Ňtev. 14. V iSoveiii Mentu 15. julija 18í)8. ÍX. letuik. Novice. Izliajajo l. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za iťdor želi kako oznanilo v ^Dolenjske Novice" načelo í flid., za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, jilaèa za dvostopno pkit-vrato 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 ki-. Gosvotlarske stvari. Pog-led v naše vinograde. Vže dolg'o nismo videli tako Icpib trt po naĚili vino|s:Tadili, kakoraiic so letos. S»' ve da, govorimo le o tistili vinogradili, kateri so bili vže vec let zaporedoma skropljeiii. To ti je mladje dolgo in mofiio, da ga je kar veselje içledati. Nací veliko množino ^ro74ia na trtah se mora pa slehernemti kar srce smijati. Úlovek se obiliieg'a blagoslova božjeg'a skorej ne more nagledati, in le jedno željo goji vsak vinar, naoiref; ilog nas Vanij kake nesreře ! /a potrebno imamo, pri tako veselem pogledn v vinograde na troje opozoriti. Prvo se tiče skrajšanja mladja, drugo odjemanja listja, in tretje trgatve. Marsikdo si misli, in to po pravici, i kako bode pa groidje, v lakem lomu, v taki gošiavi moglo xoriîi ? In ta misei ni prazjia. V marsi- katerem vinogradu se nahaja grozdje istinito v taki goàèavi, v taki senci, tla ga je težko najti, dasi-ravno ga je veliko. Brez umne pomoči utegne resnično le slabo zoreti, osobito utegne pa pri ko-liřkaj nagajivem vremenu gnjili. Prasa se, ali bi se ne smelo skrbeti za to, da bode imelo solace veí upliva, vec mofíi, s tem, da se mladje skrajša, listje pa obere? Da, jedno kakor drugo se sme, toda previdno se mora stvar v roke vzeti, da se ne napravi veí Škode, kakor koristi. Mladje se sme prav brez vse skrbi toliko skrajšati, da ostane le Se dober meter dolgo. To storiti se sme pa sele takrat, kadar grozdje vže mehčati priëae, nikakor pa ne prej, torej ne pred začetkom septembra. Prezgodnje skrajšanje mladja, je v stanu močno škodovati, in sicer s tem, da najvišja očesa na skrajsanih mladikah v novič poženejo, in dosti retlilaega soka, kateri bi imisl grozdje ob zoreiyi rediti, gre ysled nastanja novih pognankov za grozdje kar v zgubo, novi pognanki pa tudi niso nikake koristi. Kako so neki „žnidarji" rogatca klicali. SiiUal Ojuajf TeneJerg. NiĚ ne mnraj ilrag' njoj Jftka, Dauea imai deuarja kakor spakal Bilo je pred veliko leti ; pred nedavnim so ttii pravili stari oče, da tistih nI veČ med živimi, ït' so to storili — torej brez zamere. Bil je lep letni dan, solnce je pripekalo, da je bilo joj I Nobeden si ni upal iti na sprehod po dnevu, ampak le zjutraj zarano ali pa bolj pozno zvečer. Zemlja je bila razbeljena in raz-Poitana, da bi bil lahko celo dlan vtaknil v raz-poklitio. „Kaj bol kaj bo! če Bog dežja hitro ne dá," ^ko so tarnali neki „žnidarji", ko so se zbrali v ^eki gostilni. „Zaslužek je sedaj slab, dela malo, î'a trgu pa je vsaki dan dražje in dražje. Kres ie takoj, pSenica in druga žita pa so èe tako Majhna, da se se vsa tla vidijo. Kaj bo, kaj bol" „Kaj bo, kaj bo!" oglasi se gostilničar, sto- pivši iz druge sobe, ki je slišal njih pogovore. „Pili ga bodemo, pili, pa je, če prav so slabi časi. Ravno danes sem nastavil novega ki sem ga pripeljal iz Dalmacije — hočete li tega ali mojo staro črnino? Ukažite gospoda moja!" „Pa prinesite novega, bodemo vsaj videli, kako robo ste kupili", odgovore „žnidarji" nekako nestrpno. (jostilničar, dasiravno vže prileten možiček, vendar ëe jako uren, vzame bokal ter ga pritrese na mizo, kakor kaka dvajsetletna natakarica. „No, sedaj pa le hitro pokusíte, kako robo je k\ipil stari Primož" , tako nanireč se je imenoval gostilničar, dé postavsi na mizo posodo, iz katere se je penila zlata kapljica. „Kje je pa Jaka?" praïSa začuden; „vsaki dan pride sem gotovo, danes ga pa èe nisem nič videl. Ga je pa zopet kaj oni kraljevi berač s citrami naplahtal, vsaj mu je včeraj nekaj tako važiiega pripovedal, Jaka ga je pa poslušal, da je kar zijal". „Pa veste kaj?" praâajo „žnidarji" radovedno. „Ne, samo to sem slišal, ko je rekel Jaka: Kaj ne? ravno ko bo polnoči ura bila". Pregosto listje se sme trtam tudi Šete takrat odjemati, kadar zařne grozdje vže melifaii, pa io delo se mora vršiti še z veÊjo pozornostjo, kakor pa skrajševanje mladja. Paziti se mora pri tem, da se grozdje, katero je vidno v senci bilo, kar na mah soincu ne razpostavi. Soliice tako g^rozdje kaj rado opali, ožge tako, da postane rujavo, ter da se tudi posuši. Za to kaže le tisto listje obrati, katero je pod grozdjem ne pa tisto, katero je aad njem, katero ga krije, senííi. Preobilno odjemarije listja ima pa še drug kaj slab nasledek, namreè ta, da se doseže k njim namesto bolj — manj zrelo grozdje. Stvar je jasna. Peronospora stori, da trtam listje odpade, in grozdje noie zoreti. No, ako trtam po umetni poti, z obiranjem listje odvzamemo, mora biti nasledek paČ ravno tisti, kakor peronosporni, in temu je tudi istinito tako. Vinogradniki, bodite torej previdni in ne obirajte košatim trtam listja na napačni način. Prizanašajte mu bolj ko mogoče, nikar pa ne prizanašajte plevelu pod trtami. Ako nočete vinograd, ko meliča grozdje, ee jedenkrát, znabiti v tretjiii okopati, populite pa vsaj plevel. 