da se mora tudi skrbno proučevati psihologijo. O dojemanju umetnosti pri mladini. V tem pogledu se je pokaj storilo, a ba treba v bpdoče več, da se n® bomo naslanjali Je na tuja izkustva. Institut za psihologijo naj bi se tega načrtna lotil s sodelovanitom izkušenih praktikov in tistih, ki ustvarjajo za mladino. Ko bi bilq Pr> nas več domačih izdelkov iz tega področja, bi tudi učiteljišča lahko bolje podkovala kandidate v tej smeri, Isto velja seveda za vse druge ustanove, ki pripravljalo bodoče kandidate za pouk-
Učitelji bi si precej olajšali delo, če bi pridno poslušali te
vrste radijske oddaje, se urili lepo brati v bralnih krožkih in pri tem tudi sem pa tja proučevati pravorečje.
Opozoril bi tudi na to, da ja trepa proučevati jezik in narečje šolskega okoliša in značilnosti otroškega jezika v določenih razdobjih.
Dokler so pač berila, jih j« treba še pred začetkom leta (to izidejo včasih sredi leta!) skrbno prebrati, ločiti zrnje od morebitnega plevela in vsaj približno ugotoviti —- kot rečeno -1- kateri sestavki bd bili primerni, n, pr, za ustno obnavljanje, kateri za pismene sestavke (skrčitev, razširitev, pripoved po analogiji), kateri bi bili posebno primerni za urjenje v lepem branju, kateri za dramatizacije itd, Ce si že v začetku ne napravimo vsaj približnega načrta, tedaj se rado zgodi, da sledi obneva za obnovo, kar mora učencem jemati veselje do branja.
O podrobni pripravi na učna ure in njeni artikulaciji tu n« morem govoriti, pač pa bi se de* taknil le nekaterih zadev. Po tistih metodičnih a topna ah (priprava, učiteljevo branje, branje nekaterih učencev, stvarna ip besedna analiza po logičnih celotah, estetska idejna anati-a) hodimo največkrat prešablonsko.
Predvsem bi poudaril tq, da mora biti priprava pred obravnavo umetnin lirskega In tudi epskega značaja taka, da jih učenec res potem ob učiteljevem branju vsaj kolikor toliku podoživi. Nikjer ni zapisano, da ne smem pripraviti učencev na kako izredno močno umetnino že prejšnji dan, pa zgostim uvod le v to, da vzbudim v njih prte
Izkušnje s projektorjem im geografskimi diafilmi
»Vsaka SoJa v. otemju dobi P-ojektor,« tako je 'bilo rečeno. Nismo vedeli, kakšni bodo projektorji, zato j© bilo mnogo dvomov, deš da taka stvar ni poceni, denarja^ 'pa ne na kupa. Nekega daljne vpraša tovariš s sosednje^šole, kako šerp zadovoljna s^/ppojektorjem in geo-gralski'kti diafillmi. Prizadeta sem Ogovorila, da na naši šoli kaj kakega nimamo, pa je trdil,, dr/ imamo, oziroma da lahko jižobimo « posredovan jem okraja. Tov. ravnatelj j© to -potrdil In mi kmalu nato z nezaupanjem izročil kovček s pripombo, da mu je že pri prvih manipulacijah ostalo marsikaj v roki, naj bom torej previdna. Poka-eal mi j-e nekaj prijemov, večer pa sem sama posvetila aparatu,' Sem le geograf, niti fizik ali celo strokovnjak, vendar upam, da sem prav ugotovila, da je izdelava primitivna in nesolidna .— morda zavoljo cene. Vijak ne prime, gumb pri električnem stikalu izpada, objektiv ti pri iskanju prave razdalje ostane v roki, žarnica opleta na vse strani. Primitivnost pa Ima tudi svojo dobro stran: kot z lahkoto vse razdorom, tako hitro spet vse sestavim, vložim film kar med dve kovinski ploščici in vključim tok — vse nezaupanje me je minilo, na steni je bila prva slika, niti ne slaba, to je Pa glavno. Se izbor prvih filmov, ugotavljanje okolišem za predvajanje v šoli in prvi začetki so storjeni.
Ze vse te neprilike pred pravim začetkom so včasih dovolj, da nekoga odbijejo. Pa priprave še niso pri kraju. Za predvajanje v šoli bi potrebovali poseben prostor, ki ga lahko za-temnino in ima vsaj eno čisto belo steno, Učilnic imamo osem, oddelkov pa 14, vozači potrebujejo prostor za čakanje na vlak, oddaljeni dijaki pa učilnico. Torej so vsi šolgki prostori od jutra do noči natrpani. Filme rada predvajam v krožkih, ki so po pouku, oziroma po dopoldanskem pouku v tesnem razdobju od 12.15 do 13. Kadar film uporabljam med rednima geografskimi urami, se ne morem izogniti preseljevanju, ker lahko zatemnimo le en sam prostor.
Toliko priprav se izplača le za dober diafilm. Ocenjevati jih moramo iz šolskega stališča, kajti lepih filmov je mnogo jn tudi dijaki jih vidijo ne malo, vendar se iz njih presenetljivo malo nauče, ker niso prirejeni za njihovo razvojno stopnjo in ker nimajo razlage. Če hočemo, da bo šolski film obogatil pouk, mora že ob nastajanju zasledovati Izrazito poučni namen, da ga ne bomo predvajali le zato, ker ga slučajno imamo. Pri regionalni geografiji bi film služil za potrdilo ozir. poživitev obravnavane snovi ali celo za obravnavo ob diafilmu. Seveda mora'odgovarjati snovi in stopnji ara se ne bi smei razhajati s predpisano snovjo, niti ne s knjigo, temveč bi se moralo vse zlivati v celoto, opiraje se drugo na drugo. To velja še posebno za nižjo stopnjo. Diafilm naj bo uporaben za pouk, celo nepogrešljiv po privlačnosti, lepoti, napetosti pa ne bo mogel vedno tekmovati z drugimi filmi, in to tudi ni njegov namen.
Osebno nisem preveč zadovoljna z nekaterimi filmi o evropskih državah; snov ni prikazana sistematično, premalo so poudarjene značilnosti, filmi ne ustvarjajo celotne slike posameznih držav. Tako sem manj zadovoljna n. pr. z Veliko Pri-
merno razpoloženje. Morda bo kdo ugovarjal, češ, kje pa je čas. Prvič to ni vsak dan, drugič pa za vzgojo ne bomo skoparili s časom. Pri lirskih umetninah priporočajo metodiki skrbno in le tako analizo, ki je nujno potrebna za razumevanje in vživ-Ijanje. Ako ne miislirpo močno doživete umetnine porabiti za obnovo (tega v nižjih razredih ne bi priporočal) ali za učenje na pamet (pesem), so tako imenovane »točke« nepotrebne, Po skušnji sodim, da se n. pr. obnova Cankarjevih psiholoških Črtic In tem podobnih umetnin v osnovni šoli ni obnesla. Vnanjega dejanja je malo, Cankar-javemu stilu otrok ni kos, učenje na pamet pa ni smiselno.
Pri poljudnopoučnih sestavkih, ki so namenjeni bolj vaji v logičnem branju, je mimo priprave potrebna tudi poštena stvarna analiza (s tem ne rečem, da ne drugod), a se vse prerada -reducira na pojasnjevanje nezna-niih in manj znanih pojmov,
Pri vaji v estetskem branju učence kaj radi premalo navajamo na primerjanje branja z naravnim govorom in se zadovoljujemo večkrat s tem, da drug drugemu popravljalno pravoreč-ne napake, ne pa ritma, tempa, intonacije, barve glasu, pavz itd.
Kot rečeno, tudi premalo navajamo učence na opazovanje govora otrok, starejših ljudi, starcev, ljudi, ki se jeze itd. itd.
