I
Fožtnžnn plačana v gotocini X. lejinik.
132. junluš 20«
7. numera.
verske novine.
Vu imeni prekmurske evang.  sinjorije  reditel
i vodavnlk: FLISAR JANOŠ, Murska Sobota.
Rokopisi se morejo v Puconce pošilati.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din.
Naprejpiačilo goriviceme vsaki evang. diihovnik i  vucitel.
SvBtske brige i lmM\ tanoči.
Ne živčmo v takšem vremeni, ka bi tehko pravili: brezi skrbi, veselo živemo. Živlenje je dnes skoron vsakomi težko bo-juvanje. Ki se pa ešče za familijo more skrbeti i za bodočnost svoje dece, tistomi večkrat postane eden-eden vlas pred caj-tom seri i briganje brazde zorje na njegov obraz. Vsaki človek veike brige i skrbi nosi na ramaj. Aii ka pravi Jezuš na to naše velko briganje?
„ . . . ne skrbte se za žitek vaš, ka bodete jeli i pili, niti za telo vaše, ka bod-te oblačali ..." 1 nadale: ,,Ne skrbte se zato za utrašnji den; ar iitrašnji den se bode skrbo za svoja."
Čiiden se nam vidi te Jezušov tanač i tc brigajoči se zburkajo nad njim: Kak-da se naj ne skrbimo, da brezi skrbi nem-remo živeti?!
Te lehkoški i manjacke pa pravijo: zakaj bi delali i skrbeli se, ve Jezuš tiidi tak veli: ,,Ne skrbte se . . ." Ali ki tak tolmačijo Kristušove reči, ka On manjake zagovarja, tisti so najmenje ne spoznali razum Jezušovoga opominanja. Ve Jezuš drugič pa etak veli: ,,Delajte, dokeč je den . . ." I on sam je nigdar ne buo bre-zi dela i skrbi. Jezuš nam ne brani skr-beti se za one živlenjske potrebščine, bre-zi šteri nemremo svoj žitek goridržati. Ve se za te vsakdanešnji kriih ešče v Očanaši molimo, na štero molitev nas je On navčo. Vnogo liidi si s poštenim delom i mertučli-
vim živlenjom hižo, pohištvo, verstvo spra-vi. Kakši nevošččni človek bi mogo bidti, ki bi tč za po poštenoj poti, z nojom i triidom spravlene zemelske dare obsodo?
Jezušove opominajoče rečf na driige, na one idejo, kf svojo celo moč, svoje ce-lo živlenje samo na to ponticajo, da kem vekše zemelsko bogastvo spravijo. Srcč i diiša, vsa njihovo mišlenje i čfttenje je k tomi cili prikapčeno; pred njimi je Bog, stariš, bližnji, brat i sestra, pomaganje si-romakov, cerkev, vadliivanje, duša — vse to samo prazna reč. Njihovo srce se pred nikšov nevolov ne strsne, njihove roke se na nikši aldov neodprejo, za kakšt^ mali hasek so gotovi odati svoje vadluvanje i ešče diišo. Gotovi so svoje bližnje na ni-koj djati, samo naj do vekšega bogastva pridejo. T6 so oni, kf ne sliižijo Gospod-nomi Bogi, nego Mamoni, tomi krfvomi bogeci, ki ne pozna smilenosti, lubezni, sa-mo edno pozna — sebičnost. Te hamišen bogec dopustf hamišijo, krfvo priseganje i vse hiide grehe za nepošteno spravlanje bogastva.
Od tagšega nas varje Jezuš, takšo ma-monovo sliižbo nam brani, gda veli: ,,Ne skrbte se . . ." Ar nemremo sliižiti Gosp. Bogi i sebičnosti.
Tudi z jestvinov i pitvinov je tak, kak s pohištvom, včrstvom; hranp si more vsaki pripraviti. Pavel ap. veli: ,,Što ne dela, naj ne je". Zato, gda nas Jezuš opomina: ,,Ne skrbte se tak govoreči: Ka bomo jeli i ka bomo pili? . . . ar vsa eta poganje   spi-
Stran 74.
DUŠEVNI LIST
junijuš 20.
tavajo" — te najmenje ne zagovarja ma-njake, nego nas obarvati šče od nemer-tučlivosti i zapravlosti, od toga, ka bi ce-lo svoje živlenje samo za gut i žalodec dali na aldov i z vse drugoga bi se spo-zabili. Jestejo, kem na nikoj ne zfde, ali od guta nikaj ne šajnalivajo. Tč sodi Jezuš s svojimi rečami.
I ttidi na obleko ide Njegov opomin — „1 za obleko ka se skrbite?" Obleka, znamo, ka je potrebna. Ednoga nemarno-oblečenoga, brnjavoga i zamazanoga nišče nemre hvaliti i Jezuš ne pravi, naj na sčbe nikaj ne damo, ne brani nam za pošteno i potrebno obleko se skrbeti, ne-go brani nam precimbni, samo gizdost sltižeči gvant, šteri je največkrat sploh ne praktičen.
Samo gledajmo ženski divat, steri se skoron vsaki mesec premenjava i nazdd-nje na to prfde, ka strašilo napravi s člo-voka. I žalostno je, ka kelko nemčra, njef-ke, gizdosti, dojgledanja, zapravlosti i brez-pametnoga stradanja je zavolo noroga, ci-frastoga divata.
Jezuš nas ma opominati, naj se ne skrbimo samo za gvant. Ali ništerne žen-ske i dekline tak mislijo, ka je človektel-ko vreden, kelko je na njem gvant vreden, zato njihova edina miseo je, kak najlepši
i najdragši gvant. Držinski mer, mož, deca i vse driigo je nazaj valon, prvo je gvant.
Istina, ka jestejo, ki človoka po gvanti cenijo i či štoj malo faleši gvant ma, ali ne biži včasi za divatom, doli ga gledajo. Ali tiste glavč, štere človoka sarao po ob-leki sodijo, so jako prazne. I velki diiševni siromacke so oni, ki mislijo, ka samo tak valajo kaj pred liidmi, či dragi, precimbni gvant majo.
Od takši motni misli i višeŠnje brige, skrbi nas šče Jezuš odvrnoti i naš pogled na naše duševno, zanemarjeno živlenje obr-noti, gda nam veli: ,,Iščite pa prvo kra-lestvo Bože i pravico njegovo ..."
Največ liidi se z diiše spozabi, štera pa tudi gladiije i žija — reč Božo i pra-vice Kristušovoga evangeliuma; štera bi se tiidi rada v lepi svetešnji gvant oblekla i rada bi se z vekivečnimi kinčami — kak je vorvanje, v Bogi vupanje, lubčzen itd. — okinčala ali ne brigajo se ž njov. Pa Mka vala človeki či celi svet pridobi, v svojoj diiši pa kvar vadliije?"
Či bi se samo eden desčti tao brigali z dlišov, kak pa s telom, blajženi bi bili i zadobili bi korono vočnoga žitka. Ali preveč se brigamo za ono, ka samo do groba vala, vnogokrat pa niti tak daleč ne.
,,Nišče nemre dvoma gospodoma slii-
Ki je vero odao.
Pripovest, - poslovenčo Flisžr Janoš. II. -
Palasthy Zoltan se je hitro podigavao. Uni-versale včenjš dokončavši, je veliko ččst dobo i za nisterno leto je itr&nja dugovžnja tiidi v-red spravo. Znova je krajine preštimani gavaller gratao; nikaki so njemi jako za hiido vzeli od vere odtuhenje, ali i to se je hitro pozabilo. Li samo te so gučali pa znova od toga, gda je glas zišao, ka si je Pa^asthy zaročo Kardoš 01-go, pušpeka sestranico.
Zda je že vsaki prerazmiti meno spove-danja zrok; no či so takši tiidi bili, ki so Zol-tana miiuvali, šr so to lepo, nikelko lehkoško, kepešno žensko nž držali vredno, ka bi v-Pa-lžstyjovo familio stopila, že za slabe zevčenosti i nisike stave volo tiidi ne.
Kardoš Olgo so do tega mao ne jako pri-jali vu višje kroge i kak se je zda že voskšza-lo, ka je piišpek ršvno on cil šteo dosčgnoti ž-Zoltanom, da njegovoj sestrairci z velkoga ime-na Palasthyove familie v ednom odvetki moža spravi, šteri Olgi svekli stan položi. Ali Zcltan je ne vzeo na pamet, kak so ga zamrežili. Tak so to mlado gospo zda že mogli vu višiše tU-varištvo prijeti.
