o9ncuiski ILU5TR0 VAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO C • n a I 1*1*«]« ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, l/.iiHjn ot> četrtkih. uredništvo in uprava v ujumjani, I m • ■ • • _ m ■ _• m Tyršev« (DuB.jsk«) cesta 20/1. PoiUU predal fiev.845. I 1.1113)113118' 15. (601*118^8 1934 Račun poštno hranilnice v Ljubljani štev. 15.303 I * Naročnina za četrt teta 20 Din, /n pol teta 40 Din, /a vse leto 80 Din. V Italiji r.a vse leto 40 lir, v Pranclll 50 frankov, v Ameriki ln povsod drugod 2 dolarja pij a smrl Ne mine skoraj teden, da ne bi Citati o slučajih kuge ali kolere v daljnjih oriontalskih deželah. Hvala bogu, pri nas v Evropi jih skoraj na več; zasluga za to gre velikemu napredku zdravniške vede in zboljšanju higiene in socialnih razmer. Toda še pred 1(X) leti je bila slika čisto drugačna; colo v Nemčiji, lci ja bila v zdravništvu med prvimi, so takrat ljudje kar v trumah umirali. Odkod je prišla strahovita kolera, ki jo pred 100 leti pustošila po Srednji Evropi? Z vhoda, iz Rusije. Kakor temna senca se je splazila čez inejo in grabila mesto za mestom — pred njo je pa hitel paničen strah pred epidemijo: 8000 mrtvili v petih dneh, 4000 obolelih, takisto smrti zapisanih... Med tem ko so se v Nemčiji še zanašali, da se bo ustavila v vzhodnih deželah, je pa že vdrla v Avstrijo: neki tihotapec, ki je ponoči preplaval obmejno reko, jo je baje prinesel s seboj. 29. avgusta 1881 so javili iz Char-lottenburga pri Berlinu o prvem smrtnem primeru. Toda vrhovni zdravstveni urad je hitel zagotavljati, da se v prestolnici sami bolezni ni bati. Vzlic temu je dal ustaviti vso plovbo po rekah in jezerih okoli mesta; zakaj da je kolera nalezljiva, so že takrat vedeli. Tudi po mestu so ustavili promet in blokirali hiše; komur je hotel pismonoša izročiti pismo, ga je moral vzeti skozi špranjo priprtih vrat z železno pinceto ali pa s kleščami... Posebno strogo so zdravniki pazili na eharlottenburški grad, kjer je imel prestolnico pruski kralj. Odkar so v Charlottenburgu odkrili prvi smrtni slučaj kolere, so grad vsak dan dvakrat od zunaj in znotraj pomazali s klorovim apnom, z žvepleno kisllino in vonjavim octom. Tri sto mož pehote je moralo noč in dan paziti na to, da ni noben nepoklican gost mogel v grad. Vsak papir, vsako pismo za kralja »o preluknjali in ga izpostavljali klorovim param. Mislili so, da bodo pare tako laglje prodrle v papir in ga razkužile... Razkuževali so pa tudi ljudi. Vsak minister, ki je hotel h kralju, vsak poslanik in diplomat, da celo duhovniki so morali v posebni sobi odi ožiti vso obleko do zadnjega kosa; nato so sedli na pleten stol, pod katerim so se na špiritpvem gorilniku pražila vonjava zelišča. Pet minut nato so se morali ogrniti v plašč iz povoščenega platna in šele potem so smeli pred kralja. 7. novembra je kolera v Berlinu ponehala. V nekaj. mesecih je bila pobrala več tisoč ljudi, toda po deželi je divjala še huje. Zdravniki so junkturo. Mizarji so priporočali posebne stole in kadi za kolero, šče-tarji kolerske ščetke, čevljarji pa posebne vložke proti koleri. Dobro so služili tudi izdelovalci povoščenega platna; nikoli prej ne pozneje niso ljudje kupovali toliko tega platna kakor leta 1831. Ker se ljudje niso upali hoditi v gledališča, so gledališki ICu^a leto-1660 Izvlečki iz raznih kronik 11. oktobra. Na drugem bregu Rena ljudje kar cepajo po tleli, tožijo, da jih udje bole, mnogi pa tudi umro. Vzlic temu bolezen menda ni nalezljiva. Zdravniki pravijo, da se je najbrže razširila zaradi velike vročine, ki smo jo imeli lansko poletje... 