Poleg .glasnega je treba gojiti tudi tiho branje, ker ga je v življenju največ. Medtem ko učenci niže organiziranih šol zaradi zapcsfotve bero dosti tiho, Je manj takega branja v više Organiziranih šolah. Razumljivo,
tanijo, a bolj s Švico. O Jugoslaviji smo morda kak diafilm zamudili, od teh, kar jih imamo, pa se mi zdi, da »Jadransko Primorje« in »Ribolov na Jadranu« kaj malo prikažeta in naučita. Jugoslavija je v filmu Sploh mačehovsko obdelana. V 4. razredu tol pravzaprav vsako uro potrebovali film. Računajmo, da bomo dijaku z ekskurzijami pokazali kvečjemu domači okraj in morda ob koncu eno od ljudskih republik. Potrebovali bi torej pestre izčrpne filme o celi državi. Največ dobrih diafiilmov bi pa potrebovali o izvenevropskih kontinentih. -Avstralija ml je kar všeč, deloma je uporabna tudi Južna Amerika. O ZDA bi potrebovali več materiala. Pripomba v knjigi »Industrija po tekočem traku« bi se lahko dijaku osvetlila z diafilmom in tako še marsikaj neznanega, močno oddaljenega. Pokazati bi mu morali nepoznane tropske kulture. Imamo sicer diafilm »Tropske bilke«, g j« namenjen botaniki, mi geografi pa bi želeli pokazati več, n. pr, kulturo kavčuka, gospodarsko predelavo in uporabnost ter podobno, Važne so rasne značilnosti in posebnosti narodov, zlasti njihovo življenje. Film »En dan v življenju Japonca, Kitajca, sibirskega lovca, nomadskega pastirja, afriškega raziskovalca, člana ekspedicije v Antarktiko bi marsikaj lahko nazorno prikazal. Saj so res marsikaj, tako n. pr. afriške pokrajine, zelo dobro obdelali nekateri barvni filmi v javnem kmu, a videli so te filme le nekateri dijaki, šolski film pa mora posredovati znanje vsem dijakom. Najbolj pogrešam dobre diafilme iz obče geografije. »Sonce« mi je dobro služilo, »Glacijacija« izborno, »Kraška erozija« je pa prav revna in povrhu išče primere pp Avstraliji. Le čemu? Sistematično naj bi film obdelal kraške pojave z lepimi domačimi primeri, ob koncu pa morda prikazal, kje na svetu se še javlja kras
z morebitnimi posebnostmi. Pogrešam diafilme o vulkanskih pojavih, o vodah na kopnem, o človeku in njegovem življenju
Razredno čtivo:
Oskar Hudales: »Veselo potovanje«
Pod tem naslovom bo izšlo več knjig kot razredno čtivo, priročniki za domoznanski pouk. Prva knjižica opisuje potovanje dveh šolarčkov po Sloveniji, ki pa potovanju spoznata, kar sta se učila pri domoznanstvu, .vse zemljepisne, zgodovinske, tehnične in druge značilnosti naše domovine. Oskar Hudales: »Bilo je nekoč«
Ta zbirka, ki obravnava zgodovinsko snov, predvsem iz domače zgodovine, je namenjena učencem višjih razredov osnovnih šol in nižjih razredov gimnazij. Doslej so izšli trije zvezki —. broš. po 40 din, kar-tonirani po 70 din. In sicer z naslednjimi povestmi:
Pralovec Gej, Gun najde ječmen, Faraonov praznik, Junaški špar-tak in Na veliko pot.
Mladina je prav pridno segla po dosedanjih zvezkih, tako da je ostala le še majhna naklada za prihodnje leto. Kot nadaljevanje izidejo v zvezkih
da je tako branje brez poprejšnjih nalog in nadzorstva po branju malo efektno.
Ob koncu samo besedo o knjižnicah, Za branje in sposojanje knjig je treba začeti vzgajati mlade bralce, starejše je težko prevzgojiti. Zahteva po šolskih knjižnicah je pri nas stara in najdemo prve članke v tej smeri že v Kmetijskih in rokodelskih novicab po 1, 1848 in v prvih naših pedagoških listih (Šolski prijatelj od 1852),
Pred vojno je bilo že marši-' kaj ustvarjenega, med vojno pa mnogo uničenega; zato počasi napredujemo v tem pogledu — posebno na podeželju.
Vsepovsod tožbe: premajhni krediti! K temu pa je treba dodati še: premalo odgovornosti in zanimanja! Menda ni dvoma, da bi morala imeli vsaka šola pionirsko oziroma mladinsko knjižnico. Ce že ne bi bilo za knjižnico dveh sob (!), bi morala biti vsaj ena, v eni sobi naj bi bile knjižne police s knjigami, da bi jih sposojali, v drugi čitalnica; ie-ta ne hi smela biti brez umivalnika, da bi si učenci pred branjem in po branju umili roke (šolska higiena!) ter se navajali na pravilen odnos do knjig.
Otrok v vsem rad posnema odrasle. Kako imenitno bi se mu zdelo, če p; lahka tudi on šel v čitalnico! Radoveden pa sem, koliko smo vsaj pri gradnji novih šol miši« tudi na' to.
Šolske knjižnice bj morale imeti v manjših krajih poleg polj udno-poučne literature tudi leposlovje. Knjige bi bilo treba kupovati načrtno s sodelovanjem zborov. Urejene naj bi bile po strokah in naj bi jih učenci svo-
na zemlji. V zadnji številki Prosvetnega delavca sem opazila, da Državna založba Slovenije obljublja diafilme: Človek in njegovo delo in dia filme o vseh naših republikah. Da bi bili ie uporabni!
Naj ne pozabim omeniti, kako važna se mi zdi pri uporabi diaifilma učiteljeva vloga. Že spričo tehničnih ovir je potrebna velika mera osebne požrtvovalnosti. Da bo film dosegel svoj namen, pa je potrebna še s trnkov no -m e to d i č na	priprava.
Nikakor ne moreš filma »poskušati« pred otroki. Opraviš to pač prej sam ali z asistenco tovariša ali pomočnika iz dijaških vrst, To so lahko kaj leipi večeri! Še bolj potrebna pa je preizkušnja dvomljivih filmov zato, da jih že ob poskusnem predvajanju lahko izločimo. Začetek je res težak. Vse drugače bo prihodnje leto, filme že poznamo in vemo, ob kateri učni enoti je predvajanje najprimernejše,
Projektor za diafilme je ponos našega geografskega krožka. Člani višjih razredov so pod strokovnim vodstvom sami pripravili predavanja ob diafilmih predvsem za svoje tovariše. Izjemoma pa smo njihova dobra predavanja uporabili celo pri pouku v drugih razredih. Dijakinja IV. razreda je Z uspehom predavala v I. razredu o glaci-jaelji, a predmetni učitelj je tudi imel pri stvari še svojo nalogo. Zdi se ml, da se je poizkus obnesel, Dokaz mi je bil popolni povzetek dijakov, ki so dobro razumeli celo diagrame in skice ter »o jih znali stopnji primerno celo narisati. Trije dijaki geografskega krožka izmenoma upravljajo aparat.
Na geografskem aktivu kranjskega okraja smo pod vodstvom tov. prof, Rakovčeve omenili tudi diafilme kot hvalevredno učilo, a spet s pripombo, da se njih vsebina ne sme oddaljevati od ustreznih učnih enot, ustvarjalci diafiimov pa morajo zlasti za nižjo stopnjo upoštevati metodične zahteve.
Ledina je zorana, odgovorni ljudje ?o pokazali mnogo dobre volje, Mi, ki diafilme uporab-
še naslednje povesti: Slovenski knez, Pogubni oblak, Črna smrt, Rdeči polmesec, Gradovi padajo. Pot v neznano, Sod s knjigami. Korak čez prag in Grenki kruh. Skupno bo izšlo v prihodnjem letu še 7 zvezkov, tako da bo snov za to stopnjo otrok zaključena. Vse zvezke ilustrira akad. slikar Janez Vidic.