ZoltLn je po ženi celoga duga voplačanje dobo v herb, tak je indašnji familiski kašteo znova dao gori zozidati poleg indašnjega piana, šteroga je v ladi  med   slarimi pismarr.i naišao.
Vu Palasthyovom kašteli so se znova na žitek zbfidili indašnji veseli dn^vi. Tak Zollšn, kak Olga sta radiva mela veliki taršašag, razve-seljdi/anja so se vedno premenjavala.
ZoUin je rad meo ml&do ženo, li pomali je z&čao na pamet jemati, ka ga ona nepreraz-mi. Te se njemi je zglasila vu srdci ta prva ža-
junijuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 75.
žiti" — veli Jezuš. Ali G. Bogi, ali Ma-moni. Zabrati si moremo, kak najprvle, komi šččmo sliižiti, ar nevemo, gda do prosili od nas diišo našo — lehko že to noč i vo se vrže z kralestva Božega na zvunešnjo kmico tisti hudi sluga, ki je za-kopo od G. Boga dobleni talentom — diišo svojo.                                        — Jts. —
Raztorjenosti.
Na trdnjdve stenaf.
nTe pravičen pa z vere bode živo i či se vkraj potegne, nedo-pddne se duš/ mojoj vu njem.
Mi smo pa ne z tisti, ki se vkraj potegiijejo na skvarjenje, nego smo vere slnovje na zadob-lenje dUe."     (Žid. 10, 38-39.)
Vu raztorjenosti živočega evangeličanskoga človeka vero dosta skuš&vanj približuje. Dosta-krat niti neve, kakda bi se brano proti onim nevarnostam, štere njemi vero dosegfijejo. Vu eti redaj pomoč namenimo poniiditi onim, vu ke že teliko zavednosti jeste, da svojo vero vu vsem nastaji obdržati i obarvati ščejo.
Kakda radš braaiti vero tvojo, g&jiti i netiti nje govor^či plamen ? .   .   . Najobprvim potrdjti-
vaj svojo euangBličansbo zavednost. v-cerkev hoditi
nezamudjžvaj. Vcerkev idi kelikokolikrat tl je li mogoče.   V-c^rkev hodba ti naj   svetešnji   d
bode. Posluhšaj z pobožnostjov reč božo i po-leg r\\€ živi.
Zviipaznostjov prihajaj ktvojemi diihovno-mi pastžri. Či te ponižšvajo, ali zametavajo za volo tvoje vere, pove njemi batrivno z-vupaz-nostjov tvojo tožbo i bolezen. — Ontez-liibez-nostjov poslUhne, potrošta te, tanžč ti da i na-keliko je od njega mogoče, srdca ti pomore, ar je on boži sluga i dfiše t^oje varivač.
Znaš pisati i čteti. Mogoče tOdi čt^š no-vine nšimre v zimskom vremeni; kalendari si zagviišno spraviš. Nektipiij z-nečistimi romšni, z-blaznimi, zbojdikaj frlikami napunjeni, Bog ztiš kakšište kalendari zato, ar ti ga fal ponfija-jo, nego spravi si EvangBličans&i halendari, vu šte-rom vse gorin&ideš, ka se od ednoga kalendari-ja žele. Lepa, dfišopodigavajoča, veropotrdjžva-joča čtenja, šterirai si nevtepeš diiše, neoskruniŠ tvoje evangeličanske zavednosti. Naroči si OOŠBV-lli List, šteri se na tvoj račiin dšva vo. Spravi si drfige verske; molitvene, pestnene i evangeličan-ske knige* Pri šteri čtenje de se ti vera potrd-ižvala, evangeličanska zavednost gajila i osnav-lala i z Bdgom si lehko vu nji i teda zagov&r-jaš, gda ti je v-božo hižo idti nemogoče, Vu te knig spr&vlanji de ti tvoj diihoven paster vs?g-dšr gotov na pomoč, samo se li z-viipaznostjov k njemi povrni, njegovo srdcč i dveri so vsigddr odprete pred tebom.
Živi prdvi evangeličanski žitek! Vu pravič-
lostna struna, gda je Olga nemilo tL vrgla vsa-ko dugovšnje, štero je nigda njegove matere bi-Jo i štero je Zoltan verno obarvao.
wVem je jas tudi obarjem, — je pravila skazliva Olga, — ali zakoj volo bi bilž ravno eti pred očšmi?"
Palasthy je začao luden grattivati, od ono-ga hipa mao, kak je bogat bio; pri prišestni volitvaj so ga za poslanca odebrali.
Malomi sineki je teda šego meo praviti:
wOča ti je samo kovet, ali ti boš pa mi-nister I"
Vu ednom lepom risšlskom dnžvi je Zol-tžn odgezdo vu marov, včrstvo gledat. Olga je na balkoni sedeia, na šteroga je edno više sto let staro drevo nagnolo listnato korono svojo, mdli sinek se je pa pred njov lodo, teda je notri stopo eden inaš i notri je zglaso, ka edna stara ženska jeste odspodi i posoj sili Šče z-milostiv-nim gospodom gučati, ned^ se odstraniti.
»Milostiven gospod je odgezdo, pošli jo notti k-meni, jas bom gučala žnjov."
Inaš je za kratki čas edno staro, v-pono-ščnom gvanti oblečeno žensko pripelao notri, štera je nemirovno semta poglejiivala.
wZoltan sina iščem," - erč6 bojazlivo, ali z-punov zavednostjov.
Olga ]o je vdiljek poglčdnola. Ne je vidla njenoga poštenoga obraza, i snega beli vlasi, samo njč prosti čaren gvant je vzela na pamet. Naza se je zapomnila na to, ka nje je od tnatere i od brata Zoltdn pravo, gda so se eden od toga ovoga   odtrgnoli   i   ka po   siromaškom   živdjo.
nSinš? — odgovori Olga preštimano, med šterim je z-mrzlim obršzom mesto pokazala toj staroj ženski. — Doli si sedte i či vam kaj tr-be, k-meni se povrnte, ar je tu vse moje."
wVse je njuvo?" Jeli je pa mojega sinš liibezen tudi njuva? — ar se jas samo li k-nje-govoj liibčzni šččm obrnoti, drugo neščem od njega prositi."
Strdn 76.
DUŠEVNI LIST
junijuš 20.
nosti, vu istine govorenji, vu treznosti, čistom živlenji i činenji. Po večeraj si vzemi napre pesmčne knige, evangeliom, molitvene knige i z-familiov vred popevajte, Čtite žnji, Bogi moltel V6 spitevaj deco i hiže kotrige, jeli so razmeli i zapopadnoli ta gori prečteta; navči je svete biblinske hištorije, naimre či nega vu onoj šoli, v-štero ti deca hodijp evangeličanskoga vere-navuka včenja. Či pa jeste, vsškddn skrblivo opitaj goridano Ieckijo i verostiij, da se jo na-včijo. Z tčcn boš njim i sebi hasno. Teda se lehko vtipaš, ka do te deca vu starosti pošttt-vali, ali ovak se tužno bodeš žalostio, ar boš njim na bremen i ne samo ednok na svoja vuha čiio, ka do ti smrt želeli.
Dobro znam, ka si čeres dnčva vu teškom deli obtrfido i tnalo vremena maš na počinek, ali zato Bogi na diko odločenoga   vremena ne-
miiuj, ar ki se vu ti boži triidijo, nii muč se pomladi, bežijo i neobtrudijo, hodijo I nepomenftajo. (Ežaiaš
40. 31).
Familiski tvoj žitek ti naj bode lepi, da driigim na peldo slfiži. Preklinjanje, kunenje, ta-tije, praztiiivanja, hotlivosti i gnfisnoga govore-nja naj nede pri tvojoj hiži, nego pobožnost, dobrotivnost, bogabojazen, lubezen bližnji naj ladajo vnje. Vu tej se naj vajajo familie tvoje kotrige i tak pok&ži vo tvojo evangeličansko bivost, teda se ti nebode trbelo sramotiti. Či poleg bože pravde   živeš,  nišče  te nede pogo-
vdrjao za volo toga, ka sl evangeličdnec, prot-tomi de te vsaki z pošttivanjem spominao i gučao od tčbe.