8 tem da se zemlja ple-vfila oprosti, sogreva se ona po dnevu kaj močno, po noči pa oddaja po dnevu sprejeto toploto, in ta je ravno tista, katera zorenju grozdja kaj močno koristi. Âko bi temu ne bilo tako, ne zamoglo bi v senci rasteČe grozdje pač nikdar dozoreli, istinito pa vendar dozori, res da vedno slabái kakor pa ono, katero je vidno solnČnim žarkom izpostavljeno. Pri pogledu v naše krasno stoječe vinograde, pride nam pa še neksj na misel, in to je sledeče. „Bog vedi, kake mulïe ima zopet ta Človek; brž ko ne g:» je navihal, da bode sel zopet kali zaklad kopat, kakor lansko leto", reče jeden izmed „žnidarjev". „Kajti ona krevlja ti obljubi ves Bvet in njega zaklade, ako mu daš kupico vina — vsem bi rad pomagal, sam sebi pa vendar le ne more". „Kaj? on je že kedaj zaklad kopal, on?" vpraša začuden jeden izmed njih, ki še o tem ni nič vedel, „on, pa je tudi kaj dobil?" „E, dobil ni ravno nič, pa bi bil, če bi ga ne bil obgovoril oni krevljasti prosjak, ki je zopet nekoliko natrkan mimo prišel. Sedaj mu menda hoče povrniti, zato mu je nasvetoval kak drug zaklad". „Kaj se ne sme takrat obgovoriti?" vpraSa tiajbol] radovedni. „Seveda se ne sme; saj sem vže rekel, ko ga je obgovoril, so se mu lonci, dasi je imel vže jednega v roki, kar globoko vdrli". .,No, pa vsaj koristilo bi mu bilo malo, če bi jih bil tudi dobil ; moral bi vže tako ali tako treije leto umreti", oglasi se gostilničar, ki je do Skušnja uČi, da se vinogradniki po veČih slabih vinskili letinali dobre tako razvesele, da trgatve vže kar pričakati ne morejo in — prenaglijo se z njo. Na.siedek temu je, seveda slab.še, kisIejSe vino. Ne prenaglite se torej s trgatvijo, odlašajte dlje ko mogoče, posebno zeletiiko pustite vsaj do 20. oktobra na trtah in ne bode vam žal. Shod slov. katoliškega političnega društva v Novetn Mestu bode (Î. avgusta popoludne po duhovnem opravilu V kapiteljskej cerkvi. Kraj bodo naznanile prihodnje „Dol. Novice". Obravnavalo se bode o naŠej národnej katoliskej organizaciji, o socijahiih in gospodarskih razmerali, poročalo se bode o rečeh iz državnega zbora, (iovorili bodo gg. Dr. Pa pež, deželni odbornik, naž rojak, dr. V. GregoriČ, primarij v deželnej bolnišnici v Ljubljani, Viljem Pfeifer, nas deželni in državni poslanec, Rabnik, župnik topliški in morda tudi g. vodja P o vše, deželni in državni poslane»;. Vže iz tega someščani in okoličani lahko razvidite, da bode shod istinito zanimiv in jako koristen. Prepričani smo, da bodete prihiteli v velicem številu v Mesto ter pokazali domačim in tujim gospodom, da znamo dobro ceniti svoje najdražje svetinje, sveto vero in národnost slovensko — pa tudi, da nismo nebrižni, kar se tiČe naiih gospodarskih, družbinskih in druzih razmer. Kedo ne vé, koliko nas teži in tare. Marsikaj koristnega se bode o tem govorilo, nasvetovalo, sklenilo. Pomagajmo si sami in Bog nam pomore. Delajmo sedaj sedel v kotu ter posluíal njih pogovore. „Kakor sem jaz slišal od mnogih praviti in je tudi resnica, to vera po onem Nacetovem Jožetu, Bog mu daj dobro, saj ste ga tudi vi poznali, kaj ne, ki je tudi zaklad kopal in ga tudi izkopal ter sam premaknil, kar bi ne smel nikoli storiti. Umrl je tretje leto". „Ej, pojdite, pojdite!" reče jeden izmed „žni-darjev", „to so same ljudske bajke, — ko bi jaz vedel za kateri zaklad, takoj ga odkopljem in bi se mi nič žalega ne zgodilo", to rekši prime za kupico in jo zvrne, drugi za njim ravno tako in potem plačajo „ceho" in odidejo vsak na svoj dom. Drugi dan so se zopet segli „Žnidarji" v oni gostilni, a daties je bil med njimi tudi Jaka. No, zakaj te pa yčeraj ni bilo sem?" ga vprašajo „žnidarji". „Si li bil kaj bolan ali kali"? „Bolan ravno nisem bil, hvala Bogu, ampak imel sem le druge opravke", to rekŠi pogleda na Qiiega kruljevega, ki je sedel pri drugi mizi ter âe nasmeje. na tistej edino pravej podlagi, na katerej so se triidili in potili stoletja naf5i oietje, na podlagi vere katoliške. Varujmo se iz tujega k nam zanesenega liberalizma, kateremu je vera deveta briga, ali ěe celo kača, katerej bi najraje glavo stri! Mi Dolenjci smo brez dvoma dobri ljudje ; ali nekaj nam pa manjka prav gotovo : — [)ra-vega življenja, pravega zanimanja za potrebe današnjega (^asa. Prepričani smo, da bode prihodnji shod Todil v tem najboljši plod — podobno kakor je poživil I. slovenski katoliški shod v Ljubljani sploh zavest katoliško. Ali ene refi ue pozabimo! Treba je zlasti nam novomesĚanom, da se za shod pripravimo. Treba je, da tudi drugod po bližnjih farah zlasti našega okrajnega glavarstva duhovni gospodje ia drugi gospodje rodoljubi vže sedaj ljudstvo pod-ucujejo in pripravljajo na shod. Število vdeiežencev mora biti veliko. Bode tudi, ako ne bodemo držali križema rok. Kako se zanimajo ljudje, so pokazali vže meseca aprila, ko jih je došlo semkaj na povabilo nad sto vrlih mož, kateri so vsi kar Vneti zapustili kraj pogovora, obljubovaje, da hočejo delati tako, kakor se je govorilo in