Josip Ribiči8 — Gusta v
Šilih: Ciciban bere — 2. zv, Prvi zvezek, ki j« izšel v januarju t. 1„ je bil v dveh nakladah takoj razprodan, kar je dokaz, da je bil za naše abe-cedarje nujno potreben. Tudi drugi zvezek je priredil naš mladinski pisatelj Josip Ribičič, uredil pa znani pedagoški delavec prof. Gustav Šilih. Letos smo upoštevali mnenje prosvetnih delavcev in pre. Skrbeli, da bodq učenci prejeli to potrebno čtivo pravočasno, ker je letos izšlo že precej kasno. Knjižica bo še bogatejša in ilustrirana.
Pravljice:
Do konca letošnjega šolskega leta je izšlo že 53 zvezkov,
bodno Izbirali. Zato pa bi morala biti dobro urejena kaptotekSi da bi se vsaj vsakih štirinajst dni knjižnica uredila s sodelovanjem pionirjev. Za prosto Izbiro bi bilo treba seveda vse knjige prebrati in določiti, za katero stopnjo so primerne, dg. bi knjižničar sugeriral otroku ob napačni izbiri kako drugo knjigo.
V	večjih krajih bi bilo treba urediti javne mladinske knjižnice s svobodnim pristopom do knjig in brezplačnim sposojanjem na dom, če ne bi bilo zraven čitalnice. Take čitalnice naj bi bile zgled manjšim podeželj-skim. V Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in še kje drugje to že imajo, a podeželje —? Tudi na to je treba začeti misliti pri reformi enotne osemletne šole.
V	zvezi z modernejšimi mladinskimi knjižnicami bodo potrebni tudi primerno izobraženi knjižničarji'.-Ne vem pa, kakšen bo kaj vpis v šolo za to stroko (gPVMi se o tem, naj se osnuje posebep oddelek na VPŠ), ker pri nas odtegujejo doklade tistim prosvetnim delavcem, ki zdaj delajo na tem področju, v BiH pa imajo knjižničarji 3.M0 do 8,000 dinarjev mesečnih dodatkov v plači.
Cas bi tudi že bil, da bi dobili krajši priročnik o katalogizaciji, razvrstitvi knjig itd. v mladinskih knjižnicah. Tudi tu so torej problemi v zvezi z reformo osemletnega obveznega šolanja. Čim dalj jih bomo odlagali, tem večjo škodo bo imela skupnost.
18 Poročilo na kongresu knjižničarjev v Zadru, apnila 1988.
Ijamo, pa jih opozorimo na vrednote in pomanjkljivosti praktične uporabe pri pouku na šolah. Poskrbimo, da jim ne bo treba tekati za nami po terenu, kot se j* to godilo doslej.
B. G.
Opomba,
Gornji članek ima prav gotovo svojo vrednost v tem, ker realno slika stanje uporab« diafiimov na naših šolah.
Vsekakor nastopa kup problemov metodske-tehnične narave, če hočemo uporabiti novo učilo, še posebno pa Je to očitno pri film. stoih sredstvih.
Diafilmi, o katerih je govora v članku, so drugod po svetu že dolgo poznana učina sredstva, pri nas pa so jih šele v zadnjih letih začeli uporabljati V šoli. Nastanek ozir. izdelava teh učil so zvezani z raznimi težkočami: ni dovolj primernega slikovnega materiala, avtorji diafiimov niso seznanjeni z zahtevami pouka, snovna obdelava m enotna in prirejena metodičnim stopnjatn in vrstam šol,..
Toda vse te napake se dajo odstraniti, če hi imeli producenti (v tem primeru Zora-Film, Zagreb) dobro voljo. Zal včasih kljub opombam prevlada komercialnost In diiafilm zaradi tega ne doseže svojega namena — pomagati učitelju ponazarjati, dokumentirati pouk — ga približati življenju.
Taki diafilmi zaslužijo ostro kritiko s strarai učiteljev - praktikov na šoli, taka kritika pa naj bo vodilo za izboljšanje kvalitete diafiimov.
Naloga naših šolskih praktikov In strokovnjakov pa bi bila, da izdelajo diafilme, ki bodo prvenstveno služili potrebam naših šol. Diafilm mora biti resnično takšen, da ga bo lahko učitelj s pri. dem vključil v pouk in da mu bo nepogrešljivo učilo. bi tnorala svojo besedo zastaviti tudi strokovna društva in aktivi.
Marsikdo se je razočaral tudi ob prvih diaprojektorjih ki so bili izdelani v Zagrebu, pa niso zadovoljili, Tisto vrsto projektorjev, ki je oplenjena v članku, so prenehali izdelovati. Ni pa rečeno, da so ne uporabljivi, imajo pa niz nedostakov, zaradi katerih mora učitelj porabiti več časa kot je potrebno,
V začetku bo kup problemov! zatemnitev, upravljanje s projektorjem, izbor in seznanjanje z diafilmi. pačipi uporabe in slično, Toda vse to je samo v začetku. ko PS so napravljeni prvi koraki, pe vsakdo ugotovi, da se izplača uporabljati to novost v našem pouku.	a—e
kar lepa zbirka vseh mogočih pravljic Iz vseh predelov sveta in najrazličnejših narodov. Večina pravljic je kljub visoki nakladi razprodana, le od 23. številke dalje je mogoče dobiti še nekaj izvodov. V prihodnjem šolskem letu bo izšlo 22 pravljic v knjižicah — kar-tenlrane po 70 din in broširane po 40 din. V glavnem obsegu programa naslednje pravljice: norveške, keltske, češke, srbske, japonske, srednjeveške, italijanske, španske, švicarske, portugalske, flamske, indijske itd.
Mladinske povesti: Angelo Cerkvenik: Medvedek s Križeve gorice Josip Ribičič; Miškolin Tone Seliškar: Indijanci In gusarji
Josip Ribičič: Za zapahi Josip Ribičič; Črni muc vasuje (slikanica) Mladinski oder:
Dr. Kristina Brenk — Najlepša roža
Učbenik:
Dr. Franc HMlebrandt: Temelji nove šole in pota k njej Za prosvetne delavce pa je založba pripravila:
Dr. Franc Hiilebrandt: Temelji nove šole in pota k njej
Priročniki:
Ivo Jančič: Risanje v osnovni šoli
Mavricij Zgonik: Nazornost v geografiji
Otilija In Oskar Bizjak: Za pridne roke —- priročnik za pouk ročnih spretnosti Učila:
1.	Priročne sličice za učence osn. šol za stvarni pouk
2.	Organizacija ljudske oblasti v FLRJ
3.	Priročni zemljevid za učence Savinjska dPUna in Posavje
JEZIK IN SLOVSTVO. Letošnji Jetnik je zaključen z 10. številko, Prihodnja številka bo Izšla v septembru.
Zato že danes opozarjamo vse, ki se interesirajo ŽS ta list, naj ga pravočasno naročijo za prihodnje šolsko leto, in to najkasneje do meseca avgusta. Na vse poznejše naročnike ge pa bomo mogli ozirati. — Razumljivo pa je, da je z naročilom zvezana tudi naročnina. — Prosimo da vsi naročniki, k} niso še plačali naročnine, to takoj plačajo. Izgovor, da nimajo položnice, je jalov. Le z rednim plačilom je listu omogočeno življenje. Upravičeno pričakujemo, da bodo imeli naročniki pravi odnos v tem pogledu do izdajatelja lista, Slavističnega društva in do založnika Založbe Obzorja, ki se oba nesebično žrtvujeta za list. Naročnino in naročila pošljite na naslov: Založba Obzorja, Maribor, Maistrova 5, poštni predal 73 — Tekoči račun pri Komunalni baraki v Mariboru štev. 84-KB-4-Ž-167.