Gaji tiidi gori tvojo deco za dObPB. VFelC EVOllOBliČane I Nedopiisti njim, ka bi se drfige vere navuk včili. Gori poišči tvojega diihovnika i prosi ga i vu tom fanač i on ti bode potikazžČ. Či jeste evangeličanske verendvuka vučitel vu šoli, on vse tiidi nemore sam odpraviti. Boga moliti, na evangeličanske rdvade, na pokianjanje, na cžrkevni sveti dugovanj poštuvanje ti inaš navčiti svojo deco. Spravi si BUangGllČanshogfl vere-navuka včenja knige, žnji se navčiš, kak moreš svojo deco na vadliivanja navuk navčiti. Či dobro peldo ddvaš deci, zato te nišče nebode pogovžrjao, či li samo edno kaplo poštiivanja jeste vu njem proti drfigoga vadliivanja pre-šlimanji.
Nezamudno se maš skrbeti, da ti deca vu včenje konf rroacie navuld morejo fal vzdti i kon-firm&livani bidti! Za pristarnoga človeka pravi-mo onoga, ki je vč star 24 let. Pristaren je pa on evangeličanec, šteri je konfirmžlivan, (6 je to, svojo vero nateliko pozna, da i sam zna raz-ložiti ka verje. Što je konfirmalivani on je v-Kristuša službo stopo i tak juš ma živeli grehov odpiiščanja svdtirn sakramentumom, z-Kristušo-vov več^rjov.
Na konfirmdcio se je javiti nigdar ne pre-kesno !   Či   je vu familiji ešče štoj ne bio kon-
MPristranno bi vam vendar kaj drugo todi prav spadnolo?" špotarno pravi.
»Jas setn satno žnjim šteia gučati, da eden ves^li, radosti glds ščem njemi nazvestiti. Z-ža-lostjov, z-skrbnostami smo njemi ne šteli nepri-like rediti, ali zda v-našem blšjženstvi bi njemi tal vzeti nakanili."
wTak veliko je ono blajženstvo, ka se de-liti namenite žnjim?" pita Olga.
Stara gospa krotko nadaljava:
^Blšjženstvo je vsako minuto raogoče raz-deliti, li samo bolezen je ona stvar, štera je sa-mo naša. Či ednok nemrem z-sinom gučati, naj njetni povejo, ka sem njemi naznaniti namenila, ka je brat njegov vu vLrmegySva glavnom mesti odebrani za diihovnika, zaročo si je Mandi Len-ko, detinstva svojega zmenjaj6čo pajdaškinjo, za eden mesec se bodeta zdavala i veselilo bi nas, či bi Zoltan tiidi prišao i tam   nazuči bio . . "
,,Nede ga ta, to vam že napre lehko po-vem. Dokeč jas bcdem živela, tečas on vu je-retnikov cerkev nestopi, niti se z-jeretnikov (kri-vovercov) familiov nede tiivdrišivao, ešče i te ne, či njemi od brata jeste guč!u
Na Olge te okorne reči je te mali sinek povrgao zmeno, k-materi se je potžgno, i odnut je gledao na to ttihinsko žensko.
Starice oči so se pornali z-skuzami napu-nile, kak je na pojbiča gledala, sinž <dgivke je vidla na obrazčeci njegovom.
,,Naj mi poyejo, - nadaljžva Pa!asthyojca, nika nemaravša za Olge špotdrne reči — ka je naše vadliivanje liibezni vadlavdnje, liibezen pa vse poz&bi, vse odpiisti."
Olga je trepetala v čem^raj, ta plemenitoga srdca ženska jo je uprav osramotila.
,,Ženska, — skriči z-razdrastšenim gJ&som — ne stcjim za s&be dobra, či te z-l^m gJasom nadaljavali . . ."
junijuš 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 77.
firmalivan, zgla*si ga kak najprvle pri duhovniki, ar si brezi konfirmacie li samo  na po  evange Ivtdnec.
Evangeličanski tvoj sin, ali či samo li naj z-'evangeličancom stopi vu hištvo. Ar li samo prispodobnoga mišlenja so mogoči eden ovoga prav prerazmiti. Hlštvo je ne samo tel, nego i duš tiivarištvo (zdvezek) Bogi na službo. Kakda bi mogao takši hižni p&r z-ednim raztnenjem popolno Bogl služiti, šteriva verska občfitnost se edna od te ove nateliko loči. Zagviišno sa-mo, kak-tak, z-polojna, — ali pa na*jvečkra"t ni-kak ne. Nemirovnost i familie cankanje i pernja se gaji v-tžkšem živlenji, gde so srdca ne edne dobi pred Bogom. Tam nega sreče, ne božega blagoslova!
Či pa uprav z- drflge vere zšročnikom (za-ročnicov) šččš v-hištvo stopiti, ali pa že vu zmešnom hižtvl živčš, ostani evangelitdnec (evan-geličanka), ne odstopi, ne povrži svoje vere, ne-go z-6murnim evangeličanskim obči" tenjem i žit-kom navči tvojega tfivžriša (tuvarišico) na evan-gelitanski pravic potiivanje.
Ned&j, neobečaj, nedopiisti dece tvoje na tvoje vere škodo drugomi vadliivanji! Nedaj re-verzdliša! Neposluhšaj na ratanje, ar oni nigdar nemajo istine, ki te tvojo vero odati i zavrčti napelavajo, ni te ne, či bi odaje cena velika vrednost bila. Neboj se strahšuvanja, ne-posliihšaj masni reči obetanja,   ni  nikšega člo-
večega jdinoga zapel&vanja i modriivanja. »Či je Bog znami, što nam more proti?*
Samo cdsčbe se razmi, ka či po evangeli-čanskom šč^š živetf, aldove tiidi maš prinašati za vere volo. Pod aldovmi nemislim samo na penez, štere na knige, na evangeličanske časo-pise moreš trošiti, nego na diihovno alduvanje. Hudoga namenjžvanja, tebe ner^ztri^či liidjč se ti norčali, z tčbe šalo bodo redili, či do te čuli popevati, vidiJi te moliti, evangeliom čteti z-familiov. Nesmiš pozabiti, ka so se z-Kristuša tudi norčžrili, osrnejavali so ga, ka je ne Ifidi, nego božo volo iskao. Špotarjenje, štero je on prenoso je dosta vdkše bilo, kak štero boš ti noso. Ali zato se neboj, bojdi zdrzen i batriven! Bog de ti na pomoč pri znalanji.
Bojdi ftegenjeni, stdlen vu veri! Nevzemi tebi pontidjeni druge vere knig, či ti je bar k-šenki ponujajo. Od tvoje vere je drfiga nika ne vekše vrednosti. Neostavi vadlOvšnje za nikšo marno prednjost, za svetsko vrednost; naj ti poniijajo bar bdgši stan, bogšo dobro bodoč-nost. Znašsj bole trplenje, »ar ka bl valdlo č/o-veki, č/ bi z-celim svetom Iddao, ali vu dfill bi kvar vadluvao" ?
Nehodi vu driige vere cčrkev, nedopiisti ta hoditi tiidi tvojoj deci. Tuhoga dtiha pisov ne-dopUsti vu tvojo hižo, a"r so \k ne k-tebi valčn. Z-tem neponiždvaš nikoga vere, či svojo za više ceniš. Medverskimi dugovdnjmi razloček činiti li
Starica je ešče eden rnili pogled vrgla na pojbara, z-šterim tak da bi ga kušnola i brezi reči je odhajala.
Za male po vore je Zollan  domo prišao.
,,Inaš tak pravi, ka me je nikak iskao i ti si ga sprejela."
,,Iskao te je — odgovori Olga — grozna nesr&mnost. Mati ti je bila tu."
Zoltšn je obledo.
,,Moja mati! ? I gde so ?"
,,Odišla je i neverjem, ka bi več esi viipa-la pridti."
,,Ti Olga, i ti si viipala tak činiti z-mojov materjov?" pita jo Zoltan, zburkajoči se.
,,Jeli je pa ona vredna milfivanja? Vetn se je odtrgnola od tebe, ona te je odfirila za tvo-jega dela volo, mesto toga, ka bi te, kak mati podpčrala, a*r bi se tak šikalo . . ."
,,Ešče, či bi zablodila, — erče nad njo Zoltan razdrastšeno — ona je moja mati, k-meni je prišla i ti,  što   se za  sveto Madono iskreno
navdiišavaš, ti si to činila z-ednov materjov!? Tak je takša tvoja vera, ka tebi to dopUsti?"
,,Dokeč bom jas živela, neščem, ka bi se k-nam bližala. Nebi tnogla trpeti, ka bi mojega sineka edna jeretnik stara mati kušnola."