sklepalo. Delajmo z združenimi močmi in najlepši plod nam ne izostane- Kaj Je norega po aTstrjjskoiu cesarstvu ? Nemce, Se bolj prav nemškutarje, ker pravi nemci so nam bolj pošteni, strasno peče, da se ^îlovenci od dne do dne bolj zavedamo, da smo „Kaj pa imaš tako skrivnega, da bi mi ne smeli vedeti?" praèa „Žnidar". „Posebnega nimam ravno niČ", odvrne Jaka, 71 ker se pa pravim prijateljem ne sme nič prikrivati, zatorej vam povem. — Pred včerajšnjim, ko sem tudi tukaj sedel in pil svoj kozarec vina, pride oni-le beraè k meni ter me prosi za kozarček in jaz tnu ga dam. Potem pa se vsede k meni, ter l^i zaČue pripovedovati različne stvari, kar me je Jako zanimalo. Jaz mu ponudim, ko sem bil vže precej dobre volje, se drugo in tretjo kupico, pa i^u začnem tožiti slabe čase, on pa meni in tako je prièlo do tega, da mi je jel pripovedovati; „Jaz sem reven, jako reven, živim samo ob t^mu, kar mi drugi ljudje dado, kar vidite sami. Poskusil bi vže bil svojo srečo, pa sem preveč strahopeten ter si radi tega ne upam. — Ako hočete vi lo storiti, pravi, vam rad povem, če bodete hoteli vse tako storiti, kakor vam jaz akažem, pa bodete tudi dosegli svoj namen, se bogati bote". „Kaj jaz bogat?" se začudim, „kaj pa naj sioriai ? povejte no, povejte ! mar li veste za kak Slovenci ; da bolj i bolj čvrsto zahtevamo pravice našemu lepemu jeziku, katere nam zagotavljajo tudi državne po.stave. Po Koroškem strašno ropotajo zoper vrli list „Mir", zoper „katoliško politično i gospodarsko društvo", zoper shode pod-drnžnic sáv. Cirila in Metoda, ki budi slovenske Korošce. — Na átajarskem je podobno. Pred malo dnevi so se sosli spodnje štajarski Nemci (ki pa imajo skoraj brez izjeme slovanska imena) v Celju, da .se posvetujejo, kako obvarovati nem-stvo na južnem Stajarskem, ki se baje od Slovencev tako grozno zatira! l'o sili nam hodi tu na misel ona basen o ovci in volku. Da bi hoteli nas Slovence Nemci lako zatirati kar mi nje, mi bi Hoga hvalili za tako zatiranje Slovenski Sokoli so imeli B. in U, julija slovesen shod v Ljubljani. Tudi mnogi hrvatski gostje 80 jih počastili. Zabava je bila istinito narodna, slovenska. Na Češkem še vedno vre. Bati se je, da IVlladočehi slednjič prisilijo konservativne velike posestnike, da se odpovejo političnemu delovauju. Ako se to zgodi, bi koristilo samo češkim Nemcem. V Šleziji se vzdigajo Slovani; viditi pa je, bvala Bogu, da sprevidevajo tamošnji slovanski voditelji, da jim je pravice pričakovati le na ver-skej katoliskej podlagi. Večkrat smo že omenjali, da na Hrvatskem gospodarijo Maíari in maŽaroni. Vzrok je domaČa needinoBt — pri nekaterih celo podkupljivost. Zadnji čas pa sta si za narod vneti stranki zjedinili — nju zastopnika ftkof Strosmajer in doktor Starčevič sta si v krapinskih toplicah podala roké v znamenje dognane sprave. zaklad, ali kali? Kesno se obrne proti meni in reče: „Koj, slišali ste menda vŽe katerikrat, da tudi liudiČ človeku denarja dá, če se uiu zaobljubi ali če Ž njim zvezo stori?" In ko mu jaz to pritrdim, začne mi pripovedovati; „Pojdite o polunoČi, pa ne sami, marveč vzemite še koga druzega hč seboj na kak skriven kraj — križ pot, tam zakurite velik ogenj z blagoslovljenih Šibic, naredite velik krog in ga poškropite z blagoslovljeno vodo iti preden bode polnoč ura bila, stojte že vsi razuii jednega najbolj srčnega v krogu in tisti» ki bode sredi kroga, naj drži „črne bukve" v roei in naj bere ž njih in ko bode polnoč ura v ivoniku udarila, naj tisti, ki bode zunaj kroga, zakriči: „Lucifer, poglavar vseh hudičev, pridi sem!" — „Zakaj pa mora jede» zunaj kroga stati", mu pretrgam besedo. On mi pa reče da zato, ko bode hudič prišel in nae vprašal, kaj da zahtevamo, fflora tisti, ki bode stal zunaj blagoslovljenega kroga, reči: „denarja". Hudič ga bode dal pa zato tudi zahteval enega; zunaj stoječi naj brž skoči v blagoslovljeni krog in hudiČ si ne bode Kaj je noTc^a po širokem sretu? Na Nemškem se vendar kai^e, da bode vlada dobila malo večino «a vojaèko pn^dlogo, ki zaliteva povišanje vojske T» pai ni veselo — kamo bomo prièli, ako bode po vsej Evropi oboroženi mir požiral od leta do leta yeř milijonov. Na Laškem gospodarijo (Vamasoni (irajmav-rarji), ali zadnji řas vendar narod zaèenja epre-gledavati, kamo to pelje. Katoliška zavest se poživlja, v veiSili mestib vŽe so dosegli katoliki pri obèinskili volitvah lepe vspehe. V Parizu je prišlo do veličili nemirov po ulicah. Kri je tekla, veliko so jih zaprli. Bati se je, da pride se kaj hujšega. Kar si je vlada sejala mnogo let, to bode Jtela! Na Srbskem bodo tožili prejšne ministre, češ, da so prelomili ustanovne postave. Turška vlada je v Armeniji obsodila veliko kristijanov, kakor se kaže po nedolžnem, nekatere celo v smrt. To je vzrok, da so se jele kršćanske vlade bolj brigati za Armenijo. Tiirèija bode prisiljena bolj skrbeti za pravico in red v tej deželi. Egiptovski podkralj je potoval v Carigrad k Sultanu. Videti je, kakor da bi se hotel z njegovo pomočjo rešiti Angležev, ki doslej zapovedujejo v Egiptu. Piše sc nam: Iz okraja