Založba „Obzorja“
KAJ PRIPRAVLJA ZALOŽBA ZA NASO MLADINO V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU
Učitelj ni čudodelnik
V	pasivni šoli je bil učitelj pedagoški diktator; učenec je ubogljivo in neprehodno spremljal njegove nauke. V aktivni šoli n®,1 bi učenec vse resnice sam odkril in naj bi bil učitelj le njegov svetovalec In njegov starejši tovariš. Danes pa naj učitelj, osnovne ali srednje šole, vsakega učenca brez Izjeme vse tisto nauči Ln ga tudi tiako vzgoji, kot zahteva tako imenovana družba, se pravi, ne tista prava in resnična, ampak le v prazno besedo pretvorjena družba.
Časi hudega učitelja so minuli; poizkusi, da bi postal učitelj le organizator šolskega dela, se niso obnesli; zahteva, naj bi postal učitelj oziroma profesor služabnik nekakih sodobnih španskih infamtov, ter omledeno, obenem pa neiskreno malikovanje mladine po nas samo zavaja v nejasnost in zapravljanje časa in energij.
Kako je s to stvarjo?
Pri pouku morata biti aktivna oba, učitelj in učenec. Zadnjo besedo ima pa vendar učenec; ker pouk bre,? njegovega razuma je kot napeljava električne razsvetljave brez žarnic. Učenec mpra razmišljati o tem, kar učitelj Uči. Razmišlja pa razum, ki razčlenjuje, raziskuje vzroke, presoj®, sklepa, ugotavlja, išče nazive, urejuje hotenje. Pouk brez aktivnosti učenčevega razuma 'je avtomatizem, ki ga je aktivna šola po pravici preganjala.
V	pasivni šoli je učitelj aktiven, učenec pasiven. Zmotno in škodljivo je mnenje, da se da pridobiti znanje samo s poslušanjem in da se ideje kar tako nalahko prelivajo v mlade možgane. Ne, nauke sprejema učenec le z osebnim prizadevanjem, s prizadevanjem svojega razuma. Učitelj se poslužuje govora, teh zunanjih znamenj; ampak gre zato, da učenec pomen teh v svetu dogovorjenih znamenj tudi dojema, kar se -pa seveda zgodi le z njegovim notranjim delom m trudom. Učenje navaja učenca, da predela v sebi tisto, kar je bilo že poprej v učiteljevem razumu, Ko učitelj izroča znanje, to še ni dovolj; stvar je dosežena šele tedaj, ko učitelj povzroči v učencu spoznanje. To spoznanje pa je neko pozitivno dejanje, ki ga more
1 izvršiti Izključno le učenec, in še tako spretno Učiteljevo razlaganje, pojasnjevanje in učenje zaide v prazno, če se v učencu ne sproži potrebna umska sila; brez subjektovega razuma in hotenja torej ni uspeha.
Vendar je šoja potrebna in učitelj ima velik pomen. Zdravnik zdravi, ozdravi pa bolnik. Učitelj uči, nauči se učenec. So bolniki, ki ozdravijo tudi brez zdravnikove pomoči; njihova narava se upira toksinom in mikrobom. Vendar bi svet ne mogel živeti brez zdravnikov, Človek s prirojenimi umetniškimi darovi ne bo brez pravega šolanja nič znamenitega ustvaril.
Saj so ljudje, ki se sami iz-vežbajo v kaki znanosti ali umetnosti. Toda ti so redki. Vobče pa pri samoukih kaj kmalu opazimo pomanjkljivost ravnotežja in kriterija; škoda je tudi dragocenega časa, k.i ga le-ti zgubijo, ko iščejo nekaj, kar bi lahko našli v šoli v kratkem času. Prav tečaji medvojnih in povojnih let so nam dokazali, da v umskem pogledu tudi nadarjeni ne dosežejo tistega kot mladci, ki so bili že jz otroških let deležni rednega šolskega pouka; odlikovali so se marsikateri s talentom in ukaželnostjo in so se z delom prav lepo izkazali, vendar so se pokazale glede izobrazbe same na sebi vrzeli in neskladnosti.
V	življenju smo odvisni drug od drugega: vzgoja se ne izogne temu zakonu. Kultura je nastajala v družbi, v družbi se tudi prenaša na mlajše rodove. Dobrine preteklosti so narasti« z zdajnlmt pridobitvami in se usmerjajo v napredek bodočnosti. N« gre gamo za tehniko, socialno In gospodarsko ureditev, eksistenčno udobnost in podobno, gre tudi za duhovno kulturo, zg razsodnost razuma, plemenitost srca, vztrajnost in trdnost volje in vse druge človekove osebne čednosti. Iz človeštva izhaja poleg vseh drugih dejavnost; še neko posebno hotenje; podajati novemu rodu gmotne in duhovne dobrine svojega časa, mlade ljudi vzgajati; in ustvarilo gl je poseben organ — šolo, postavilo si je posebnega človeka — učitelja. Pri človeku se omika ne prenaša po nagonu; sposobnost živeti kulturno življenje je proizvod načrtnega in dogovorjenega delovanja. Cim bolj je narod omikan, tem daljša in manj nagonska je vzgoja, ker čim več znanja in spretnosti ima narod, družba, tem dalj časa potrebujejo mlade, žive in plemenite sile, da si jih u svoj e.
Vse tg je res; to ni nič novega: šola mnogo napravi. Toda šola ni vsegamogoča. Velike važnosti je medicina in znanost in družba žrtvujejo ogromne duševne in materialne energije, da bi človeštvo rešile somatičnih in mentalnih bolezni. Lepi so uspehi, nekod se pa vendar delo Ustavi — na koncu odloči človekova narava. Tako tudi učitelj ne doseže, kar bi hotel, če se ha njegovo učenje ne odzove otrokov intelekt. Učenec je, ki ge uči; op je pravi in bistveni agens izobraževanja; učitelj je
samo pomoč, ki je pri učenju važna in nujno potrebna, ki pa vendar ne more preko umske zmogljivosti učencev.
V zmoti smo lahko tudli takrat, ko se nam je odločiti za eno ali drugo učno obliko, če pri tem ne mislimo, da gre tudi tukaj za vzbujanje in samode-lovanje tistega vseodločujoeega, sicer skritega življa, to je otrokovega razuma. Mnogo jih je, ki gledajo metodo zelo nekritično in le kot starejšo ali novejšo modo. Vsekakor smo za vselej zavrgli učenje lekcij na pamet; le muslimanske hodže še vedno tako učijo Mohamedove sure. Kitajska metoda repHcatio — ejcplicatio — applicatio, to je najprej učenje stavkov na pamet in šele potem razlaga in uporaba, je pa bila sploh pri nas neznana. Glede tega, ali je prava dialoška ali monološka oblika, pa ne smemo biti preozki.