— Olga, ti si meni jako velko bolezen spravila, či tvoja vera tak činiti veli tebi, teda jas tak čiitim, ka sem se jas ne po pravici spo-vedao na tvolo vero."
,,K-koncovi tak mislim, - nad njega erče ostro Olga, zsvoje hiže juš mam koga Ite vo-odposlati."
Zoltan je obledo na te reči, ali mučao je, no či je zavednost vrela vu njem. Zda je aačao pametfivati i previditi, ka v-kakšo krivo stavo je prišao. Zda je začao občiititi, ka zadene: odati vero, zatajiti vadluvanje i drugo vzčti gori zato5 ar njemi tam svetsko dobroto ponujajo.
I ešče, či bi mogao to novo vadliivanje polubiti 1   Ali vu   dilhi   se  njemi je proti njetni
78. Stran
DUSEVNI LIST
junijuš 20.
samo dosta skfišenja i   veliko zevčenost majoči modri ludjč znajo.
ObČfiti se i boj blajženi, ka si se za evan-gelilanca porodo 1 T6 vero obari vu sebi i pri familije kotrigaj, kem stalneši, bole vreli evan-geličanec bodeš, tem vekše poštenje bode mela vera tvoja i ttidi sam tij pred drfigimi!
(Vzčto z-Sejača časopisa.)
tf
Nevcagaj.
»Nevcagaj, mali šereg !a Pred tristo letmi ]e zišla ta" liiblena pesem z-srdčnoga Gustav Adolfa i njegovi tiivarišov vfist na prestori Liit-zen (nemško) zvšnom bitji. Pred začčtkom bitja, med troštom i ca*glostjov se je viipajoč zgteso te himnuš k-nebeskomi Gospodari. I tš pesera svoje vrednosti nigd&r nezgubi zato, ar človeka vsigdšr caglost obide, Či vidi, ka proti njemi tfihe zmožnosti terejo, — i nigdšr se nemre k-nikomi drugomi za pomoč i trošt obrnoti, kak k-toj nšjvfckšoj i trošta punoj vretini, k-tomi vsamogočemi Oči nebeskomi. Či se dnesdčn okoli zglednerao i samo z-človečimi očmi gle-damo naš položšj, zagvUšno se vnogo težkoč i cLglostipuni skazanj postavi tak va občinskom, kak vu svojem posebnom žitki pred n&s. Dnes-den, či se dva, ali trije ladje eden z-tim drfigim naidejo, se njim li hitro na tožbo odprejo vusta.
Pred nami ]e ta verstvena kriza, moralnoga živ-lenja grehšna bivost, verska nemaratnost, zemel-ske vrednosti nesramno zg^njanje, so vse takša skazanja, štera nas v-caglost postavijo.
Ali zato »nevcagaj, mali Sereg lu Te pra-vičen Gospod Bog, ki nas vardeva i kaštiga, natn tiidi pravico daruje. Vu hištoriji se boži prst skažiije i či bar človeča hfida nakJanost, nedopunjenost, divja besnoča do časa k-oblad-nosti pride i divjš, — prvle — sledi zide žnjč pravice klica i na dobro delo se obrne. Vervati, vupati se tnamo i ta vera, te trošt, je že ostro rožje vu rokšj naši.
Tožba se čuje zevsS krajov za neznoše-ni težkdč žitka. Polodelci se starajo za pri-delkov slabe cene volo, fabrikarje doli zaperajo fabrike, ar nji produktomov netnrejo odati, dosta zevčeni lfidi nemre dobiti službe, delavci pa ne dela. Nega penez. — Teški šorš se skažfije po-vsud. Srdc britko staranje se čuje: gda že ed-nok nači bode, či tak, ka bode ? — I vu etoj tužnoj stavi nžs ta pesem tudi "trošla : wNevca-gaj"! Samo od sebe se razmi, ka to pesem mi tiidi čiijemo i ka se naj z-cele dfiše k-nje pri-drflžimo, je potrebno da tnamo vero i vfipanje vu vsamogočem Bogi. Vu toj veri čiida-velka moč jeste! Ta je ddla prvim krščanom vu vre-meni preganjanja moč na vodržanje, ka so za vere volo raj gori vzeli grozna trplenja, mantr-nikstvo, ne so se strahšili krvni sodstvov  groz-
odurnost pobiidila, ar je je k-Olgi za prispo-dobno vido, štere dQh je vsigddr bole i bole spoznao i nikak je ne mogao prerazmiti to, ka bi se štoj z- edne strani, kak najbole hudo držao prčti drugim llid^m i potom z-drfige strani z-ništernim ,,Oča naš i Jas verjem" molitvami tč greh doj zmolo. Olga je dostakržt velke svaje, ružno protivinstvo narddila, potom je pa naprL-vzela Čislo i skazlivim krotkim obrazom z-niš-ternoga zrna z-ta semlenjem se prekrfžavša, tak mislila, ka je zda že v-red prišla z-svojim gre-hom pri B6gi.
Či duže, Zoltan je vse menje za ,,sveklo" držao novo vero, i či bi ga nebi sram bilo zblo-do vadiuvati, kak rad bi pobegno z-velke cčrkvi i naza se povrno vu prosto malo c^rkev, štero je nespametno zavrgao i štere proste, brezi vse zvfinešnje ceremonie, ksrdci idočeslfižbe, soga tak globoko obhodile vu duši i srdci.
K-tomi je ešče prihajalo, ka je njegov po-lož&j vsigdšr bole  i  bole  neznošeni   gratiivao.
Tak piišpek, kak Olga sta si tak štela žnjim djati, kak z-ednim detetom; nestanoma sta njemi občiititi dala, ka je žnjidva milošče prišao vu visiko čest i vdobrobodočnost. Zoltšn za toga volo vu srdci oranjeni, je lehkoški žitek začao živeti, na pitvino i kartanje se je podao, tak je meno diišnovesti naoči metanje vuspati i tak je nesamo, n&sladnost zganjajoča i zaprdvlajdča Olga, nego on sam tiidi pomagao velko vred-nost opustšavati i zavertivanje hititi.
Ali dokeč je pfišpek živo, tečas je žnjego-ve obilnosti mog6če bilo imanja ednLki billanc gori obdržati, ali po njegovoj smrti so se vsigdar bole i bole skažiivaia materialna ztnen-kanja pri njima.
Pernje, cankanja so se ttidi nagoste po-navlala med tdžnima tiivarišma, te st&re Palas-thyojce neprijetni sprejem, tak da bi začetek bio onoga tekaja, za šterim so hitili proti pogii-belnosti.
junijuš 20.
DUSEVNl LIST
Stran 79.
ne sile i ostali so slalni negenjeni vernici Gos-podnovi. Či so bar vse zgfibili: »Kinče, tiivari-šice, deco, — i k-koncovi žitek." I na galjaj njim je donila z-srdc pesem : »PotoIJ se dragJ Sion, geto je z-tebom Bog tvoj ! Kf je li tvoja obramba i verna tvoja hramba." — Ka je naše trplenje k-njihovomi trplenji 1 ? Jeli nevzememo v-pamet, ka stno celo skrb i vred-nost vu ta zemelska položili, — i nezburka se nam srdcč, ka nemamo nebeski kinčov 1 ? — Jeli, či bi i vu vezdašnji vremenaj prišla sila svedostvo djati od vere svoje, kak je to tim prvim krstšanom, ali očakom našim: požonskim i eperješkim mantrnikom trbelo činiti, -- jeli se nebi naišlo med nami več Judašov, kak vu onora vremeni? — »Nevcagaj, mali šereg", se onoga šerega dostaja, šteri je stalen vu veri, šteri z-viipaznostjov popadne Gospodna zmožno ramo. Te šereg zarazmi, ka, ki Boga Ifibijo, njim vsa na dobro sltižijo ! ,,Vsa", — ešče i \u vezdašnji teški dnevi. Ar se človeča duša vu nevoli, vu trplenji sčisti, med vdarci spozna, ka jeste eden drfigi svet tfldi i ne samo ete, vu šterom živemo, — i šteroga porgar bidti de ne-zgovorna radost i dika. Kak je to pravo eden imeniti pisatel tudi: »Hvala ti bojdi G. Bog, ka si i mojega žitka ne nihao brezi moke i trplenja." Či z-takšim pogledom glčdamo ona vnoga trplenja, britkosti, štere dosegujejo vezdašnje pokolenje i naimre nšs raed   tiihimi   verebratmi
ograjene evangeličance, — teda se pomenka staranje, zamuči vcaganje naše. Z-etoga dflše i tela boja se rna vSsnovati obprvira stanovito spoznanje našega vgrešenja, — potreboča po-kore i za temi vu Bogi vupazen. — Tak se nam zdi, da bi se toga znamenja že skažtivala. Z-toga duhovnoga gibanja vsigdar bole i bole napre tere dfiš ono želenje, z-šterim se približa-vajo prdvi, znotrešnji, dfihoven jakosten žitek dos^gnoti. I to se samo vu sebi razmi. — Zvon toga nega driige poti, Štera bi človeka diišo po-miriti i vS mogla pripelati z-tč vezdašnje mreže, štera bi vezdašnjo težko krizo i pitanja rešiti spodobna bila, — jedino li Kristušov evangeli-om. Zagvušno je nega! — Zato on šereg, šteri se pod Jezušovov zastavov zbera, se neboji, ne trpeče, nestr&hši se. Ne, či ga li meča ostric strahšuje; Ali se njemi pa zemelska mantra proti, — Ali ga diiše bolezen vražiije — on spunim troštom speva švedskoga krala Gustav Adolfa nabudno pesetn: wNevcagaj, mali šereg"!