trehanjskega. — Takega strahu, toliko jeze in ««volje pa áe ni bilo, kakor je [iri nas zadnje dni; — zlobua roka nam kar zapored zažiga pohtâtva, po noči a tudi pri belem dnevu. Na posestvu trebanjske grajsčine je bilo vži^uo tri dni z&pored — enki at o upal nié storiti, ker bodete v blagoslovljenem krogu. Moliti morate tudi, je přistavěl, tako pojde hudiè s potepenim nosom v pekel nazaj, vi pa s polnimi moišnjami denaija domov". ,,Kaj pa vi prayite na to?" reže Jaka svojim prijateljem, ,,bode li s te moke kaj kruha ali ne?" ,,Ja, mi smo tudi vže na take reČi mislili", govoré „žnidarji", — pa nismo vedeli kako naj bi storili. Ravno pray, da si nam to povedal, — Še nocoj hočemo poskusiti svojo srečo. — To bode veselje, ko bodemo imeli dosti denarja in se nam ne bode treba mučiti potem s Šivanjem cele dneve in noči". „Ja, kje pa bi bil za to najboljši prostor?" praša Jaka. „Kje drugje, ko tam v onem gozdu, pri onem znamenju, kjer se križati dve stezi," odgovorijo „žuidarji". ,,Saj res, tam bode ravno prav, kot nalašč." reče Jaka, ,,če pa hočemo to storiti danes, moramo takoj odrinit, dá se z vseril potrebnim preskrbimo;" to rekši, plačajo in otidejo, (Dnije prih.) poludue. Gorelo je kar na dveh, treh krajih ob enem po fari trtibanjskej pa tudi po mirnoptakej. Največ» nesreřa se je zgodila pa v ilirnipeiii. Ob enej po no6i je jelo goreti pii posestniku Bartelj-u. Gospodar je sklical družino, da ni zgorela, hotel rešiti ae živino — aJi žal, Hti'elia se je »drla nanj in nesrečni poštenjak je zgorel. Sti'ah se širi na vae strani, govori se o pretilnih pismih. Pri nas in biižnjiii krajih iujejo ljudje — bojé He spati, češ, nenadoma se utegne posvetiti. Straže čujejo, so se pomnožile, vsaj slišal sem tako iz Novega Mesta, Mokronoga itd. Orožnike so podvojili — a kaže se zaman VM trud — tička požigalca ne tnorenio dobiti V pest, Jako pa je pomilovati, da je vsled zlobnosti enega ali pa več požigalcev, ki delajo kar po načrtu, prišel V nesrečo popolnoma nedolžni človek. Neki italijanski delavec v gozdu blizo Mirne peči je prišel, ne vem zakaj na sum, da je on požigalec. Kar po njena so pali nekateri neotesanci, nekov lilapec celo z vilami. Zdelali so ubozega Laha tako, da bode, ali kakor čujem, da je vže umrl. — Ne čudimo se nevolji ljudi naših; ali vendar za Boga, treba je brzdati strast — saj imamo gosposko; ako dobite tička, le v lukinjo z njim — se m« bode vže prisodilo, kar mu gre. Sami si ne delajte pravice, da se morda vnovič ne znosite nad nedolžnim. Na Polji Doleniskem, je včeraj, t, j. 3. julija t, 1. med 2. in 3. uro popoludmi tako silno vihar razsajal, da je ljudem uČinil prav izdatno škodo. — Mnogo pose.itnikov je imelo že deloma posušeno krmo, nalagali so jo na voz()ve, pa jim jo je iz vozov odnašal, t.er tudi večino vsem prav do kapljice zmočil. — Pa ta škoda bi se že še potrpela, kei- se drugi dan lahko posuši. Veliko večjo škodo napravil je vihar onim, katerim je kozolce podrl. V nekaterih bila je detelja in tudi že ječmen, pa se je bi'ez usmiljenja vse na tla porušilo. Tadi onemu, ki je imel letos novo slamnato streho, ni hotel vihar prizanesli, ter ga je brez usmi-Ijenja porušil. Visoka drevesa je podiral. Na jedueui vrtu, kar tri. Orehe in češpije izdrl. Mlade ptičke bilo je videti ležati pod drevesi mrtve, Jagneta drevesa je lomil. Naredil Je prav veliko škode. Žita, ki so lepo kazala in zorila, leže povaljana. Bog se usmili) in prizanesi nam nadalje z nevihto! — Kakor pripovedujejo, je bila toča tudi pri sv. Petku. Iz Malega Loga fare Loški potok — se poroča, da še nikuli ni bilo tako dolgočasno, kakor tekoča leto._ Kar je bilo boljših ljudi, so zapustili svoja gnezda in si vsled slabih zaslužkov poiskali nekateri dalexij drugi bližje kraje, kjer mislijo z delom dobiti srečo. Zaslužki vožnje so se znižali, zemlja je postala bolj nerodovitna in ne more za vse roditi. Mnogo prej dobrih kmetov namerava v Novi svet, med temi tudi bolj omikana mladina ne bo zaostala, samo nezrel» starost, potem na pol slepi, ki niso za rabo, in p»' kraljevi, samo ti ostanejo se doma v svojem dolgočasnem gnjezdu. Bati se je, da nam to ne bode rodil" dobrega sadu. Bog nam pomagaj. Iz Dobrove. — Prva polovica meseca junija mo»'® se z vso pravico imenovati „gromovita". Grom am" imeli tukaj prvi dan; potem pa dné 9. do všteteg» 16. t. m. slednji dan. Hndo vreme, hvala Bogu, na^ tukaj do Sttdaj ni Še napravilo posebnili neare6. P»®! včer^ popoludne zabliskalo se je kmalo tam po 3, ur' kake štirikrat prav živo in močno zagromelo. Eii®® teh bliskov sprožil se je bil tja v Kališnikoy kozol"® (samec) ob državnej cesti — v Kozarjah ; f^'inu®^* streha je zgorela in pa kiov 8e moćno osraođil, oziroma pogorel. Da bi bílo s tem pač tudi 2a bodočnost Tse opravljeno, pa smo na dobrem. Iz Sel pri Šumbregu. — Naša farna vas SeU je precej v kot potisnjena, Živimo bolj samotarsko. S Bvetom ue občujemo veliko. Saj tudi ne moremo, ko bi ravno hoteli. Gospod vrednik, verjemite rai, ako hočem v kako sosedno vas iti, moram poprej na crevlje pogledati, ako imam dovolj