12. oktobra. V Draždanih so pred tremi tedni našteli 800 mrličev, naslednja dva tedna pa samo še 240 do 244, tako da upamo, da nas bo ljubi Bog nehal tepsti s to strašno šibo. 20. oktobr a. V našem mestu se nam slaba godi in divja črna smrt še zmerom z nezmanjšano sillo. Prejšnji teden jih je umrlo 210. Razen tega pripovedujejo ljudje, da so zadnjih pot noči po vrsti videli strah, namreč mrtvaški voz z belim konjem, zraven sta pa šla dva moža s svetiljkami, to je bilo ravno takrat, ko so mrliče peljali iz mesta... 14, nove m b r a. Pri nas kuga hvala Bogu že ponehava. Pred tremi tedni je umrlo 255 ljudi, pred 14 dne- vi 184, ta teden pa samo 119. Počasi se že obrača na boljše, tako imamo spet službo l*ožjo kakor poprej, tudi ni noben duhovnik ye,č umrl na prižnici in živež je postail cenejši. Tudi,, živina ne poginja več ne psi ne mačke, še mnogo manj pa kokoši. Iz tega sklepamo, da zrak ni več okužen temveč zdrav. bili proti epidemiji skoraj brez moči. Zato je pa šel padarjem in čudodelnim dohtarjem posel toliko bolj v klasje. Eni so priporočali žimo štiri-do osemletnih konj, ki so jo polagali bolnikom na glavo, češ da ni boljšega zdravila za to bolezen, ki ima bojda »svoj sedež v možganih«. Drugi spet niso mogli prehvaliti uživanja sirove hrane in žemelj; dim od zažganega gnoja, katrana in česna je menda takisto pomagal. Tudi drugi špekulanti so pridno izrabljali kon- Zgoraj: Kuga na plesu (Po sliki A. Kethela) Na desni; Karantenske barake za kolerske epidemije lota 1860. ravnatelji razglašali v časnikih in na lepakih po ulicah, da ne razkužujejo vsak dan samo svojih dvoran, odrov in dekoracij, temveč tudi igralce same. In praznoverje in mazaštvo je med prestrašenimi ljudmi cvetelo kakor še nikoli. Moderna Kitajka SJS Kitaj, neizmerni Kitaj, ki je tako dolgo spal, ee je prebudil. In odkar Je prebujen, si je neprestano v laseh % ostalim svetom, predvsem z Evropo in Ameriko. Možje v bojih, revolucijah, trgovinskih pogodbah. Pa tudi Kitajke ne drže križem rok, nič >več ne marajo slišali o ponižnosti in hlapčevstvu svojih mater in ustanavljajo društva, časnike in obzornike za ženske, hoteč biti enake svojini tovarišicam v Evropi in Ameriki. Ni jih malo med njimi, ki študirajo na drugi strani zemeljske oble, in ko se vrnejo domov, vzgajajo svoje »zaostale« sestre k ponosu in energiji. V nekem kitajskem mesečniku — imenuje se »Časopis za Ženo in gospodinjstvo« — razpravlja neka mlada kitajska pisateljica s svojimi bral-tkami izčrpno in temeljito o starem kitajskem ženskem problemu. Iz vse tisočletne modrosti starega Kita ja črpa svoje misli, da bodo na moč pretehtane in tehtne; zraven pa tudi pridobitev moderne Evropke in Američanke ne devlje v nič. In na feoncu svojega članka zbere svoje misli in predloge v tale moderni ženski dekalog; Kaj je važno za žensko, ki 9i išče moža? Tole: 1. Zunanjost in znanje Če je dekle lepo in zalo, naj si poišče moža z dobro vzgojo in lepo zu-aianjostjo; močno, veliko dekle naj si izbere orjaka za moža. Takšni pari bodo zmerom živeli mirno in srečno. Če se pa lepa in dobro vzgojena ženska odloči za bedaka, ali grda in slabo vzgojena za moža i/. dobre rodbine, ne bosta nikoli srečna. Moža je treba pretehtati po duliovnili in moralnih lastnostih, da bosta drug z drugim harmonirala. 