Bozi svčti šereg, nika se ti neboj; Ar tebi škoditi nemre prolivmk tvoj : Či gli neveren svet md proti tebi boj, Kristus sam te brdni, kak vsamogoči voj.
Po ništeri leti so že ta prišli, ka je toga maloga PalLsthya prišestnost ravno tak negvušna i nestaina bila, kak nigda njegovoga očč mate-rialna stava.
I ršvno to je Zoltana diišnovšst najbole brigalo i srdc^ njegovo trapilo. Te mladi sinek je že v-to vremen prišao, ka se je za njega šo-larivanje skrbeti trbelo, štero je lehkoškomi oči zadosta miilenja spravilo.
Na eden den je Olga z-odpretim pistnom stopila v-moža hižo.
»Glej bdr, - erč^ — dnes sem dobila valas z-Gradca od jezujtov zavoda, v-šterogaso gotovi notri vzeti maloga Zoltiva, gledčč premi-nočega tnojega vuca, pušpeka poštenje."
Zoltan, ki je od ednoga hipa mao vu dfiši zadosta razburjeni bio i koga je najbole to bolelo, ka bi njegovoga sina, od domovine lflbezni hirešnje Palšsthyove familie odvetek v-tuhinskom orsagi osnavlali, jako razč^merilo, govoreči :
nKak smeš ii sama vu sebi činiti od mo-jega sinš prišestnosti, brezi mojega znanja?"
Jas več juša mam k-njemi, kak ti, — lo-skače Olga — ti tak nemaraš za njega, nestano-tna samo pri kartanji sediš i zapravlaš mojega sineka vrednost."
wNev^m šteri z-nšj zapršvla bole ; ali zda je ne od toga reč. Sinek nede šo vu ježujtov klošter nigdar. Bole se naj bojiije, trpi, strada, či de trbelo, ali na ono krivo pot naj nezablodi, štero sem jas nateliko odftro."
«No pa szineka prišestnost etak ogvtišana bode i že je ogviišana, ar sem jas brzojavila, ka vtttro ideva."
^Ogvušana de njemi prišestnost ? — od-govori britko Zoltan — tak, kak moja, od one že stokrat obžaluvane minute mao, gda sem tvojega vuca reč posluhšao. Mojega sineka obarvati ščem od prispodobne nesreče.
Stran 80,
DUŠEVNI LIST.
junijuš 20.
Prekmurska evangeličanska šinjorija svoj letni gjiileš junija 29 ga bode držala v-Murskoj Soboti, na šteroga se vse poštuvane gmajne 2-tem opominanjem pozovejo, da vu naprej držani gmajnski gjiilešaj svoje zaviipnike odeberejo i z pravilno obravnanimi napiski oblastšene na gjiileš pošlejo.
REDOVEK:
1. Ob 8 vori boža služba, za tov   offerto rium i podpornoga driištva nazavtipstva seja. 2  Ob 9 vori šinjorski gjuleš vu cčrkvi.
3.  Gjuleša osnov.   Napisnika veritelov vo-imenuvanje. Predsednika predgovor.
4.  Šinjora  naznanenje   i   toga punktumov razpravlanje.
5.  Prerainočega   leta   šinjorskoga   gjiileša napisnika razpržvlanje.
6.  Distriktualnoga   gjaieša   napisnika raz-pravlanje
7.  Štatistika.
8.  Dijačkoga doma naznanilo.
9.  Računskoga stolca naznanenje.
10.  Peneznika račundavanje.
11.  Podpornice gjiileš.
12.  Prošnje i poračanja.
13.  Prišestnoga leta gjtileša mesto.
14.  Zakluček.
Murska Sobota, 1932. junija 9.
BENKO JOSIP               KOVATŠ ŠTEFAN
šinjorski inšpektor.                       senijor.
GmaJnskoga inšpektora odeberanje.
Na risalski pondelek je mela moravska ev. gmajna pod šinjorskim predsednikstvom inšpek-tora odebčranja gjuleš.
Od risalskoga svetoga Diiha navdehnjeni, liki oni prvi risalski svetek sveteči krščanje, tak so i morLvski evangeličanje tudi , bili vsi edne pšmeti na ednom mesti vkiip spravleni." Minolo je prveše nezbivanje, pernja, mednjimi ladajoče strankarstvo, i z-lepim ednim raztne-njem, z hvalevrednim vkiipdržanja nagibom, kak se dobri bratov dostaja, so začnoii. nadaljavali i končali gjiileŠ. Z ednim grlom so si za morav-ske gmajne inšpektora mldjšega g. KUhar Šte-vana tesanovskoga porgara i vernika zvolili i odebrali. Tak gosp. Benko Jožef narodni posla-nec, sinjorski inšpektor, kak gosp. senior Ko-vatš Števan, sta vu lepom govori pozdravlala to ednoglasno odeberanje, štero je svedočilo, ka moravska gmajna, ne samo poslflhša svetoga Dfiha reči, nego tiidi poleg nj^ čini. Prosiia sta gospodna Boga blagoslov na gmajno i na no-voga cčrkevnoga delavca pozvanje i opravice. Novoga inšpektora osvetno vu čest spelavanje se juniuša 19 ga pred poldnčvom ob 11 vori bode vršilo. K-tomi odebžranji i mi z-etoga mesta gratulalivamo i vse dobra želemo.
wZagviišno je velka nesreča bila za tebe, ka je mesto tebe driigi plačtivao za tebov ?če-nja stroške i drfigi te je pomogao vu visiko čest i ka si ti vu veliko vrednost notri seo, štero si po svojoj voli zapravo . . ."
»Olga, nedrasti me nepremišleno ! Posluh-šaj dokeč tnirovno gučitn . . . Sinek doma os-tane, jas bom gledao za njega osnavlanje ; člo-veka ščetn žnjega zobraziti, naj človek bode, ne tak nevolen bžbnjek, kakši njemi je oča bio."
MZda ednok si istino povedao ... Ali lehko gučiš, ka se ti vidi. Za sineka sem se do etiga mao jas skrbela i potemtoga se tlidi bodem."
Olga je voodišla, Zoltšna je na samoga nihala, pred koga očmi se je znova odprlo pre-minoče vremen, čiito je, kak načiši bi lehko bio njegov žitek, či bi toga nesreČnoga stopaja nebi včino i zda že najvdkše njegovo želenje je bilo sina mentiivati od prispodobnoga šorša.
I proti večari se je z-tčm krepkirn gori djšnjera povrno domo, z-šterim je vu diihi pred sebe zmalao sina, prišestnost, ka ta niha do tega mao navaden žitek, ešče ednok de probao delaven i pravi človek bidti za sina dobre bo-dočnosti volo. Z-ženov je šteo gučati, stanovito je pred njo šteo postaviji i spoznati svoj plan. Nikše prijetno občiitenje ga je obhodilo odznotra, tak ka se je za novoga človeka občiito; v-dobroj voli je šo v obednico, ka bi ženo i sina pozdrivlao.
Na stoli je samo eden prester vido i od neprijetnoga občtitenja opadnjeni, je pitao od gori dvorečega inaŠa:
wKapa milostivna gospa . : .?"
»Milostiva so v-časi popoldnevi v-Gradec odpotiivali z mšlim sinoma — je naznano inaš.