žrebijev nabitih, ako ne, bi znal brez podplatov domov priti. Talio slaba pota imamo v naši občini. Pa v obf-inako politiko nočem pre.dalei segati; morda bi se kakemu možu radi tega zameril. V vasi imamo vendar hvala Bogu oseb«, katera se upa včasih celo pot na Žužemberk nastopiti, da nam prinese kaki Časnik ali kakii pismo iz poste. Iz časnikov zvemo, kaj se godi po širokem svetn. Iz časnikov smo tudi zvedeli, da namerava bela Ljubljana prirediti soLski mladini veseli dan v proslavo Sooletnice zmage pri Sisku. Mi smo hribovci, pa vendar tudi ošabni. V oâabnosti naši smo hoteli biti celó Ljubljani jednaki. Pa napnli pripelje v nesrečo. Spomnili 8JM0 se basni o žabi in volu. Ker je hotela biti volu enaka, je počila. I)a nam tega ni bilo treba, smo nekoliko odjenjali in po naših skromnih močeh tudi dni 22. junija priredili slavnost, katera bode gotovo marsikomu naših laranov, sosebno pa naši šolski mladini v vednem spominu ostala. Saj tako vesela Šolska mladina še nikoli ni bila, z njo se je pa veselilo tudi ljudstvo. Ker je bil grad .^iimbreg, kojega razvaline se dandanes njegovo nekdanjo moč svedoiijo, lastnina onih Tarjačauov, koji so se hrabro bojevali zoper Iju-tega Turka, bilo je na mestu Šolski mladini, da ae ji bolj vcepi ljubezen d^o domovine, na dan 3001etnice zmage pri Sisku, na Šumberškem in'oatoni prirediti vesel spominski dan. Vsaj je bil Andrej Turjaški sin gaspoda Turjaškega in Šnmberskega. Že predvečer to Je 21. junija naznanjala sta velikanski kres in glas topičev (oboje na Šumberških razvalinah) daleč naokrog, kaj se bode godilo prihodnji dan. Ob devetih zjutraj ee je zbrala mladina v šolskem poslopji, od koder je, spremljevana od množice ljudstva pod rudečo-belo zastavo, korakala na šumbreg. Tukaj je v starinski cerkvici, posvečeni sv, Katarini bral tukajšnji administrator č. g. Josip Kos slovesno zahvalno sveto mašo. Po maSi pa razjasnil, stoječ na razvalinakem kamenji, mladini in okoli stoječemu ljudstvu v jedrnatem in ginljivem slavnostnem govoru pomen dneva. Res je bil govor ginljiv, saj so se vi-flile solze v očeh odraslih lesketati. Z gromovitim živio-klicem bil je govor končan. Hrib bi se kmalu ïamajal, tako je zanpilo ljudstvo živio! Na to je zapela šolska mladina cosarsko pesem, pod vodstvom tukajšnjega učitelja, gospodu Miroslava Jazbeca, Kar pa ni dosegel slavnostni govor v nekaterih kamenitih srcih, to so dosegle razne deklamacije nasiii šolarjev. Zveato je poslušalo ljudstvo narodne pesmi: „Ravbar", „vSisek resen", nadalje „Lavrou" in „Slava Slovencem". Pa kjer je veselje, tam Je tudi petje, Sosebno krepko so zapeli šolarji : „Avstrija moja". Kjer je delo, je tudi jelo. Pogoščena je bila mladina z jedjo in pijačo, in zapevši še jedenkrát Cesarsko pesem, je odšla donjov. Ljudstvo pa je ostalo na razvalinah in se med pokanjem topičev radovalo poznega večera. Da napitnic ni primanjkovalo, se razume. Navzoie je bilo pa le bolj samo domače ljudstvo, čeravno je bilo tudi od drugod veliko povabljenih. Med drugimi pa, ki so se tudi slavnostnega dné vde-ležili, ne amem prezreti gospoda Dr. Kravta iz Trebnjega, kateri se je posebno prijatelja in ob jedneni dobrotnika nase šolske mladine pokazal, pa g. učitelja iz Smihela pri Žužemberku. Srčna jima hvakl Domaće vesti, (Prememba vredništva). Prihodnjo številko „Dol. Novic" prevzame vredništvo tega lista velečast. gospod Josip Ben k o vi č, kapiteljski vikar. (Pevski večer) priredi „Dolenjsko pevsko društvo" danes v soboto na vrtn gostilne g. V. Tu č k a. Na vsporedu je petje in godba. Vstop prost. Začetek ob 8. uri. Pri neugodnem vremenu bo pevski večer v nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor, (Gimnazijske in druge šole) v Novem mestu so sklenile danes šolsko leto. Na gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 197 dijakov. Med tem jih je dovršilo z odliko 18; prvi red je dobilo 116, drugi red 14; tretji red 12, Po počitnicah sme iz jednega razreda ponavljati 5 dijakov, Slovencev je bilo 189, Nemcev 7 in I Italijan. (Toča) je napravila v fari Sv. Duha nad Křikem 3, julija jako veliko škodo, (Dol, železnice predor podsv. Ano) je sedaj, kakor so že zadnj« „Novice" poročale, predrt in se pridno izdeljuje. Podjetniki so vabili za pretočeno nedeljo popoUidne vso odličnejšo gospodo, meščanstvo in bližnje grajšćake, kterih vseh se je zbralo nad poldrugi sto. — Pred vhodom v predor je inženir in podjetnik g. Radi pozdravil navzoče v imenu firm^ pl. Ceconi in dr., ter dejal, da je pri takih poi^etjLh običajno, kadar kaki večji kos težavnega dela napravijo, da povabijo na ogled interesovano občiustvo. — Mej silnim streljanjem so nastopili navzoči pot v predor, kteri je bil z mnogimi svečami razsvetljen, pri večjih odprtijah pa z žicami magnezije. Velik del je že do prave velikosti i'azsirjen, nekaj tudi obokanega; sploh pa je pogled po razstreljenih pečinah grozen» ter je res občudovati, kaj človeški um in pridna roka premoreta; a tudi je milovati ljudi, ki v temi in mokroti mnogo trpti. Ni čuda, če se kaka nesreča pripeti, saj je delavec íe mali