2. Starost Najlepša starost za možitev je med dvajsetini in triindvajsetim letom. Poišči si moža, ki ne bo preslar, pa tudi ne premlad. Najboljše je, če ima dve ali tri leta več od tebe. 3. Služba Ali ima tvoj bodoči mož takšno službo, da je neodvisen od ljudi? Kakšne vrste je njegovo delo? Ali se lahko preživi brez pomoči svojih staršev? 4. I m e t j e Kako velika je njegova hiša? Ali jo ima v najemu, ali je pa njegova? Ali si je del kaj denarja na stran? Ali ima posestvo? Mož, ki naj postane tvoj soprog, naj ima toliko denarja kakor ti, zakaj če je siromak, ne moreš pričakovati miru in sreče v hiši. 5. N j e g o v a družina Ali še živita njegova roditelja? Ali ima brate in sestre? Ali ga oče in mati ljubita? Ali se vtikata v vse kar počne? Ali ima rad svoje brate in sestre in druge člane svoj« rodbine? 6. Njegovo zdravje Ali je zdrav? Ali nima katere dedne bolezni? 7. Kako živi Ali živi razkošno ali preprosto? Kadi? Pije? Kvarta? Koliko zasluži na mesec in kaj napravi z denarjem? Kako ravna s svojimi prijatelji in uslužbenci? Po tem lahko presodiš njegov temperament. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše ftekovne račune: Belgija: št. 3084-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458 66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-04, Parts; Luksemburg: št. 5967, I,uxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. JA •siLmmm 8. Njegov značaj Kako sodi o dogodkih iz vsakdanjega življenja? Ali je kaj storil, zaradi česar je izgubil ugled in spoštovanje v svojem kraju? 9. Njegovi nameni Kako sodi o zakonu? Ali misli, da mu bo ena sama žena lahko opravila gospodinjske posle, ali si jih pa namerava več vzeti? 10. Drugi podatki Ali ima lep nastop? S kom občuje, itd., itd. Lahko povprašaš še o drugih rečeh, pri sosedih, z dopisovanjem, ali se pa sama prepričaš na sestankih. Ce ti njegova morala ustreza, se lahko poročiš z njim. Potem se ti ni treba bati, da bi se kdaj svojega sklepa kesala. Če se pa poročiš z možem, ki ga ne poznaš — kako ga boš potem ljubila? To naj si vsaka mlada žena dobro premisli. Ne plaši se in poizvedi vse potrebno, preden se odločiš. Le tako boš srečna v življenju. * Ali vidite, kolikšna je razlika med včerajšnjim in današnjim dnem? Za- kaj prej niso deklice imele niti te pravice, da bi svoje bodoče može pred zaroko sploh videti smele! Moža sta ji izbrala starša; naj je bil star ali grd ali slabega značaja — če se je oče zanj odločil, ga je morala vzeti. Kako drugače se ber6 nasveti in predlogi moderne Kitajke! Skoraj prepodrobno, prestvarno za naš okus, iz golega strahu, da ne bi padla nazaj v prejšnje obupne razmere. S svojimi modrimi in strogimi desetimi zapovedmi pa nalaga kitajskemu dekletu, ki se je dalo do zdaj slepo voditi, nemara le preveliko odgovornost. Ali se bo znala in mogla ravnati po njih? Le ena točka v do'lgi vrsti zahtev, ki spominjajo s svojo stvarnostjo malone na naše prosvetljene zapad-ne boriteljice za ženske pravice — le ena točka torej se nam zdi, kako bi rekli, precej kitajska. »Ali misli tvoj mož, da mu bo ena sama žena lahko gospodinjila, ali pa si jih namerava več vzeti?