Zoltan je krepko dfino po stoli z-pesnicov, tak da so se kupice i tanjerje cinkajoč eden k-tomi drfigomi vdariii; obraz njemi je obžšro i ta se je vtegno na podi.                       (Dak.)
junijuš 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 81.
Puconsko  ev.  farno žensko driištvo.
Puconsko evang. fžrno žensVo društ^o je aprila 3-ga melo svoje letno rčdno spiavišče. Pred spraviščem je bila boža sliizba, štera se je ob pol 10-toj vori začnola.
Spr&višče so Ratkai Vera predsednica odprili z naslediijočim govorom:
Poštiivano osvetno spravišČe 1
Blaženi vUzemski svetki zviin te radosti, ka je Jezuš goristano, so nam   ešče   edno   driigo vesčlje prinesli stem, ka se je naše žensko drii štvo tiidi goriobudilo.
Ravno je minolo edno leto, ka smo si pre mišlavlali na etom mesti, kak bi bilo mogoče znovič nastaviti žensko drtištvo v našoj staroj maternoj fari. Ali vupajoč se vu Bogi, ž njego-vov pomočjov smo neobtrudno delali i nastavs-li to driištvo, štero je že davno bilo nastavleno ino ne 3 dni, kak Jezuš, nego bliiii 3 desetin let ]e spalo vu svojem grobi. Hvala višjemi Bogi, itak se je znovič obfidilo i živč, kak te naš Zveličitel Kristuš! Žene i devojke naše fare so posvedočile z svojim navdiišenim c6jstdpom, ka poleg svoje moči ščejo delati v podigava-nje verskoga žitka, krstšanske liibčznosti i za prišestje Božega kralevstva.
Či pri etoj prijiki nazaj poglednemo i pi-tamo : ka je dosegnolo i ka je doprineslo naše društvo vu edno letnotn tekaji svojega obstoja; tč na to iehko etak govorimo : Gospodne, ne-vredni smo vse tvoji dobrot, štere si znami činio 1
Pravila našega društva so 1931. jul. 15-ga potrdjena od svetne oblžsti; vo so zdrukana i vs&ki si je lehko sprdvi.
K društvi našemi so pristopile kotnge zevše 17 farni občin, vsevkiip više 500 kotrig. Med temi je edna ustanovna, 449 redni i 51 podporni kotrig.
Od materialne bivosti nam peneznikojca da naznanenje.
Na rojstni den naše evangelfčanske cdrkvi, na reformdcije svetek, smo vu cžrkvi z lepim redov^kom hitili pokrepkiivat našo cerkveno ogviišanost i vrelost, lubezen proti svojemi vad-
Zalostjov i strsnjeni smo stšli pri našivi dve vrelivi kotrigi škrinjaj, šterivi je Bog prera-no pozvao k sebi.   V r&ni grob se je   poriišila
C»pott hina z-Predanovec, štera se je pri nasta-vitvi našega driištva vrelo trfidila. — Nanagli je nas liidi odstavila Kiihar Ana, roj. Vratarič z Puconec. Njene 3 čeri so našega driištva vrele čestnice. — Naj bode blagoslovleni spomin tevi vopreminočivi med nami.
Z-hvLlodLvaj6čim srdcom zapremo eto le-to dela. Blagoslovi Bog naše društvo i vse njene kotrige i dobrovolne priatele, naj potom vu drugom leti z ponovlenov močjov i vrelost-joy znšmo odpravlati naše delo i je nadaljava-mo od Boga pomoči   i blagoslova  sprevaja]6č.
Po etom toga pa odprem našega driištva 1932 letni redni gjuleš.
Po razločni formalni določilaj je Kiihar Marija tajnica goriprečtela zapisnik prvešega spravišča.
Štern Emma blagajnica je dala naznanenje od blagajniškoga šafariivanje v prvom leti. Na-vktipnoga notrijemanja je bilo 595229 Din. Titan Marija pregledovalka je naznanjala, da je penezni dnevnik i račun v popolnom rčdi.
Prečteti je zapisnik odborove seje i poleg toga je sklenjeno, da cstane letna članarina ista, letno 5 Din. Zradostjov i zahva!nostJQv je vzeto na znanje, ka Franko Marija z Puconec sama alduje gmani novo krstno posodo. Ravno-tak, ka je obliibo daruvati novo preprGgo pred oltar naš rojak, priraarij Dr. Kuhar v Ptuji, na 150 letni spomin naše fare.
Zebrala se je edna nova odbornica za Andrejce vu csobi Lipič Vere. Zaišm se je spra-višče zaključilo i se je začno svetešnji program.
1.  Devojke driištva so pod vodstvom   Lo-kay Elsa vučitelice milo lepo   popevale  na  tri giase edno pesem.
2.  Celec Ir^na, driištva blagajnica, je   pre-več navučno goričtenje mela.
3.  Franko Karolina devojka  z  Puconec je genlivo  lepo  deklamžlivala: »Ta  prva ibojna" — pesem.
4.  Titan Jožef šolski ravnatel so dv/e kho-rali igrali na goslaj, sprevajali so ji na harmu-nfumi Lokay E. vučitelica.
5.  Luthar duhovnik so   napredavanje   meli od z križom Kristušovim   v   prikapčenji stoječi legend.
6.  Vlaj Vilma, eta odlična vučenka Sobot-ške gimnazije, je preveč povidno deklamalivala : Pesem Iubezni.
7.  Po zakliičnoj   molitvi je popevani   prvi veršuš »Trdi gradM pesmi.
Pri voidenji z cerkvi je offertorSum nabe-rani na jubileumski fond Gustav Adolf driištva. Nabrano \e 25675 Din.
82. Stran
DOSEVNI LIST
junijuš 20.
Razločni mali glasi.
Radosti glas. ^Bdg ]e obramba i moč na-ša, vu vsakom stiskavanji gotova pomoč najde-na\ (Žolt. 46, 2)
Naše šinjorije duhovnicke, inšpektorje, kantorje i drugi čestnicke so maj. 19-ga v M. Soboti meli svojo sprotolešnjo spoved, po šteroj so Kovatš Karoly slavečki duhovnik voobsiiiža-vali Sveto večerjo. Za tem je konferenca držana, na šteroj je posliihnjeno naznanilo skrbnika D. Doma. Zagviišana je podpora (lOOO-j-2000 D) dvoma osnovlenikoma St, Andrajske misionske Šole. Razpravlena so pravila driištva Gustava Adolfa v Jugoslaviji i ršzločna fontošna cerkev-na pitanja.
Moravci. Znameniteše dogodtke naše ev. fare na tom mesti damo na očiveslnost. — Naše evang. farno žensko društvo je meseca februara melo svoje redno letno občno spra>išče, pri šte-roj priliki so sklenjeni letni računi za dve leti naz&j i to za leto 1930. i 1931., to pa zavolo mšloga vkOpdržanja kotrig, štero se je letos pa"-li malo na novo pobiidilo. Želemo pa, da bi to vkiiprazmenje i vrelost kotng, kak tiidi račun njih vsakši čas se povekšavalo i ne zmanjševa-lo. Posebno bi želeli, da se pridrfižijo k tomi driištvi, kak kohige, ev. ženske z Vučje-gomile, od šterec ešče do segatnao ni edne kotrige nemamo.
Zdajšnje čisto blagajniško stanje z koncem leta 1931. je 5.53425 Din, Med časom novoga preorganizeranja od leta 1929. naprej je driištvo že vodalo na rdzne dobre cile 6.000 Din. proti tomi zda itak ma ešče lepo prišparano šumo penez; na to gledoč, da je v začetki leta 1929 samo okrog 4.000 Din. penez bilo. Tak se vidi, da driištvo materialno lepo naprediije, samo več vrelosti je potrebno za okrepitev od morLlne strLni.
Pri tej računaj je sklenilo društvo da letos obdariije konfirmanduše, štero se je ttidi zgodi-lo. Na te cio je dariivalo 200 Din., za štero šu-mo so se kiipile evangeliumske knige, pa spo-tninski listi. Dartivalo pa je ešče ttidi na Dol-nja-Lendavsko cerkev 200 Din. Samo li tak na-prej in boži blagoslov ne izostane nigdar!
Obdariivanje konfirmandušov v našoj gmaj ni se je na pobfiditev ev. ženskoga farnoga drtiš-tva letos z lepimi darmi zgodilo. Vsaki   konfir-manduš je dobo edno evangeliumsko knigo, pa
spominski list, štero je vsevkuper vozaneslo 648 Din. T& šuma se je krila z tozadevni fundacij intereša, šferi je naraso letos že na 200 Din; i z dara ženskoga društva 200 Din., ostanek je piačala gmajna sama.