črviček, ki v zemlji po skalaii icljuje, in mala betvica kamna ga lahko umori. — Dospěvši na beli dan, pozdravila je godba in streljanje prišle, ktere so potem gospodje podjetniki na lejto pri prav l,jenem prostoru imenitno pogostili, Napi-valo ae je presv. cesarju, gg. podjetnikom tehnikom, okr, glavarju, inšpektorju Klemenčič-u, dež^in di-ž. poslancu Š u k 1 j e j u, pl. L e h m a n n u itd. — Živahna zabava je trajala do mraka. (Kmetijsko predavanje.) V kmetijski bralnici v Novem Mestu bode v nedeljo dné 16, t. m. ob 9. uri predavanje o letošnem pomanjkanji krme in o presičjih boleznih. — Zadnjo nedeljo priredila je kmetijska podružnica tako preiUvanje tudi v Beli cerkvi, l^er se je seŠlo nad 100 gospodarjev. Po končanem predavanji ogledali so si sosedni vinogradniki tudi poskusni ameriški vinograd, katerega oskrbuje kirietijska podružnica Novomeška, in katerega letosni nasadi zares krasno vspevajo, (Štajerski posebni vlak v Marijino Celje) [Mariazell] po skoťaj na pol znižani ceni pelje iz Ljubljane skozi Celje, Maribor, Gradec do Neuberga v petek, dné 11, ávgusta t. 1. Udeležniki ob- iščejo pri tej priliki lahko cesai'sko stolno iu«sto Dunaj, ker j'e tudi dw Duuaja iii nazaj vožnja cena ziii-žaua za polovico. Za pravočasno oglasite? prosi uaj-uljudneje potovalni odbor v Ljubljáui, Marijin trg st. 1, (Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dnó 5. jnlija svojo fit), sejo. Navzoči; Tomo Zupan (prvonitistnik), dr. vitez Blei-weis, Matej Močnik, Ivan Muniik, Luka Svetec (predsednik) dr, Voáujak (blagajnik), Andrej Zamejec, Ant. Žlogar (zapisnikar). — Od nadzorstva: Oroalav l'o-lenei;, Ivan Vrhovnik. — Prvoniestnik naznanja, da je v zadnjem času prejel prav obilnih darov za diiižbo, ki lûodo v kratkem izkazani ; s posebno iiva-ležnoatjo pa omenja Litijskih in Ňmartinjskih Slovenk, ki so uprav danes za god tirnzbinih sv. zavetnikov po g. podpredsedniku Sveten zopet poslale kot Cirilo-Metodijski dar 200 kron ter postale drnžbine pokroviteljice že v četrto. Istotako so „NovomeĎki sainci" pu g. dr. Vošnjakn doposlali družbi ííOO kron. „Prvih kron'' darovi pa že presegajo drugi tisočak, Slava in hvala vsem p, n. darovalcem! Od zadnje seie ao v prospeh družbi priredila z lepimi d(diodki razna društva primerne zabave iD koncerte n. pr. slovenska drii.štva Ti-žaška s sodelovanjem opernih pevcev g, Trtnika iu goB[)e Strasser-Čehove; podružnica v Šiški s sodelovanjem si. „Ljubljanskega Sokola", ,Slavca" in šišenske Čitalnice"; Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica s sodelovanjem pevskega društva „Ljubliana„ ; Beljaska [lodružnica v Štebnji s sodelovanjem prvega slovenskega pevskega društva „G!orot:in"; Litijske in šjugj-tinske Slovenke izboren koncert ; d r u ž b i n i š o U k i zavodi Tržaški i u v Ko j :i nn lia so obhajali slavnost sv. Cirila in "Metoda z jako zanimivimi in prikladnimi vaporedi. — Hiftgajuik konsiAtuje izvanredno obilne piispevke zadnjega meseca, ki so prav pj'imerno dosli, ko troški v društvene svrhe naraščajo. — Tajnikovo izvestje o dofllih ulogab in njih ujiravm rešitvi se odohrovalno vzáme na znanje. — Pošiije za podpore, nagrade, podaritttv knjig, učil itd, se uslišijo, — Predlogi ob osnovi novih zabavišč se odobré. — Gledé letošnje skiipščine se potrebno ukrene. Vsled spora-zumljenja s slavnim načelništvoni ženske podružnice bode velika skupščina dné 2 6. julija na dan sv. Ane v Sežani na Krasu. Celotni vspored se bo objavil pozneje, Dozdaj je zglašenih že čez 30 ;[;odružnic s približno dvakrat toliko delegati. Uljudno vabimo še druga načelništva, da čem prej naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence, da se bo moglo pravočasno potrebno oskrbeti v Sežani. Po pravilih sme vsak izvoljeni zastopnik, ako je shi-Cajno zadržan, pooblastiti kteregakoli družbenika, oziroma pošlje pooblastilo lahko vodstvu, ki to oskrbi. Sploh pa »o vabljeni vsi rodoljubi in pospeševatelji ■slovenskega šolstva k skupščinski alavnosti v Sežano, CJz .šolskih poročil,) ki se daues ob šolskem sklepu razpo,šiljajo, posnamemo sledeče podatke: ištiii-razrednf) deško šolo v Novem Mestu je obiskovalo 193 učencev; mej letom izostalo jih je 11, umrlo 6. — Trorazredna dekliška šola v Novem Mestu je imela 117 učenk; mej njimi 54 pohvaljenih. Druzega ni iz tega poročila čisto nič razvidnega; tudi ne, ako so se ročna dela poučevala. — Franc-Jožefova šola v ^Z'nomlju je štela v štirih razredih 195 dečko? in lei deklic; v ponavljalni šoli pa 60 dečkov in 59 de-'klic, — V Metliáko štirirazredno šolo je hodilo ob Jtoncu leta 371 dečkov in deklic; v ponavljalno Šolo pa 98 dečkov in deklic. Metliško obrtno Šolo pa je obiskovalo v pripravljalnem tečaju in dveh razredih 57 obrtuijskih učencev in sicer 17 črevljarjev, 9 kro-jačev, 3 kovači, 12 mizarjev, 1 pekar, 1 tkalec 1 po-dobar, ] sedlai', 1 klobučar, 1 brivec, 9 trgovcev in 1 usnjar. (Vabiloin vspored slavnosti stoletnice f a e K o p r i v ni k ) in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnik-a v nedeljo dné i:7. avgusta 1.1. — 1. ob 10. uri dopoludne sprejem došlilj čast. go.stov na Koprivniku. 