« Te prastare pravice orientalskih mož, se zdi, se tudi novodobna Kitajka ne upa lotiti... K pričujoči moderni prozi o Kitajski nam dovolite, drage bralke, nekoliko poezije z .Japonske. Ne sicer o zahtevah japonskih deklet nasproti njihovim bodočim soprogom, narobe; pokazati vam hočemo, kako sanjava Japonka opeva svoje čare, kadar išče moža. Takle oglas je izšel pred nekaj tedni v japonskih listih f »Lepo deklo sem. Moji lasje mi valove po tilniku in me zastirajo ko nežen oblak. Moja postava je gibka ko vrba v vetru. Moj obraz je sladak iti blesteč ko srebrni lesket cvetlic. Dovolj imam premoženja, da grem lahko neskrbno in srečno skozi življenje z roko v roki s svojim ljubimcem. Če najdem prikupnega gospoda, umnega, bogatega, izobraženega in lepih šeg in navad, se bom združila z njim za življenje, po smrti bom pa v grobu iz rožnatega, marmorja delila z njim večni pokoj.« nar! Brezimno pismo Napisal Lindy Dr. Franc Keller je pobral pismo, ki ga je bil pravkar vrgel v košaro za papir, in ga zravnal. Ne, da ga njegova mala, sladka ženica vara — ne, saj ni mogoče. Še enkrat je prebral kratki stavek, napisali na najnavadnejšem pisemskem papirju: »Ce se hočete na lastne oči prepričati, da vas vaša žena vara, stopite drevi ob šestih k Rennerjevim, Rožna ulica št. 25, pritličje. Tam jo iboste lahko presenetili. Dober prijatelj.« Brez podpisa, seveda! Kdo bi tudi imel toliko poguma, da bi se pod-ptoal na tak nesramen zmazek 1 V drugo je hotel pismo vreči v košaro r— in ee sam nad seboj razsrditi, da Bima toliko poguma. Ce bi bilo vendarle res, če so partije bridža, na katere je Elza zadnje čase tolikokrat tla, res zgolj pretveza, da se sestaja s »vojim ljubimcem?... * Pri kosilu se mu je zdelo, kakor bi bil poljub njegove žene danes za spoznanje hladnejši. Ali ne bi bilo najboljše, da ji kar odkrito pove, naj se mu izpove? To slepomišenje, ta negotovost in medsebojno nezaupanje — ne, tega ne bo dolgo prenesel. »Kam pa greš popoldne, srček?« jo je oprezno vprašal. »Spet na bridž?« »Ne,« je zategnila, kakor v zadregi. »Več nujnih potov imam, pa k mo-distinji moram...« Premetena je, je pomislil, zato se ne mara zagovoriti; kako lahko bi jo vjel, če bi čisto določno rekla, tja in tja. »Ali imaš danes tudi toliko dela?« ga je vprašala. »Ali ne bi šila pote v urad? Sicer ne vem natanko, ob kateri uri naj bi se oglasila...« Aha, zagotovila bi se rada — fej, kako grdo! »Najbrže ne bom ves popoldan v uradu, k nekemu bolniku bom moral na dom.« »Toda k večerji prideš?« »Seveda,« je zagodrnjal in se hladneje poslovil kakor po navadi. * Popoldne mu je bilo popolnoma nemogoče, da bi se zbral. Misli so se mu podile po glavi. Trdno je bil odločen odpeljati se ob šestih v to Rožno ulico in na vsak način dognati, kaj je s stvarjo. Malo pred šesto ga je iznenada poklicala žena. Čudno, strašno čudno; drugače ga ni v uradu nikoli klicala, ker je vedela, da ga moti pri delu. »Oh, Franc, hotela sem te samo vprašati, ali se ti ne bi hotelo iti zvečer v kino, pa bi mimo gredoč vzela vstopnice.