Oblika predavanja ln razlaga-njg je pri • podajanju znanja že od nekdaj v navadi. Človek, ki bi komu rad nekaj povedal, se trudi, da bi bil drugim čimbolj razumljiv; ta oblika je tudi v šoli še najbolj preprosta in naravna. Materialna sredstva, n. pr. modeli, vzorci, risbe, diapozitivi, filmi, kretnje, ki jih kdo uporablja, da bi ga drugi boij razumeli, so sicer nujno potrebni, vendar so le nazorni pripomočki pri njegovem govoru. Učitelj predava to, kar želi učence naučiti; pri tem se poslužuje predmetov, zemljevida, aparata, primera ali povesti, da bi ga bolje razumeli; v glavnem pa vendar pojasnjuje svoje misli v neki določeni obliki in se tudi materiala poslužuje, kot ve, da je prav za male poslušalce,
To mcmološko obliko so pred dobrim polstoleljem obsodili kot pasivno, (locirajočo, in so uvedli dialoško obliko, razvijajočo metodo vprašanj in odgovorov; s tem so hoteli pripraviti razred do večje aktivnosti: učenci naj bi namreč po preudarnih učiteljevih vprašanjih sami prišli do nameravane resnice. Vprašanja so pa bila le poziv na učence, da bi z večjo pazljivostjo obnovili prejšnje znanje, da bi temeljitejše analizirali nazorno dejstvo in da bi sl čim bolje obrazložili nek nov nauk. Na učiteljiščih so s to metodo pretiraval!; zahtevali so, da si moral učence skoro do vsega znanja dovesti le z izpraševanjem. S takimi serijami vprašanj in odgovorov pa si nismo bili mnogo na boljšem; od vsega je ostalo le nekaj oskobljanih nesproščenih formuliranih stavkov. Vprašanje samo je namreč brez vrednosti, če učenec njega vsebine z razumom ne dojema. Otrok si na ta način ustvari vsako drobtinico ideje na učiteljevo pobudo ali prlšepetavamje in pi res, da pride sam, z lastnim prizade vami em, do spoznanja. Pedagoški novatorji so malo cenili postopek razvijajočega izpraševanja; poudarjali so, da je to le potvarjanje aktivnosti in da so to metodo neupravičeno imenovali sokratično.
Kakšna je bila Sokratova metoda? Ksenofon nam v svojih Spominih na Sokrata pripoveduje nekaj konkretnih prizorov iz pocestne šole tega za vse čase zanimivega atenskega človeka in modrijana. Naukov, ki so se pa vedno nanašali le na etično področje resničnega življenja, ni učencem naravnost podajal, ampak se je najprej vživel v njih zavest, potem pa jih s vprašanji in pripombami pripravil do tega, da so mu izpovedovala svoje mnenje. Ce je bilo mnenje pravilno, ga je odobraval; če je bilo zmotno, ni takoj oporekal, pač pa je učenca, včasih s svojo posebno ironijo, privedel do tega, da je priznal zmoto, obenem pa spoznat resnico. Sofist Anti-fon, ki mu je hotel odtujiti učence, mu je n. pr. rekel: »Po mojem mnenju bi morala filozofija ljudi srečne napraviti. Ti pa živiš slabše kot suženj: slabo ješ in piješ in se bedno oblačiš, isto obleko nosiš pozimi in poleti; denarja, ki nam pripravlja prijetno življenje, za svoje učence ne jemlješ; ti si torej učitelj slabega življenja«, Sokrat mu odgovori: »Alt res misliš, da je moje življenje bedno? Kaj pa je neznosnega na meni? Ali prijajo meni moje jedi manj kot tvoja tebi? Ce nisem suženj trebuha. spanja in slasti, ali misliš, da nimam potem nobenih radosti? Ali ni moje veselje, ki prihaja iz zavesti, da hočem biti dober, da hočem prijatelje poboljšati in da hočem državi koristiti, večje kot tvoje, ki ga iščeš v bogastvu in dobrem življenju? Aii ni največja sreča — ne imeti nobenih potreb?«
Toda za Sokrata ni bistvena dialoška oblika. Saj je v monologu prav tako zanimiv. O samo-obvladanju govori n. pr. takole: »Prijatelji, če bi imeli voljo in bi si morali izvoliti moža, ki naj bi nas vodil, ali bi si izbrali takega, ki bi bil šibkejši kot njegov trebuh, vino in spanje? Kdor se ne zna obvladati, ga ne bi niti za sužnja hoteli imeti. Tak človek je slabši kot pohlepne/, ker ta škoduje drugim, sebi pa koristi; oni pa škoduje drugim in sebi. Kdo bo s takim človekom sklenil prijateljstvo, ko mu je vendar več pečenka in vino kot prijatelj? Kdor se kot suženj vdaja slastem, ali ni za-
vržen na duši in telesu? Ali ni torej obvladanje samega sebe temelj vseh čednosti?«
Iz obeh govorov, čeprav nista navedena ne v celoti ne dobesedno, se vidi, da je Sokrat v učencu najprej vzbudil zanimanje po neki resnici; Sokratovo vprašainje, v zavesti in besedi, je bilo obenem vprašanje v učenčevi zavesti in nsi bilo važno, ali ga je z besedami izrazil ali ne, Včasih je na vprašanje odgovoril Sokrat, včasih učenec sam; vedno pa je nastalo spoznanje resnice v učenčev; zavesti — ali mu jo de razodel Sokrat ali jo je učenec sam odkril; zaradi resnice je bilo pač vseeno, ali jo je učenec izgovoril ali si jo je samo mislil. Torej je vrednost Sokratove metode v notranjem duševnem dogajanju, ne pa v zunanji obliki govora.
Obe obliki, monološka in dialoška, sta pravilni, če vzbudita v otroku notranje vprašanje po resnici ter dosežeta spoznanje resnice, in sta nepravilni, če ostaneta samo nekaj zunanjega, če so samo besede, in pri tem ne deluje otrokov razum.
Aktivna šola je uvajala pri pouku diskusije in predavanja učencev samih in ročna dela. Toda učenci lahko z večjim uspehom ustvarjajo misli in jih tudi z večjo iskrenostjo doživljajo, če jim učitelj govori o nečem dojemljivem in v otrokom prikladni obliki in če ga seveda radi in * razumom poslušajo, kot če sami le na ukaz in po sili o stvari razmišljajo alt pa poslušajo površno in nedoii-veto predavanje svojega sončen-ca. Prav tako tudi lahko nastajajo v učenčevi glavi pristnejše in popolnejše misli ob sami besedi, čeprav učenec na videz samo pasivno posluša, kot pri opravljanju kakega ročnega dela, posebno če je to delo preveč mehanično. Brez dvoma je lahko tudi ročno delo povod za nastanek nekega važnega spoznanja; ustvarjalno delo pri vzgajanju pa vendar ni dejanje reke, ampak dejanje razuma. Razum je, ki vežba samega sebe, poslužujoč se poke; toda tbdi roka sama se bolje vežba ob zavestni kritiki kot ob zgolj mehaničnih gibih.
Učiteljeva metoda je torej uspešna, če misel v njegovi zavesti odjekne tudi v zavesti njegovega učenca. Seveda je sedaj vprašanje, ali biva v učencu taka zavest, ki je sposobna, da odjekne v njej vsaka učiteljev« misel.
Nekateri primerjajo učitelja z zdravnikom, češ učitelj pomaga učenčevi naravi v njenem duševnem razvoju, kot tudi zdravnik pomaga bolnikovi naravi, da si opomore od bolezni in da ozdravi. Pri vsakem notranjem izpopolnjevanju — in vzgajanje je tudi notranje izpopolnjevanje — niso zunanji vplivi tisti osnovni agens, ki povzročajo notranje spremembe v našem telesnem ali duševnem organizmu; ti so samo v pomoč naši notranji aktivnosti, ki je pri spoznavanju primarni, glavni agens. Pri vzgoji je notranji agens gojenec; vzgojitelj pa je zunanji agens, njegovo opravilo je sekundarno. V čem je zunanji agens naravi v pomoč? Krepi pač naravo in ji nudi sredstva — načrte, metode, postopke —, ki se jih narava poslužuje, da doseže namen. Kar ustvarja osebnost, niso osebe, ampak notranje delovanje učenca na samega sebe, kot povzroča rast organizma šele v organizmu samem usvojena, asimilirana hrana. Učenec se razvija s svojimi notranjimi nevidnimi pomočki; zunanji vplivi jim samo strežejo. Pravi vzroki ozdravljenja so v bolnikovi notranji naravi. Tako je tudi pravi vzrok izobraževanja notranja luč otrokovega razuma. Učitelj razgiblje učenca, da si oblikuje pojme; pri tem uporablja besede, predmete, učne načrte, metode, postopke. Učil« so za učenje velikega pomena, toda našega šolskega vprašanj« ne bodo rešila. Učitelj ne povzroča v učencu spoznavanj« neposredno ne z metodami ne $ še tako bogatimi učnimi pripomočki.