Konfirmdcija se je vršila po viizmi na be-io nedelo z nebozabnirn osvetnim redom na de-co gledoč. Konfirmandušov je bilo letos 36, tak preci lepo število proti driigim letam.
Prav lepi osvetni den je doživela gmajna na risalski pondelek svetka den, gda so vsi gmajnarje bili obdani z darom svetoga Diiha i so bili vsi edne vole i pameti, gda so si na svojem občnom spravišči, v navzočnosti g. ši-njora Kovats Štefana i g. šinjorskoga inšpektora Benko Jožefa, kak ttidi v velikom računi vseh gmajnarov odčbrali novoga gmajnskoga inšpek-tora v osebi g. mlajšega Kiihar Štefana z Teša-novec. Pozdravlamo i čestitamo z srca že en-kratno zjedinjenost naše gmajne, kak tiidi poz-dravlamo našega novoga inšpektora i njim že-lemo obilni blagoslov v njuvom delovanji v tom častnom pozvanji! (S.)
V Puconskoj fari je na Prekmursko Evg. Podpornico naslediijoči aldov vkupnabr^ni: 1) dohodtek vu cčrkvi vodjani podporni ladic 51 75 D; 2) dohodtek mošnje na svčtek reformacije 54 80 D; 3) offertorium pri podpornoj božoj sltižbf na Trikralovo 174 50 D; 4) po vesnicaj nabrani aldov: Andrejci 71 D, Bokrači 28 D, Brezovci 73 D, Dolina 29 D, Gorica 30 5 D, Krnci 18 D, Lemerje 5525 D, Markišavci 56 D, Moščanci 37 85 D, Pečarovci 17 D, Polana 54 D, Predanovci 45 50 D, Puconci 12650 D, Pu-žavci 95 D, Sebeborci 84 D, Šalamenci 35.5 D, Vaneča 70 D. V 17 občinaj je vkupprišlo 926 10 D, Vsevkiip je tak dariivano na Podpornico 1207*15 dinarov.
ApaČe. Majuša 26.-ga so pri nas Luthar Adšm puconski duhovnik Božo službo držali i Kristušovo sv. večerjo voobsliižžvali. Pesmi so vodili Titaa Jčžef puconski šolski ravnatel. Po božoj slflžbi je gjuleš bio drž&ni. Prišestna Boža sliižba aug. 15-ga bode pri nas.
Diiševnoga Lista prišestna dvojna nume-ra augustuša 10-ga pride.
Pošta. Rev. S. Szmodis Perth Amboy. Z velikov zahvalnostjov kviteramo, ka smo v roke dobili peneze za kalendarije i za Diiševni List, na šteroga so dali po eden-eden dolžri: Kološa Jožef, Haššai Šandor, Kuzma Janoš, Kardoš JL-
junijuš 20.
DUSEVNI LIST
Stran 83.
noš, Vajda Šandor, Proszics Aditn, Szvetec Pe-ter, Roudi Janoš, Zrinszki Imre, Zskocs Franc, Š nkčc Šandor. Z liibeznivim pozdravlenjem!
Gornja Slaveča. Po z'atoj knigl so daru vali na našo cčrkev sledeči: Fartek Franc z Ser-dice na spom. f tuv. 50 D, Konfirmandušov al-dov 100 D, Kisilšk Šaador z tuv. G. Slaveča 20 D, Vidonja Bela z tuv. Dol. Slaveča 20 D., Ropoša Be!a z falb. Gor. Slaveča 20 D., Hijdi-njak Lajoš Dol. Slaveča 20 D — Vse darov Oča naj blagoslovi ete aldove, šteri so z nojom lica spra^Ieni! Boža milošča naj počiva nad etinii daritelami! — Prosimo nadale dare na   cerkev!
Gornja Slaveča. Na Podporno družtvo je vktiper prišlo letos vu našoj fari po občinaj: Gor. Slaveča 92 50 D., Nuskova 64 D., Večes-lavci-Pertoča 47 D, Serdica 49 50 D., m Gornja Lendava 41 D., Dol Siaveča 86 D., Vidonci 23 D., Sveti Jurij 25 D., Sotina 107 D, Šolska de-ca so vkupedali 125 50 D. Offert na trekralovo 44 30 D. Vsevkuper prišlo letos vu našoj fari na Podpornico 704*80 Din. Naši konfirmanduške so aldiivali na spomenek 100 letnice obstoja Nem-škoga Gustav-Adolf društva 176 Din. Bog naj blagoslovi ete dobročinitelel
Dari na D. Lendavsko evcng. cčrkev v Piiconskoj gmajni: Sebeborci — Luthar Karol 100 D; Celec ŠUfan župan, Benkič Ivan, vd. Ratkai Vilma 50 50 D; vd. Kerčmar Julija, Ška lič Štefan, Rituper Eva mlin., Luthdr Janezova 30-30 D; LuthLr Deneš, Barbarič Marija, Bar-barič Viktor 20 20 D; Novak Franc, Rituper Jožef, Barbarič Gergor, Cipot Franc, Luihar Ka rol (št 3.) 15-15 D; Norčič Kata, Bedoklvan, Horvat Janez, Novak Jčžef, Šiftar Štefan, Veren Štefan, Pozvek Franc, Žibrik Janez, Škrilec Ivan, P^ček Mihal, C6r Jožef, Šiplič Šttfan, Mikola Štefan, Podlesek Štefan, Lutharič J6žef, Kardoš Ivan, Škalič Janez, Slivnjek Franc, Š ftar Franc, Roudi Ana, Luthar Jožef (št. 3.), Luthar Gergor, Flisar Ana, Luthar Matjaš (51), Kerčmar Fana, Gergorec Eva, Luthar Matjaš (29), Bejek Leo-poid, Kodila Štefan, Luthar Jožef (90), Novak Jožef, Fartel Kžrol, Barbarič Štefan, Deryarič Janez, Banko Franc, Pčček Janez, Baler Štefan, Baler Franc, Banko Vince, Čarni Imre, Banko Ivan, Žibrik Verona, Tkauč Štefan, Železen Franc 10 -10 D; Cug Matjaš, Barbarič Marija, Vogrin-čič Janez, Pžček Trejza 6-6 D; Bolec Kata, Maček Ana, Ferčko janez, Janža Štefan, Cipot Jožef, Bedok Franc, Vučkič J<5Zef, Mikola Franc,
Škrilec Štefan, Vagner J6žef, Kološa Ludvik, Kološa Jolan, Gergek Jožef, Banfi Štefan, Cor Ludvik, Čarni Franc, Podlesek Vince, Š.ftar Ge-za, Nemec Jožtf., Lulhar Štefan (18.), Horvat Matjaš, Horvat Štefan, Šiftar Franc, Banfi Ivan, Podlesek Karol, Čarni Franc (70.), rol. Baler Janez, Šinkec Adam, st. Baler Janez, Kološa Ja-nez, Grof Ludvik, Banko Štefan, Bertaiaaič Jo-žef, Pocak Janez, KerČmar Jožef, Huis Jožef, Pavlič Franc, Hsri Jožef5 5D; Papič Aleksan-der, Horvat Marija, Šebjanič Peter, Horvat Juli-|a, Janža Jožefova, Banko Zoltan 4—4 D; Huis Ana, Luthar M., Golob Jožef, Škerlak Kalmano-va, Baler Vilma, Banko Ivan 3—3 D; Mekicar Franc 2 D, Knar Karol 1 50 D, Podlesek Ivan 3 D; vsevkuper 1.207 Din. Pobčrač Celec Šte-fan župan. — Andrejci — Ratkai Edmund učit. 100 D., Gergorec Mikloš 20 D; Horvat Ivan, Kalamar Matjaš, Mikola Verona, Kučan Lina, Lanšček Šandor 10-10 D; Gergorec Kata 15 D; Gombcc Janoš 8 D; Kološa Etelka, Vratar Erna, Divjak Fana, Kranjec Roza, Hari Jožef, Žilavec Franc, Kološa Janez. Kološa Štefan, Ko-Ioša Jatioš, Malačič Štetan, Kološa Adam, Kar-doš Adam, Kardoš Janoš, Kukujca Lajoš, Ter-plan Jožef, Kodila Janoš, Lipič Adam, Gergorec Ivan 5—5 Din; Mikola P., Žilavec Šandor, Ko-loša Janoš, Gomboc Jožef 2-2 D; Malačič Lajoš 4 Din. Vsevkuper 300 Din. Pobčrdč Hor-vat Ivan župan. — Vsem dobrodušnim darite-lora i neobtrudnim poberžčom najlepša hv&la. Šk. duh.