« Tako torej, ni mu prav zaupala, pa se je hotela prepričati, ali je še v pisarni, da je ne bo presenetil v mestu; zastran vstopnic je bila oči-vidno gola pretveza. Vstopnic bo še zvečer na blagajni dovolj. Dokaj kratko ji je odgovoril, da še nič ne ve, da bo morda imel še doma nekaj dela; za vstopnice bi bilo še po večerji čas. Tako torej. Zdaj se bo pa peljala v Rožno ulico in se sestala s svojim ljubimcem, med tem ko bo on lu sedel in delal. Le zakaj je morala biti ta stvar tako grda.-------- Pogledal je na uro: čez deset minut bo šest. Oblekel se je, poklical na cesti taksi in velel šoferju, naj se ustavi na vogalu Rožne ulice. Taksi je obstal v začetku ulice z visokimi stanovanjskimi hišami. Še je premišljal, ali naj še malo posedi v vozu in se razgleda okoli sebe, ko privozi mimo njega drugi avto, in v njem spozna svojo ženo. Videl je, kako je Elza plačala šoferju, pogledala naokoli, nato pa izginila v hišo štev. 25. Stekel je po nizkih stopnicah v pritličje. »Vdova Rennerjeva« je visela posetnica na vratih in zraven zamazana tabLica: »Oddaja sob v najem«. O, kako grdo je bilo vse to! Vrata so bila samo priprta in tako je slišal glas svoje žene: »Prosim, pustite me, da trenutek počakam — vsak čas mora priti.« Da vsak čas bo prišel, samo ne tisti, ki ga je tu čakala. Kratko je pozvonil in stopil mimo gospodinje, ki je prišla odpirat, v siromašen »salon«. Ko ga je žena zagledala, je planila pokoncu. »Tako,« je suho dejal. »Tukaj te torej dobim.« Njen obraz je bil ves v solzah. »Ali bi mi hotela povedati, po kaj si šla sem?« »Tebe sem čakala, Franc,« je mehanično odgovorila. »Kaj? Zdaj, ko sem te izpregledal, imaš še poguma, da mi lažeš v obraz? Ko vendar natanko veš, da mora vsak trenutek priti oni drugi? Ali pa stoji nemara tvoja dična Ren-nerlca zunaj na straži in pazi, da mi ne prileti v roke? Ne boj se, nič mu ne bom storil. Prišel sem samo zato, da ti povem, da ti ui bilo treba teaa Kodac se žena dmgikmi 2aliuM v V Londonu, januarja. Londonsko sodišče za ločitve zakonov je razpravljalo pred nekaj dne- vi o zamotanem slučaju, ki se zdi kakor pripovedka. Če bi si stvar kdo izmislil, bi mu pač nihče ne verjel, zakaj situacije, o katerih je sodišče razpravljalo, so tako neverjetno zamotane, da še sodniku Battesonu niso hotele v glavo. Slučaj ima zeilo zanimivo zgodovino. Kapitan Muray se je pred petimi leti oženil z neko mlado in zelo lepo damo. Spočetka je bil zakon zelo srečen. Šele ko se je pojavil trgovec Bisicker, ki je mladi ženi pričel dvoriti, se je zakonska sreča zamajala. Kapitan je sicer svoji ženi brezmejno zaupal in ji dal v vsakem pogledu svobodo, toda zdaj je vendarle pričel sumiti o ženini zvestobi in je prepovedal gospodu Bisickerju vstop v svojo hišo. Toda posledice te prepovedi so bile povsem drugačne kakor si jih je dobri kapitan želel. Po različnih znakih se je dalo sklepati, da je od tistih dob kapitanova žena obiskovala Bisickerja v njegovem stanovanju, ker ni on smel k njej. Muray se je zategadelj odločil, da bo dal svojo ženo nadzirati po dveh