Učitelj je torej — kot zdravnik — v službi narave, je minister naturae, kot so rekli V srednjem veku; čudodelnik p« pi ne eden ne drugi. Naloga učiteljeva je, da goji delovanje narave, da vežba sposobnost umskega navajanja, da tankovestno proučuje zakone notranjega dogajanja, da jih upošteva v vsakem konkretnem gojencu posebej glede na njegovo starost, vzgojo in resnično umsko zmogljivost, nalahko ga pomikajoč na višjo stopnjo razvoja. Aktivna šola je upravičeno zahtevala, naj učenec vsako novo znanje doživi kot neko novo doživljeno izkustvo, ki se v njegovi duševnosti odzove z vitalnim ln globokim osebnim učinkom; učitelj je v šoli, da ta učinek izzove.
Ampak vse zastonj! Naj bo električna centrala še tako mogočna, se bo razsvetljava ravnala po jakosti žarnic; petvatna žarnica bo dajala vedno medlo luč. Lahko je hrane v izobilju; za telo je važno, koliko te hrane asimilira; v tem pogledu niso vsi organizmi enaki. Na svetu so ogromni, zakladi znanosti, umetnosti in druge kulture; toda med ljudmi sp geniji in debilni, vmes
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dmiisira zgodovina Šolske novice
Zborovanje učiteljev in profesorjev celjskega okraja
od vsepovsod
Odkar imamo v celjskem okraju učiteljska društva orga-nizn-ana Po občinah, so okrajna zborovanja prosvetnih delavcev domala prenehala. Tod,a ne! — Okrajnemu meddruštvenemu odboru, ki ga vodi njegov predsednik prof. Franjo Jakhel, je uspelo organizirati skupno zborovanje učiteljev in profesorjev, ki so ga imeli v soboto, dne 9. junija, v Narodnem domu v Celju. Odbor je pripravil udeležencem iz vsega okraja zanimiv in obsežen program.
Zbor je začel in pozdravil prof. Jakhel, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen zborovanja v zvezi s proslavo 100-let-nice rojstva pesnika Antona Aškerca in odkritjem njegovega spomenika v Celju.
Po teh uvodnih besedah je okrajni sekretar ZK Franc Simonič predaval o vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi, ki se ga je udeležil kot član jugoslovanske parlamentarne delegacije. Za njegovo zanimivo predavanje so mu bili zborovalca zelo hvaležni.
V popoldanskih urah so se udeležili gledališke predstave, kj jo je zanje pripravilo Celjsko gledališče; uprizorilo je Molič-rovega Don Juana.
Ob 17. uri so prisostvovali odkritju Aškerčevega spomenika v Vodnikovi ulici in se tako poklonili pesnikovemu spominu. — Spomenik je po svojem slavnostnem govoru odkrii častni meščan in književnik Fran Roš.
S prijetnim družabnim večerom v hotelu Evropa so učitelji In profesorji zaključili užitka in
(Nadaljevanje s 3. strani) je še polno nians, ki si dobrine v različni meri prisvajajo.
Ena največjih nalog šolske reforme bi bila: odpraviti tisto preveliko neskladnost med pedagoškimi deklamacijami in pedagoško realnostjo; vse naj izhaja iz tega, kar v resnici je. Upoštevanje učne zmogljivosti mladine, ki je pa zelo različna, kot smo poudarjali, nam bo precej pomagalo iz naše šolske krize: velikega pomena je vsekakor pedagoško izpopolnjevanje učiteljev, osnovnošolskih in srednješolskih; zahteve po nečem nenaravnem pa nam bodo vedno škodovale.
Josip Dolgan
globokih vtisov polno zborovanje.
RAZSTAVA VAJENSKE SOLE RAZNIH STROK I V CELJE, ZDRUŽENA Z REVIJO OBLAČIL IN FRIZERSKE STROKE
Komaj leto in pol uživajo celjski vajenci dobrote in ugodnosti nove šolske zgradbe in že so se povzpeli tako daleč, da so isti dan, ko je bilo zborovanje prosvetnih delavcev, odprli veliko razstavo vajenskih izdelkov iz najrazličnejših strok. Vajenska šola se je ta dan spremenila v razstavišče, ki pomeni velik napredek strokovnega šolstva, obrti in industrije. Vse učilnice in šolska dvorana so polne ličnih izdelkov z ustreznimi risbami in načrti naših vajencev. Taka razstava, o kateri bo še treba spregovoriti, odpira vpogled v delo strokovnih učiteljev na vajenskih šolah.
Ta razstava je prekosila samo sebe. Združena je bila namreč tud; z revijo oblačil in sodobnih pričesk — izdelkov mladih razstavljalcev. S pomočjo in sodelovanjem gledaliških igralcev so v režiji predmetnega učitelja II. gimn. in režiserja Ljudskega odra Toneta Zorka in ob zvokih plesnega orkestra uprizorili pravo revijo oblačil in frizur na živih modelih. Od preprostih delovnih oblek za ženske in moške, otroških, kopalnih in športnih oblek do najfinejših plaščev in večernih toalet so v živih in šaljivih prizorih pokazali delo in uspehe naših vajencev, vajenk, mojstrov in učiteljev.
Poleg vajencev in aranžerjev sta pri tej uspeli reviji nosila največje breme strokovna učitelja vajenske šole krojaški mojster Franc Kušar in frizerski mojster Franc Frajle.
Ta kratka notica o razstavi in reviji nikakor ne zmanjšuje kvalitete in požrtvovalnosti dela ostalega učiteljskega zbora te šole pod vodstvom upraviteljice tov. Darinke Jošte ve pri teh prireditvah, k! v tesni zvez; s šolskim odborom, obrtno zbornico, z mojstri in podjetji tako skrbno vzgajajo novo generacijo kvalificiranih delavcev.
Prj razstavi sodeluje tudi Vajenska šola Vzgojnega doma v Radečah, ki je razstavila prav tako lepe izdelke svojih gojencev.	-nik
Malo nenavaden naslovi Ta ali oni utegne celo reči: čuden naslov! Vendar je upravičen. Med zgodovino, ki naj bi spremljala pouk v domoznanstvu in zgodovino v običajnem pomenu besede je velika razlika, tako v nalogah, izboru snovi in seveda tudi v načinu podajanja.
Zgodovina v navadnem pomenu besede mora prikazovati napredek človeka od najstarejših časov do današnjih dni. Naloga zgodovine pri domoznanskem pouku pa je, vzbujati v učencih zgodovinski čut in ga gojiti. Znano je, da učenci tretjega šolskega razreda, v katerem se poučuje domoznanstvo, omenjenega čuta nimajo. Zakoreninjeni so v sedanjosti in v svojem okolju. Izjeme že utegnejo biti, toda le izjeme.
Kakor pa ima domoznanski pouk poleg naloge, uvajati v čitanje zemljevidov še nalogo, učiti zemljepis šolskega okoliša, tako ima tudi zgodovinski pouk na prvi stopnji poleg vzbujanja zgodovinskega čuta nalogo, poučiti učenca o domači zgodovini.
Slednjo nalogo smo navadno zanemarjali. Gojili smo le zgodovinski čut, in to na osnovi pripovedk. Ker pa so te različne vrednosti — poleg takih, ki vsebujejo zgodovinsko resnico, so tudi take, v katerih je je le malo ali pa sploh nič — zgodovinski pouk pri domoznanstvu svoje druge naloge ni zadovoljivo rešil. Gre za resnico, te pa je, da poudarim, v pripovedkah prej manj kot več.
