198
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Matice slovenske hišo v Ljubljani na Bregu štev. 8 kupil je, kakor piše „L. Z", odvetnik dr. Tav&flCr.
—  Umrl je gosp. Anton Zore, župnik v Mokronogu, dne 14. t. m.   Žemljica mu lahka!
—   Odbor čitalnice postojnske vabi društvenike in pa rodoljube Notranjske sploh v razgovor, ki bode dne 26. t. m. popoludne ob 4. uri v Postojni v gostilni g. M. Vičiča, da se sklenejo primerne priprave za sprejem čeških Sokolcev; tje dospe v prvi polovici meseca avgusta.
—  Po Hrpeljski železnici peljal se je prvi vlak za poskušnjo dne 15. t. m. Pri tej vožnji za poskušnjo bili so navzoči trgovinsko-tehniški uradniki in se je vožnja vršila brez zaprek. Tudi zvezna proga v Trstu do postaje južne železnice je skoraj gotova tako, da se bode slovesno odtvorjenje dne 30. junija t. 1. v navzočosti trgovinskega ministra marquisa Bacquehema mogla vršiti brez zapreke. — Pri tej priliki so si Tržačani prizadevali, vodstvo železniškega prometa dobiti s Pulja v Trst, kar se jim pa do sedaj še ni posrečilo.
— Enketa zavoljo konverzije kranjskega jemljiško-obveznega dolga zbrala se je na poziv deželnega odbora minuli petek dne 17. t. m, pri deželnem odboru. Vdele-žili so se tega posvetovanja v Ljubljani bivajoči deželni poslanci, dalje baron Sabjvveg^el in pa Em. Mayer in J. Lučk man u. Po naznanilu onega, kar se je dosedaj storilo od strani deželnega odbora, vršilo se je posvetovanje o daljnih potrebnih korakih. V ta namen izvolil se je odsek čveterih členov, ki se bode imel pečati s tem vprašanjem.
—  Iz.„l.etaJ848 prijavlja „L. Z." firjižr4a--4unajskitL JLiiLlJL?<L®v dotedanjega kranjskega deJieLuega nastopa", v kateri se pred vsem naglasa, da se naše »slovansko" ljudstvo ne sme potujčevati, temveč, da se morajo njegove lastne, žalibog zanemarjene moči razvijati in oja-čevati, zato se prosi, naj se ne stavijo nikakoršne zapreke, ne stavijo združenju pisave in jezika z raztresenimi slovenskimi brati. Samo po tej poti moremo se razvijati.   Prizadevanje  pa  poptujčevati (Entnationalisi-
rung) je-------nečastno za   onega,   ki   to  pospešuje in
neusmiljeno za žrtvo izbran narod. Konečno se našteje še 8 toček, katere naj deželni zastop priporoča pri vladarju, med temi: 1. zagotovljenje slovenske narodnosti na Kranjskem, Primorskem ter slovenskih okrajih Štajerske in Koroške, — slovenščino v šolah, da se razglašajo postave tudi v slovenščini in da se v uradih namestijo tudi slovenščine po vsem vešči možje.
199
Ta prošnja pisana je na Dunaji dne 29. marca leta 1848 in podpisani so: dr. Dollenz, L. Perona, Fr. vitez (jariboldi, profesor Jenko, dr. Fiister, L. Toman, dr. Fr. Miklošič, d_r\ Skedl, dj. J. Supanzfdr. Martinak, Rudolf baron Rechbach, F. vit. Pagliarucci in.doktorand^Karol Dežjna^D. — Današnji kolovodja ljubljanskih nemšku-tarjev je pač uže pozabil — na Dežmana iz leta 1848 in še do leta 1861.                  ^——^-----'—^
—  Bivši trgovinski minister baron Pino praznuje dne 1. julija v Velikovcu v ožjem krogu svoje rodbine srebrno poroko svojo in se vrne dne 4. julija nazaj preko Dunaja.
—   Gospod V. Jevniker, predsednik okrožne sodnije novomeške, praznuje dne 25. junija štiridesetletnico svojega službovanja. Gotovo dojde jubilantu, ki je bil v Ljubljani delj časa predstojnik c. kr. mestno-delegirane okrajne sodnije in je rojen Ljubljančan, mnogo čestitk povodom lepe svečanosti.
—  Osebne vesti. Gosp. Fr. Pfeifer imenovan je za nadsvetovalca, g. R. Kastelic pa za svetovalca pri računovodskem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
—  Nov slovenski doktor. Minulo soboto bil je na vseučilišču dunajskem promoviran za doktorja prava pravni praktikant pri deželni sodniji ljubljanski gospod Dragotin Tre o.
—  Vojvoda meklenburški, o katerem smo zadnjič poročali, da je v Konjicah na grajščini svojega tasta kneza H. Wiudisch-Gratza nevarno zbolel, prebolel je srečno, mati njegova vojvodica Meklenburška vrnila se je uže domu in vojvoda sam zapustil bode v nekoliko dneh posteljo.
—   Profesor Binder peljal je dne 12. t. m. svoje nemške turnarje v Zagorje, da so se tam zopet bratili s tamošojo krajno skupino nemškega »Schulvereina". Navzoč je bil tudi c. kr. okrajni glavar litijski g. Gril in zanimivo je, da je v tem slučaju nemški profesor skuiaLkonfiscirati c. kr. okrajnega glavarja, češ, da se je uže v~~KočevjT kazal nemškemu „Schulvereinu" posebno prijaznega. — Nemški Binder se je sicer nekaj zmotil, ker glavar Gril ni bil nikdar v Kočevji, — pomenljivo je pa, da ti gospodje uže vsakega smatrajo za svojega pristaša, ako dopušča ^Gut Heil"-anje, ker to hude Nemce taxo veseli.
—  Šišenska čitalnica priredi v nedeljo dne 26. junija 1887 „spomladansko veselico" na vrtu Koslerjeve pi-varne, Pri veselici svira skupna vojaška godba c. kr. peš-polka baron Kubu št. 17. — Red veselici je: Petje, godba, streljanje in kegljanje za dobitke in različne ljudske zabave. — Začetek veselici je ob pol 4. uri popolu-dne. -- Vstopnina 20 kr., otroci plačajo 10 kr. Društve-niki šišenske čitalnice so prosti. — K obilni vdeležbi vabi najuljudneje                                               odbor.
—  Vabilo. „Pedagogiško društvo" v Krškem bode imelo letošnji občni zbor v četrtek dne 30. junija t. 1. ob 2. uri popoludne na gostilničnem vrtu gosp. Gregoriča v Krškem. — Spored: 1. Poročilo o društvenem delovanji   preteklega  društvenega  leta.    2. Pregled
letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev sedmih udov v društveno vodstvo (odbor). 5. Določitev letnega prineska za prave in podporne ude. 6. Določitev glede »Pedagogiškega letnika". 7. Predavanje deželnega potovalnega učitelja in tajnika c. kr. kmetijske družbe gosp. Gust. Pirca: „Kako je šolski , vrt urediti in obdelavati." 8. Nasveti. — Zaradi velike važnosti tega zborovanja vabijo se vsi pravi in podporni udje, kakor tudi vsi drugi prijatelji šolstva in napredka k mnogobrojni udeležbi.
Odbor „Pedagogiškega društva" v Krškem.