detektivih. In res sta mu že čez nekaj dni prinesla dokaze, da ga žena vara. Pri priči je zahteval ločitev zakona in predložil dokaze o ženini nezvestobi. Sicer pa ves ta dokazilni material prav za prav niti potreben ni bil, ker je žena pred sodiščem odkrito priznala, da je varala svojega moža, s čimer je pospešila ločitev. Priznanje ji ni bilo težko, ker je vedela že v naprej, da jo bo čez nekaj tednov gospod Bisicker vzel. S tem bi bila stvar logično in ugodno končana, ker se je prejšnji »trikot« sporazumno razstal. Tudi Muray sam je kaj kmalu prebolel svojo zakonsko nesrečo in se v drugo zaljubil in poročil. Toda zdaj se je stvar nepričakovano zasukala. Bisicker je moral za dalj časa odpotovati v tujino, da pregleda svoje podružnice. Razen tega skrivaj početi; že zdavnaj bi bila lahko prosta, da si mi odkrito povedala, ne pa da greš pljuvati na vse, kar je bilo med nama.« Osuplo ga je pogledala. »Kaj... ali... saj si vendar t i prišel na sestanek s svojo ljubimko?« »Kaj naj spet te čenče pomenijo?!« Pokazal ji je brezimno pismo. Brez besed je zasrepela vanj. »Ne... razumem... jaz sem pa... tebe sumila,« je zajecljala, segla v svojo torbico in mu pokazala natanko enako pisanje, ki ga je tudi ona dopoldne dobila; v njem ji je pisal neznanec, da ima njen mož popoldne ob šestih sestanek pri Rennerjevi vdovi. Trenutek nato sta ležala drug drugemu v objemu, v največje začudenje vrle Renrierice, ki si vsega tega ni znala razlagati. * Ključ k ugauki sta našla, ko sta se vrnila domov in odklenila stanovanje: vse je ležalo navzkriž, denar ukraden, dragotin nikjer. Neznani pisec ju je bil izmamil z doma in ju v njuni odsotnosti oplenil. Elza se je zasmejala med solzami: »Oh, dragi, kaj mi je tega mar — ali ni tudi tebi tako, kakor bi se bila danes v drugo dobila? — — Sicer pa, mar nisva zavarovana?...« pWCga fnOŽA... je moral še v Indijo po opravkih in je kanil ostati dobrega pol leta na potovanju. Gospa Bisickerjeva se prve tedne po moževem odhodu sploh ni pokazala v javnosti, temveč je samevala doma. II koncu ji je pa vendar postalo predolgočasno in je začela hoditi v gledališče. Nekega večera se je srečala s svojim prvim možem, kapitanom Mura-yem, ki je bil slučajno v gledališču, ker je bila njegova žena pred nekaj dnevi odpotovala v Liverpool k staršem. Ob svidenju sta se Bisickerjeva in Muray prav prijazno in prijateljski pozdravila. Beseda je dala besedo in po kratkem razgovoru sta se oba zedinila, da bi bilo prav prijetno, če bi se od časa do časa sešla. Sestanek je sledil sestanku in teden dni po svidenju v gledališču je imel kapitan Muray že razmerje s svojo prvo ženo. Njej se je zdela stvar popolnoma v redu in je bila prepričana, da si nima ničesar očitati. Kmalu ji je postalo jasno, da je bil njen drugi zakon zabloda. Murayevo drugo ženo je medtem obvestila neka njena dobra prijateljica o moževi nezvestobi. Vsa razburjena se je pripeljala v London, izjavila, da želi ločitev zakona, predala zadevo odvetniku in se vrnila v Liverpool k staršem. Še preden se je Bisicker vrnil iz Indije, je bili Mu-rayev drugi zakon sodno ločen. Ko se je pa Bisicker vrnil, mu je žena povedala, da bi se rada ločila. Kaj je siromak hotel? Privolil je. Sodnik