2. ob polu 11 uri dopoludne cerkveni govor č. g, JaUfiza Ažman-a župnijka tiorjanskega in potem slovesna sv. maša, pri katerej pojó bohinjski pevci. 3. po sv, maši slavnostni govor gosp. profesorja Leve» in odki'itje spominske plošče. 4. sknpiii obed. 6, popoldan ob 4. uri odhod na Bob. Bistrico. 6. v pondeljek izlet k Savici. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Obed oski'bi gosp, Matej Bevc, po.itar in gostilničar na Boh, Bistrici. Kdor se boče vdeležiti skupnega obeda n^j pošlje gospodu Bevcu vsaj do 18. avgusta 1 gld. 50 kr Slavnost se bo vršila pri vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. („Ljubimo našega Grospoda Jezusa Kristusa) sina živega Bo^h" je knjiži(;a, katero je spisal sarajevski nadškof Stadler v hrvatskem jeziku, naš rojak, kanonik in generalni vikar v Seiajevem dr. Jeglič pa jo poslovenil. Knjig« se je doelej dobivala po 1 gld. v katoliškej luikvarni v Ljubljani. Odslej stane vezana samo 50 kr. Pisana je z gorečnostjo. s sv. ljubeznijo do Jezusa; pa tudi nči, užiga ogenj 8v. Ljubezni do našega odrešenika. Dolenjci se-zite po tej predragocenej knjižici! (\Voliovega slovensko-nemŠkega slovarja) izset j« peti sešitek, ki obsega besede od „izmol" do „klajnik". Reči moramo, da smo po vsa-rem novem zvezku bolj zadovoljni. Prepričani smemo biti, da bode po tem delu slovensko občinstvo seglo z najvećim veseljem. Sešitek se dobiva v katoliškej bukvami v Ljubljani po 50 kr. Razne Tosti. * (Vraže!) Nekje na Dolenjskem bil je 351etEÍ mož minulo zimo zelo bolan, da je dvakrat, prejel sv. zakrament za umirajoče. Na spoiulad se je moral pa seliti, ravno ko se mu je zdravje malo zboljšalo. Nekega dné pride k njemu neka oseba in mu pravi : „Le verjemi! nič druzega ti ni, kod narejeno ti je, (zacoprano) iu celo na pragu". — Seveda, on je to rad veijel, ukazal je strop in streho predreti, da so ga s tistega stanovanja ven vzeli, da ne bode čez prag šel; potem je pa še hotel, da so ga s tistega zemljišča na di'Ugo pi'eneslî, — Zdaj v drugem stanovanju je res malo okreval, in vedno trdi, da mu je bilo v prejšnjem stanovanju na vsak način zacoprano. — Bog daj takim neumnežem pravo pamet! * (Tatovi) čedalje bolj prebrisani in pi'edrzni postajajo, tako, da je včasih zanimivo slišati, kako so jo pogodili. Zadnje dui je na Dunaju okraden bil sluga večjega denarnega zavoda. — Opazoval ga je tat dalj časa, ter se k njemu prikradel v poštni pisarni. Slug» je svojo denarno torbico položil na mizo poleg pisarniške ograje, ter jo odprl, da bi list uradniku izročil-V ki'âtkem trenutku, ko se sluga k uradniku obrne, popade tat vsebino torbice, celih 11 tisočakov i" ÍÍ86 gld,, hipoma zmuzne iz pisarne ter na ulici zgine kot kafra. Nekaj dnij popred pa. so zasačili tudi n» Dunaju uecega Grošelna, ki je že mnogo let kradel na silno iiredrzen način; zanimivo pa je, da je ta tat vse natanko v knjižico pisal, kje, kdaj in koliko je komu vzel, ali je težko ulomil; tudi opazke j« pisal, kje in ol) kterem casn se labko ulomi itd. — Bil je mmeroma varčen, in je imel že trideset tisoi pri-iranjenih za iitare dni, ktere ni uùakal, V neki hiši je avojft zapestnica popustil, na kteiili se je šte-vOka pe)-ice nahajala, po kteri so potem tatu zasledili V zaporn je sti'ažnikom se odmaknil mej stopnicami treljes^t »atlstropja, na tla skočil, ter se takoj ultil. i Taillím m'.era javljamo v^am soroiiiiikom, prijs-tûljiîia ill /.nanuûiu prižnloiiuo vo«, da ju liug vsoga-muijoiui, jiajiuu p le ljubljen u maicr Marijo Kinsky (laiiea ub 4. tiri Kjnlraj v visoki Rtarosti pu kratki bolezni, previtieno sè svetimi Kakrn.itieut.i t,a. umirajoĚe, v btiljStí /ivlienjc iioklii'al. Pogreli bode v suboto 15. te^ra mesera oli 10 tiri popoluiliie im tnkajSiijeiii pokoiiališSn , . Sv. raašn zathišmca siniiln ae liode v farm cerkvi ob it. uri 21. tegu ineseiia. Novo Mesto, .liié 13. julija 1893. (Iti.}) Žalujoča sina lanei iu Jože Kinsky. Razglas. Krajni šolříkí svet v Dohrempolju bode ;îné 31, ju)ij;i t. 1. popoldan ob 1. uri dajal na jamo dražbo ras^ir-jenje tuh'ajènji: IIIi^ i V. razredno ljudsko èolv. Dražba »e bode vršila na lici mftsta; kavcije ee viora iO% (Njenega zneska predložiti. Dajalo se bode vsako delo posamezno na dražbo; ako prevzame podjetnik vse delo nazadje skupaj, se bode njemu oddalo vse delo cenjeno yoïd. h-. Cenilui zapisnik in obris nove stavbe ležita v tnkajšnji pisarni vsacem« na fazpogled. Delo se bode pričelo prihodno pomlad 1894. 1. zidar, i pomag. delo, blago i vožnja gld. 2162 kr, 56 2. kamnoaeáko delo, blago in vožnja „ 54 „ 82 3. tesarsko delo les in vožnja i- mizarsko delo in blago . . . 5. kljiičavuičarako delo in blago . kleparsko (spenglarsko) delo, blago in vožnja..... strebarsko delo in blago , . , steklarsko delo...... ĚolBko orodje (ScbuleinricUtung) in blago . ....... 