Satnovolni dari na goridržanje i razširja-vanje Duševnoga Lista: z-M. Sobote: Seršžn Ivan 10 D, Vratarič Jožef 10 D, Flisar Lajoš 5 D, Jarnevič Peter 10 D, Lotrič Rudolf 10 D ; z-Renkovec Horvat Lajoš 10 D ; z-Gederovec Krd-njec Peter 10 D; z-Tišine Žokš Aleksandrova 20 D; z Gradišča stareši Fiisar Števan 10 D; Grabar Šandorova Čakovec 5 D, Persa Ana Po-lana 5 D5 Szinic Lajoš Osijek 70 D, Petrian Kalman Šalamenci 10 D, Papič Franc Moravci 5 D, Boldižar Števan Šalamenci 5 D, Kovač Franc trg. Puconci 10 Din. — Radi bi nadalja-vali. Srdčna hvaia!
Dari na Dijaški Dom. ZRenkovec pri Horvat Lajoša gostiivanji sta Cipot Jeno i Ku-har Ivan driižbana med svatami vkiippobrala 60 dinarov dobrovolni darov. Hvala tak pobčrav-coro, kak daritelom. Z Amerike Elizabetha Lucu Šandor v-G. Petrovci rojeni 10 din&rov; Kahar Marija poštarica Puconci 50 din. Srdca" hvalimo.
Strdn 84.
DUŠEVNI LIST
junijuš 20.
DLri k nesprhlivomi venci v spomin na Luthdrovo Flisar Š?.ro!to za Dijačkoga Doma štipendij: Žganjar Karolina Vaneča (Francija) 10 D, Škrilec Bčla G. Radgonja 10 D, Berke Ki\-man Pužavci 5 D, Škrilec Zollan Brezovci (Mon-tevideo) 20 D, Fujs Rudolf ženov Šalamenci (Francija) 10 Din. — Najsrčneša hvala za te korine poštiivanja !
Turobni glasi. V ednom meseci nas je pa več dragi dfiš ostavilo i ništerne so celo veliko votlost nihale za sebom. Majuša 17-ga je po velikoj svojoj starosti, vu 90 tom leti mi-rovno zaspala vu Gospcdni Nemec I!ona, roj. Miholič v Sebeborci. — Isti den je osta ila marni svet Dšuban Marija, rcj. Veren v Moravci, stara 40 !et. Leta njčna so po lužnoj poli doli-tekla. Komaj poldrfigo leto stara je zgiiblla očo-mater svojo, zda je pa že dve leti beteguvala. — Maj. 21-ga je dolivzeo te vsamogoči težki križ 20 ietne roncsti i 40 letnoga vdovinstva z Čarni Judite, rcj. Horvath v Moravci i jo je p6zvao vu svoj mčr, vu njene starosti 74 leti. 8 decč njene jo žaluje. — Liki korina od silno* ga vihera, se je vtrla maj. 22-ga vu cvetji svo-jega žitka Zvčr Terezija, roj. Žganjar na Vaneči, stara 32 let. — Po več letnom beteguvanji je ltaj. 31 ga cdišao vu bogši svet Vratarič Janoš v Netnšavci (na Hidvčgi), star 64 lela. Jako de-laven, skrben vert je bio, nikomi krivico, vsako-mi li pravico čineči. — Verna tuvarišica, dobra mati, liiblena sestra : Flisar Ana, roj. Kumin, je nihala tii v Šalamenci jun. 4-ga svoj prijeten zemelski slanek i se je odselila k svoje duše Odkiipiteli. Samo 54 let je živela na etom sveti. — Daleč poznani, preštimani, liibleni mož, imenitni kmet, bodonske fare 16 let kurator, predsednik župe ogengasilcov : Bac Šandor v SlrOkovci nas je ostavo jun. 3 ga, star 64 leta. L;ki zdrzen rast, vsakomi viheri protistojeČi, tak krepkoga tela je bio on i nesmileni beteg ga je itak v par t;čdnaj vkiipstro. Ah, kelko lepoga i hasno-vitoga dela bi on znao ešče odpraviti i na našo veliko bolezen, ga že nega več, Velka vnožina liidi je ga sprevajala na njegovoj slednjoj poti. Bio je to sprevod, kakšega redtko vidimo v na-ši vesnicaj i šteri je svedočo, kak je bio prilii-blen pokojni Bac Šandor pri vsem liidstvi. Pri njegovoj škrinji so stali brezovski, lemerski, pu-žavski, strukovs i, zenkovski, bodonski, vadarski
i beznovski ogengasilci. Strukovski ogengasilcov fgre khoruš je pri žalnoj hiži, na poti i briitivi žalostne pesmi igrao pod vodstvom Bako Ka-rolya, šolskoga ravnatela. Slobod sta držala Šif-lar bodonski- i Luthar puconski diihoi-nik. Vu imeni ogengasilcov so pa Bako Karolj vz^li z srdca zhajajoči lepi sljbod od diagoga, nepo-zablenoga Bac Šandora. Po prelepoj starosti, po triida punom, aii sadarcdnom žitka bežaji je zrok pusto pluga prilcče jun. 6 ga v Lemerji Godina Števan, star 81 leto. Gospodin Bog je jako milostiven bio proti tomi svojemi vernomi siugi; oblonao ga je vu telovni z lepim napre-idenjem, vu ti dahovni ravnotak; vem je te po-kojni svcjega imena sina mogoči bio postaviti vu Gospodnove gorfce delat, vezdašnjega duhov-nika G. Petrovske fare. Prežaloslno je li to bilo pri sprevodi, ka sin diihovnik je za volo svoje ga betega ne mogao sprevoditi po toj zadnjcj poti svojega dragoga roditela, ki je njega teli-kokrat sprevajao i vozo po dugi pofaj vu šole. Ali vu diihi je sin diihovnik stanovilo z etov molbov sprevajao svojega liiblenoga ajto: wBla-goslovi vas Bog i obari vas! Presveti Bog lice svoje nad vami i boj vam smileni 1 Prizdfgni Bog lice svoje na vas i spravi vatn mir! — Jun. 8-ga je ostavo po dugšern vehnenji ženo i deco, bržtjo i vso žlahto: Barbarič Šfevan v Brezovci, star 62 leti. - N3j rrajo eti vopreminoči slad-tek grobski sen i blaženo gorstanenje!
Puconska fara za Apačko raztorjenost. Z blaženov radostjov skczniijemo znovič, ka vernici Puconske fdre Iflbijo i podperajo te sla-beše. Vu zadnji zimski mesecaj so Apačke raz-torjenosti odposlance Iiibeznivo sprijali i njihova nakanenja poleg svoje mogočnosti naprepoma-gali, znajoč, ka so se vernici Apačke raztorje-nosti ne z-svoje dobrevole odločili na to, ka si v etorn težkom cajti molitvarnico i pokopališče spravijo, nego potrebčina je je presilila na to. V puconskoj fari so nasledujoče dare dobili : 1) Puconci 1027 D, Puconska posojdnica 500 D ; 2) Gorica 294 5 D ; Brezovci 434 D, Bre-zovska posojilnica 500 D; 4) Lemerje 371 D;5) Pužavci 326 D ; 6) Predanovci 399 D ; 7) Pola-na 262 5 D ; 8) Pečarovci 339 5 D ; 9) Šala-menci 415-5 D; 10) Sebeborci 598 D; ll)Mar-kišavci 202 5 D; 12) Vaneča 389 D; 13) Mo ¦ ščanci269D; 14) Andrejci 188 75 D, 15) Dolina 152 D; 16) Bokrači 113 5 D; 17) Krnci 71 5 D ; vsevkiip 685325 Din. — Z toga vopo-kazanja prečfitimo, ka gde je bila topleša liibe-zen i vkupčiitje. Vern''ci Apačke raztorjenosti po etoj poti odpošlejo zahvalnost svojega srdca vsem tistim, ki so zkakširnkoli darom pristopili njim na pomoč i prosijo vsamogočega Boga, naj plača to naz^j mesto nji ednomi vsakomi stokralno — jezerokratno !
Stampano v »PREKMURSKI TISKARNl" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.