je na poslednji razpravi izjavil, da ni še nikoli dobil tako zamotanega slučaja. Konec pesmi je tak, da se je Mu-ray spet oženil s svojo prvo ženo. Bog ne daj, da bi se ves ta teater še v tretje ponovil!... * V Atenah so v petek podpisali ined Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo iu Turčijo balkanski pakt, s katerim omenjene države druga drugi jamčijo svoje meje. H paktu zaenkrat še nista pristopili Bolgarija in Albanija. Pariz je doživel pretekli torek in sredo hude in nevarne ure. Dišalo je po revoluciji. Množice demonstrantov, bivših bojevnikov, patriotske mladine, nacionalistov, vmes pa tudi nekaj mračnih elementov je hotelo naskočiti parlament, ker Daladierjeva vlada vzlic zaupnici dobljeni v zbornici, ni hotela odstopiti. 55e od afere s sleparjem Stavijskim razdraženi pariški javnosti se je Daladier še bolj zameril, ker je odstavil socialistom na ljubo popularnega pariškega policijskega prefekta (ravnatelja) Chiappa. Skrajni desničarji so nejevoljo ljudstva še umetno podpihali. Tako je prišlo v torek, 6. t. m. zvečer na trgu Sloge (Plače de la Concorde) nasproti parlamentu, do ogorčenega spopada med demonstranti in policijo, ojačeno z vojaštvom. Napad na parlament so sicer odbili, toda padle so žrtve: okoli 20 mrtvih, več sto ranjenih. Da prepreči nadaljnje prelivanje krvi, jo podal Daladier ostavko. Na željo predsednika republike Lebruna in treznih parlamentarnih voditeljev je nato sestavil novo vlado bivši predsednik republike in neparlamentarec Gaston Douinergua (izg. Dumčrg); nova vlada je nadstrankarska in je v njej 6 bivših ministrskih predsednikov in več bivših ' ministrov. Pariz je Doumerga navdušeno pozdravih Pričakovati je, da bo nevarnost dosedanje nestalnosti francoskih vlad, ki so so zadnje čase menjavale kakor letni časi, vsaj za tako dolgo odstranjena, dokler se ne urede francoske državne finance, razčisti afera Stavijskega in reformira že zastarela in neprožna francoska ustava. ■ Kroglo izkašljal po 35 letih. Kot dvanajstleten fant jo je Albert Johnson v Hullu na Angleškem izkupil: pri igranju ga je oplazila krogla iz puške in ga zadela v nos. Toda v bolnici je niso nikjer mogli najti. Zdaj mu je 46 let in opravlja slikarski poklic. Ondan ga je posilil kašelj in nenadoma je začutil nekaj trdega, ko ga je dregnilo v nebo, potem pa padlo na tla: bila je krogla, ki jo je 34 let nosil v svojih pljučih. ■ Najdaljši poljnb. V Veracruzu (Srednja Amerika) so priredili natečaj za najdaljši poljub. Zmagal je par, čigar poljub je trajal deset ur. Pametnejše vse-kako in manj krvoločno kakor bikoborbe; toda kaj mislite, ali je to še užitek? ■ Potopljeno mesto sta odkrila, kakor poročajo iz Rima, dva pilota v jezeru Daiet el Roumi, južno od Casablance v Maroku. Najbrže gre za starorimsko naselbino, ki je zaradi katastrofalnega potresa ali pa velikanske povodnji izginila z zemeljskega površja. Pred ponaredbo varen denar. Pred kratkim »o Angleži zaprli najspretnei-šega ponarejevalca denarja na svetu, Edvarda Whita. V ječi je napravil načrt, kako bi se sleherna ponaredba novcev onemogočila. Srebrniki in zlatniki naj bi dobili na robu droben, a zelo globok žlebič, kakršne lahko napravijo samo veliki in močni stroji, ki