1255 97 249 , )7 305 47 67 38 16 12 08 22 442 „ 48 Skupaj . . . fild. 4612 kr. 58 Krajni šolski svet v Dobrem Polju, Ané 2. nialeřja srpana^ 1893. d«!)) Josip Štehf predsednik ^•••»•••a ••••»•••»••••••••■•••■••I v Ameriko ^ se pride iz LjiMjunc v Nju-Jork skozi Basd, ■fwi'K, [lam-v v jcdnajstih dueJt za iOO gold. Na ladijo se vstopi Vsako mioto i' Uavru, iz Basda ee odhaja vsaki hMek. — Kedor želi todi potovati. naj se ob'-ne na ZiriHnhmbnria w Hand (Sehwc.lí)í CliJ«"'» Za ákiopijeiije trt, krompíría in fižola priporočam za fo kaj pripravno V obliki Řkarij. škropilnica kaj iutensivuo dela, in kar jO posebno priporoča, je lastnost, da, ker od tal vkvisku škropi, s tem tudi pod liste tekočino žene. Dobiva se pri (162—2) Franc Seidl-nu v Novem Mestu. Na prodaj je nov mlin, s tremi tečaji, prav dobn» narejen, voda visoka ter jo je zmirom dosti, v dobrem ki'aju eno uro od železnice, pri (',esti in je v obližji tudi premogokop. Pri najemu so tudi njive in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pa se laliko plačuje v letu h obrokih. Več se izve pri Janezu Lenarifu, v Rajhenbui-^^i na Štajerskem. (iss—i) Kmetijska 2'odriiinica v Št.-.Jrrneju potrebuje zs ograjo za žrebeta naslednje vrate lesa: 230 stebrov po 2V2 m. visocih in 6 col debelih, 205 stebrov po PA m. visocih In 5 col debelih^ 230 rant po 4 m. dolge in 4 cole debele in 10 podpor po IVs m. dolge in 4 cole debele. stebri morajo biti hrastovi ali pa kostanjevi ter i>! čvrstega lesa brez beline. — ïianie «m-ejo hiti »mre-kovc. Ponudbe s ceno spr^enm do r90. julija preti-stojniSieo kmetijske podružnice v Št.-Jemeju. (iti7> ffiiTiiii zahvala. Dné 31. maja t. I. uničil je ogenj moje Se le dva meseca pii ogrsko-iranooski zavai-ovalnici „Franco-Hongi-oiae" zavarovano poslopje. Ker mi je omeiyena zavai-ovalnica po njenenï glavnem zastopu v Ljubljani, oziroma okrajnem zastopniku gospodu Janez Strle-tu v Krškem, polno zavarovalno evoto brez vsakoršiiega odbitka točno izplačala, me veže dolžnost, taisti mojo iresrčno zalivalo izreči iu jo vsakemu posestniku najt.op ej.ie priporočati. Cisti Breg pri Raki, dué 27. maja 18ya. I Janex Piask, podpisal Jože Valolč m. p. priia, Lorenc Črne lu. p, prim, Anton Škul m, p, prit'a. Vidait Županski urad Raka, dné 27. juuíja JSÍ)3, E. S. At. Hrastnik m, p.. žutwi. (165) Toston sedan e poste j r na gtavnem trgu pripravni za prodajalnlco ali gostilno Stí oddajo v najem. Natančneje pové lastnica pl. Ficliteuau. noLKNJSKE NOVIČK. stev. 14. •••••»MMMI •••••••••M __V Franc (h Čuden, (72-b> urar pr^e J. Geba v Ijubljani slonove uliee št, 11 piiinjroča svojo bogato in največjo zalogo švicarskih ur, iju iiajiiižjili cenali, zlatih, srebrnih, ni-kelnasiih, stenskih (Pendeluliren) in buciilnic, verižic. prstanov, uhanov, murčkov in dnigiti v to stroko s[iadajoči]i stvtin. Popravila natančno in dobro naredim. Puštoa naročila se hitro izvršujejo. Ceniki so /,ast(ni,j iu tudi po pošti poSiljajo. V cenikili je uatancneje popisano, kakošiie are. da so, koliko ćaflft jamčim (garaulirani) in zamenjam. JU Store srebrne ure imam po 3—S gold. [^S SM»MMe«*e«ee««e»eM»eooeae<»oe«aM«i i I i 1 i i f' m Izjava. Vsied zopetuih vprašanj iz krogov naših naročiteljev izjavljava opetovano izrecno, da je najin pristni Sit^ Finger-jev ^XS Flzeuski Fivui Grenčec izkljuĚljivo od naiu izumljen, ter da se proizvaja pristen in izviren zgloj v najini tovarni za Plzeimki pivui grenèec v Plznn, iu da ae izvaža direktno le od najine strani. Prosiva torej, ne zamenjavati našega izbornega, v culi monarhiji iiveđenega křepčila za želodec (ob jednem vzlic jako iini kakovosti cenjeno kon-sniuno blago) s pijačami z jednakiiiii nazivi, in da se ne dá nobeden zvabiti po nikakib manevrih ali Ěe tako poiupezniU reklamah, nego da blagovoli pri naroćevanju našo tvrdko natanko uvaževati. Z velespoštovanjem (158—2) Tovarna za Plzenslti pivni grenčec Henrik Vellen); dobi se tako železje po nizki ceni in novo ali malo rabljeno vsake vrste za mline in žage pn Janezu Lenard-Ut (l'iO—4) v Eajlienljurgu. V St.-JurjI pri Mirni Peci se proda takoj in iz proste roke V lekarni goap. pl. iitadoLviía v Novem Mesiu se sprejme takoj priden in zanesljiv hlapec proti primerno dobrem plačilu. (163) lepo posestvo, ki meri 35 oral (johov) in sèstoji iz gospodarskega poslopja, katero je še v jako dobrem stanu, vež lepih gozdov, vinogradov in nekaj travnikov. Kdor hoče to posestvo kiipiti, bodisi vže skupaj aii na drobno, naj se oglasi pri podpisanem lastniku, kjer se zvé tuđi cena. Zupančič, (iso-s) posestnik v Št.-Jnrji, liii. StsT. 19, im.ita Mirnn Peč. -lisa št. 34vK3ndi i pri Novem Mestu obstoječa iz dveh sob, de alnlce, kleti, hleva, zraven hiše je tudi vrt in njiva, se odda takoj na veČ let v najem, ali pa se tudi proda. Vei pové lastnica ravno tam. (1B4-9) Stanovanje ^ obstoječe iz treh oziroma petih sob ia z velikega vrta v Novem Mestu se oddá počenši z mesecem septenn-brom. Več pové lastnica Neža Rome, v Sevnem pod Tržko Goro pri Novem Mestu. (i67-2) Lekarna pri ,kroni' J Josip-a lîergmauii-a * v Novem 3Iestu kupnje zdravilne rastline in uvctja, kakor : ajbiš, popelne, zobnik, komilice, tavžent rože itti (163-3) SovomMto; OđgoTomi nrídniJt dr. toilp Martnkd. - lidujattíj, íaloiaik in tiskar J. Krajto.