Kako j© torej s pripovedko?
Kot zgodovinsko učno snov bomo sprejeli 1© tisto, v kateri je resnica, drugim pa bomo od-kazali mesto, kjer ne morejo napraviti zmede. Obravnavali jih bomo pri čitanju, ker ne gre zanemariti narodnega blaga, ki itak zapada pozabljenju.
S tem smo se že lotili izbora snovi, o katerem nam je povedati še več. Predvsem bomo izločili kot učno gradivo vse, za kar učenci, ki se uče domoznanstva, še nimajo razumevanja. Sicer pa, ako se potrudimo, moremo prikazati učencu tudi kaj težjega. Sprejeto učno snov ne bomo razvrstili sistemitično. ampak nam bo kazal pot pouk domoznanstva. Govorili bomo torej o zgodovini predmetov, k' jih bomo pri domoznanskem pouku srečali.
V našem trgu so taki predmeti; da govorim konkretno; trg v celoti, naj višja stavba, šola, poslopje občinskega ljudskega odbora, pošta, postaja
LM, lekarna, banka, zadruga itd. Izven trga: gradišče, grad, graščina, pokopališče, kužna znamenja itd.
Tu utegne učitelj na samoti reči: blagor ti, a kaj naj počnem jaz, ki nimam daleč okoli šole ničesar, kar bi imelo zgodovino. No, vse jo ima, to več, ono manj. Poleg zgodovine šole uo-reš podati zgodovino tudi ob mlinu, žagi, ki gotovo nista predaleč. Končno pa gravitira tvoja šola h kaki vasi, trgu ali celo mestu. Sprejmi zgodovino teh naselij v svoj učni načrt, pa boš zadostil svoji nalogi, saj najbližji večji kraji niso izven učenčevega obzorja.
Kako je treba gradivo podajati? Izločili bomo vse letnice in si jih prihranili za poznejši čas. Morda doživimo, da se bo domoznanstvo povrnilo v zadnjem šolskem letu. Ako pa ne. bo učitelj, ki uvideva velik pomen domače zgodovine, našel priložnost, da bo izpopolnil učenčevo znanje zgodovine ožjega okoliša, seveda ne samo glede letnic, temveč tudi v drugih pogledih, ki sem jih omenil zgoraj.
Snov je treba obravnavati v lahkem jeziku in podrobno ob nenehnem sodelovanju učencev. Na mestu bi sedaj bilo. da bi podal nekaj vzorcev, toda zadovoljiti se bo treba s skicami:
1.	Naš trg. Najnovejši del tr-
ga — moderen, najstarejši del — vaški, glavni del — dve sklenjeni vrsti hiš ob cesti, na sredini izbočeni:	tržni	prostor
Kramarski, živinski in celo tedenski sejmi. Požari, vzroki: nezavarovan ogenj, nezavarovana luč, lesene in s slamo krite hiše. Gašenje: škaf, ročna brizgalna, motorna brizgalna. Gasilsko društvo, vaje.
2.	Sola. Citanje in pisanje večini neznano, škoda. Mestne, trške šole. Učilnica po hišah. Stara šola z eno učno sobo. Obisk šole prostovoljen. Šolska obveznost. Romanje drugega razreda. Nova šola in njen razvoj.
3.	Občina. Pojem. Meje naše občine. Obseg prejšnje. Potrebe. Odbor, volitve, seje, sklepi, izvrševanje sklepov. Davki.
Dovoljl Videti je, kako nujno potrebne so krajevne zgodovine, iz katerih bi učitelj domoznanstva mogel črpati gradivo za svoj zgodovinski pouk. Ali kaj, ko so tako redke! Sicer pa tudi tu velja: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Franc Hribernik
LR Kitajska
Odbor za reformo pisanega jezika je začel proučevati abecedo s 30 črkami, med katerimi bi bile vse črke rimske abecede, razen »v« in pet drugih črk, ki naj označijo neke tipično kitajske glasove. To je le prvi poskus v smeri kasnejše reforme, da bi se olajšala borba proti nepismenosti.
ZD Amerike
Predsednik Eisenhower je naslovil Kongresu posebno poslanico, s katero zahteva kredit 1250 milijonov dolarjev, da bi se odpomoglo kritičnemu pomanjkanju šolskih zgradb.
— Varstvo otrok, katerih matere so zaposlene, pomanjkanje pravega razvedrila pri otrocih gosto naseljenih mest, preprečevanje mladostnih prestopkov, vse to so nova vprašanja, ki jih mora reševati šola. 21 držav v ZDA skuša rešiti te naloge s tem, da otroke dalj zadržijo v šoli, da podaljšajo šolsko leto. V tem primeru poskrbi šola za primerna razvedrila, za skupne obiske knjižnic, muzejev, parkov.
—	52°/o diplomirancev se vpiše po končanih študijah n- univerzi še naprej v dopisne šole, da s tem dopolnjujejo svoj-o izobrazbo.
Francija
Največ 30 let je smel imeti doslej profesor, ko je začel poučevati na francoski srednji šoli. Zaradi pomanjkanja učnega osebja pa je ta meja odslej postavljena na 35 let.
— Vsak absolvent francoske strokovne šole dobi takoj službo, ko 1 nča šolo. Namesto 2000, kolikor jih sedaj diplomira, 01 potrebovali vsako leto 30.000, to je petnajstkrat več mladih tehnikov.
— Izbira živih jezikov v fra.ic. srednjem šolstvu nudi —slednjo sliko: 61.2% jih študira angleščino, 21,2n/o nemščino, 12%> španščino in 5,2%> italijanščino. To razmerje je v zadnjih dese letih ostalo v glavnem o->o.
—	40 departmajev (od 92) ima že na razpolago potujoče knjižnic:. Grenobie pa je prvo mesto, ki si je tudi omislilo »bibko-bus«, in ta ima na razpolago 4000 knjig.
Madžarska
Z 'letošnjim šolskim letom je bil na »višjih učiteljiščih« podaljšan študij od dveh na tri le-
ta za tiste, kj se pripravljajo na pouk v višjih razredih ljudske šole. Absolventi navadnih učiteljišč, ki bodo poučevali v nižjih razredih 'udske šole, imajo še vedno le štiri leta pouka.
— Profesorji matematike, ki se bodo posvetili znanstvenim raziskavam, bodo odslej dobili mesečno nagrado.
Indija
Na vsaki srednji šoli bo organizirana poklicna posvetovalnica. Poseben strokovnjak, poklicni svetovalec, bu imel sam. to delo, da bo n« okoli "j šoUl cedil in usmerjal nove posvetovalnice.
Islandija
Z novim zakonom bodo Imeli vsi učitelji in profesorji splošnih in strokovnih šol pravico, da po desetih letih poučevanja prosijo za plačan enoletni dopust, ki ga porabijo za poglabljanje svojega znanja in za izboljšanje šolske kvalifikacije. Vsak kandidat mora 12 mesecev prej predložiti prosvetnemu ministrstvu v odobritev svoj načrt študija in po končanem študijskem letu poslati podrobno poročilo o opravljenem delu.
Nova Zelandija
Vlada je letos izdala skoro poldrug milijon funtov za prevoz otrok v šole. Na razpolago ima 252 avtobusov, s katerimi se dnevno prevozi 78.000 otn k. — Vsako leto prevozijo ti avtobusi okold 15 milijonov kilometrov.
Pakistan
Ustavodajna skupščina je sprejela sklep, ki določa bengalšči-no in urdu kot državna in učna jezika. Računajo, da bo angleščina lahko opuščena v kakih 20 letih.
Filipini
V višjih razredih ljudske šole Imajo vse deklice pouk o prehrani, obleki, vzdrževanju doma, poleg ročnega dela in higiene seveda. Nekateri od teh predme-tov se poučujejo tudi v srednji šoli. V zadnjem času pa je vedno več dečkov, ki se hočejo vpisati na šole s temi praktičnim' predmeti.
Velika Britanija
Posebna romisij- pri pedagoškem- institutu v Birminghai..o je po dolgih študijah sestavite slovar besed, ki jih uporabljajo šestletni otroci. Seznam 3500 besed, ki se jiih otroci najpogosteje
poslužujejo, bo služil koti osnova za sestavo šolskih boril.
Vlade Anglije, Škotske In Irske so sprejele načelni sklep, naj bodo tudi v prosveti moški enako plačani kot ženske. Računajo, da bedo vse -azlike izginile leta 1961.
Tovarne in industrijska podjetja so zbrala milijon 4n pol funtov za pomoč strokovnim šolam.
P© nedavnih statistikah je p<v stalo v zadnjih petih letih povprečje v teži in višini šolskih otrok opazno večje.
Ministrstvo dela je izdelalo celo vrsto filmov o raznih poklicih In panogah dela, da bi mladini olajšalo izbiro pokih ~.
Švica
Zidovski otroci bodo odslej ob sobotah lahko oproščeni pouka, če bodo starši hoteli.
Jugoslavija
69 štipendistov UNESCA je do-slej bilo na študiju v raznih evropskih državah, da bi pred novo šolsko reformo preučili sistem šolstva v posameznih državah.
(Po publikaciji Bulletm du Bureau International d‘Edu-oaitiion nabral M. Horvat.)
Učiteljski izpit so opravili
Pred izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani so v času od 21. — 31 mala t 1. opravili strokovni učiteljski izpit sledeči učiteljski pripravniki:
Novak-Adamič Frančiška, sta. ra cerkev. Kočevje — Bolha Angela, Podgrad. Novo mesto — Ravbar Milena. Bistrica ob Sotli, Celje — Lasič Katja, Bukovica, Gorica — Segala-Rej ec Ema, Solkan. Gorica — Korenčan An. drej. Vzg. dom Šentvid, Ljubljana — Margeta Ante. Vzg. dom Šentvid, Ljubljana — Paliska Janko Doj. dom Tomaj, Koper
—	Kranjc Alenka. Vič—Ljubljana — Negro Manja, Adlešiči, Novo mesto — Skube Ana, Radoviča, Novo mesto — Smola Zinka. Sp Šiška—Ljubljana — Zobec-Foršek Marta. Videm—Krško, Trbovlje — Tanšek Avgusta, Šoštanj, Celje — Gec-Pavliha Ida, Koper — Ogrizek MatilŠfa, Cadreže, Novo mesto — Stern-Markeljc Amalija Koroška Bela, Kranj — Drašler Milena, Zaplana. Ljubljana - Vene-Golob Ro. zalila. Polje—Ljubljana — Adamič Angela. Tunjice. Ljubljana
—	Ramšak - Juvančič Milena, Gozd Ljubljana.
f--------
# Založba
JT........
KNJIŽNICA »ČEBELICA« - namenjena za nasmlajše auecedarjt. — Knjižica stane 50 din. Vsa zbirka mehko vezana 400 din, trdo vezana za 880 din.
1.	Sneguljčica, Hustr. Marlenka Stupica. — Ilustracije bodo štiribarvne.
2.	V. Winhler: Mali Smolček in hlebček kruha —*
Hustr. Stane Kumar.
3.	Norveška narodna:	Pošten novčič — ilustrator
A. Horvat.
4.	A. Martič: Belko — ilustrator Vesna Borčič.
5.	P. Kunaver: Nebo nad nami — ilustrator M r sb»*. 6 B Appia: Pravljica o marjetici — 11 'ane? Vidic.
7.	M. Nanda: Konjički iz krompirja — 11. M. Bizovičar.
8.	F. Milčinski: Zlata hruška — tL Franc. Podrekar
KNJIŽNICA »SINJI GALEB« - najbolj priljubljena knjižna zbirka med našo mladino. - Celotna zbirka, naročeno v naprej, stane broš. 720 din, vez. v pip. 1200 din. Posamezni izvod broš 90 din. pip. 150 din.
1. Jalen: Bobri I., II. in III. del.
4.	Efromov: Zvezdne ladje — ilustr. M. Amolieti.
5.	M. Majrova: Robinzonka — originalne ilustracije.
6.	M. Twain: Tom, mali detektiv — ilustr. B. Grom.
7.	Montgomery: Rumenooki.
8.	J. Vandot: Kekec na volčji sledi.
Ob zaključku šolskega leta želimo prosvetne delavce seznaniti z našimi knjižnimi zbirkami za prihodnje šolsko leto. Cene bodo ostale neizpremenjene. Novost je v tem programu zbirka »Kondor«, v kateri bodo izhajala klasična dela iz domače in svetovne književnosti, predvsem pa tista, ki jih morajo dijaki naših srednjih šol obvezno prebrati. Te knjige so namenjene v prvi vrsti šolskim knjižnicam in dijakom, zato se je založba odločila za zelo nizko ceno - broš. 130 din, vezano v ppl. 200 dinarjev.
Prve knjige vseh zbirk so že v glav tem natisnjene, tako da v jeseni bo ne-všečnih zamud.
KNJIŽNICA »KONDOR« - Obvezno berilo* V tej zbirki Lodo sčasoma izšla vsa pomembnejša dela iz domače in tuje Hteraturr, katere morajo učenci prebrat! za obvezno berilo. Posamezni izvod broš. stane 13!, vezan v pip. 200 din.
1.	F. Bevk: Kaplan Martin Čedermac.
2.	Puškin: Stotnikova hči.
3.	Kommer: Iliada.
4.	I. Cankar: Križ na gori.
5.	Shakespeare: Hamlet.
6.	Jurčič - Kersnik: Rokovnjači.
7.	Moliere: Tartuffe.
8.	Prežihov Voranc: Samorastniki.
9.	Plutarh: Življenje velikih Rimljanov.
10.	N. V. Gogolj: Revizor.
11.	I. Tavčar: Visoška kronika.
12.	Stendhal: Italijanske kronike.
13.	Simon Jenko: Pesmi.
14.	F. Prešeren: Poezije.
KNJIŽNICA »ZLATA PUCA« - Pravljice: V tej zbirki izidejo štiri obsežne knjige pravljic. Vse štiri knjige stanejo 1200 din, posamezni izvod 300 din.
1.	Zlata puščica — madžarske pravljice, ilustrator E. Sajovec.
2.	Afriške pripovedke — ilustr. M. Pregelj.
3.	Koroške pripovedke — ilustr. G. Birolla.
4.	Hauffove pravljice — originalne ilustracije.
KNJIŽNICA »POTOPISOV« - Steviino razprodano dela, ki jih je doslej izdala zalrž-ba, najbolj zgovorno pričajo, kake je zbirka »Potopisov« potrebna. V letošnji m letu izidejo:
1.	M. Herzog: Anapurna.
2.	V. N. Kunin: Vasco da Gama.
3.	T. Sebelj: Kjer se konča civilizacija.
4.	J. Slocum: Sam z jadrnico okoli sveta.
Vse štiri knjige stanejo 1200 din, posamezni izvod 300 din.
KNJIŽNICA »IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI« - S ter^l knjigami želi založba nrihližati mladini naravo. Obenem pa bo služila zbirka kot odličen učni prinomocek vzgojitelju, uči-teiiu in pro^sorju. V letošnjem letu bndo izšle naslednje:
1.	A. Polenc: Nastanek in razvoj življenja.
2.	M. Zei: Morski svet.
3.	J. Matjašič: Iz življenja najmlajših.
4.	M. Zel: Sesalci.