si jih ponarejevalci ne morejo nabaviti. ■ 2(1 let po izbruhu svetovne vojne mora Anglija še zmerom 1 milijonu ljudi plačevati podpore, pokojnine in invalidnine. Pokojninsko ministrstvo je v ču9u svojega obstoja izdalo za podpore po svetovni vojni prizadetim vsega skup skoraj poldrugo milijardo funtov (svojih tri sto milijard Din). ■ 0, ta statistika! Neutrudljivi so statistiki; na minuto natanko vam vse izračunajo. Le poslušajte: Angleži popijd na minuto 833.333 skodelic kave, porabijo 65 funtov (13.000 Din) za vzgojo otrok in jih 99 izgube (20.000 Din) na škodi, ki jim jo napravijo podgane — vse to v 1 minuti. Toda če bi vse podgane na Angleškem prišle na dan iu defiliralo mimo vas (7 v 1 minuti), te promenado v 1 letu še ne bi bilo konec. Vsi Angleži pa tega defileja ne bi mogli do konca videti, ker vsako minuto 1 Anglež umre, 1 pa odpeljejo v bolnico zaradi prometne nesreče. Tekmovanje Zaž*tiviU idjuktev Dunaj, februarja. Neki dunajski list je pred kratkim razpisal natečaj za »najdebelejšo laž« svojih naročnikov in bralcev. Neverjetno, česa vsega si dan današnji ljudje ne izmislijo! Sodeč po odzivu je razpis obrodil lep uspeh: nič manj ko 2968 ljudi je poslalo svoj lažnivi prispevek. Res da so iz večine dokaj nedolžni, toda upoštevati je treba, da lagati sicer ni težko, vsekakor lažje kakor resnico govoriti, težko je pa tako lagati, da boš za to nagrado dobil. Nu, list pravi, da je z dobljenimi prispevki zadovoljen. Nekateri tekmovalci so baje tako debelo lagali, da so se pri čitanju v uredništvu stropovi tresli. Spet drugi so bili le preveč resnicoljubni; niso si mogli sami kakšne izmisliti, pa so poslali laži, ki so po sodbi uredništva stare že najmanj par stoletij. Zaradi neke take laži so baje nekega kljukca že z Noetove barke vrgli. Ce uredniki tako rečejo, bo že dižalo; kdo bo pa razločil laž od resnice, če ne žurna-list! Mislimo, da utegne tudi naše bralce zanimati, komu in za kakšne laži na Dunaju nagrade dele. Zato si ne moremo kaj, da jih ne bi nekaj najboljših ponatisnili, da se bodo tudi naši ljudje po njih zgledovali, če bi se slučajno kdaj tudi pri nas kdo spomnil in razpisali takle natečaj. Prvo nagrado je, kake: se spodobi, dobila ženska, in jo je uredništvo lista proglasilo za »kraljico avstrijskih lažnivcev«. Njen prispevek je kratek Modic Magdalene Pariz, februarja. Kavarna Veber na rue Royale je eden izmed najelitnejših, najbolj gosposkih lokalov v Parizu. Ob krvavih torkovih demonstracijah se je spontano izpremenila v ambulanco; ker so se v neposredni bližini vršili boji, so bili usnjati fotelji, žametasti naslanjači, mehki stoli in pregrajene mize te razkošno opremljene kavarne še najboljše nadomestilo pravih bolniških stolov in postelj. Toda prihajali niso samo ranjenci! V kavarno so se zatekle tudi uboge pouličnice, ki noč za nočjo postajajo okoli cerkve Sv. Magdalene, da bi in jedrnat in priča o veliki fantaziji. Takole se glasi: Moj stric, ki živi v Ameriki, gre vsak dan zvečer v gozd in zavpije vanj: »Hej, stari, vstani!« In gozd je tako globok, da se jek vrue šele okoli 7. ure prihodnjega dne in ga zbudi. Tudi drugo najdebelejšo laž je napisala ženska. Vse kaže, da v Avstriji v tej panogi umstvenega udejstvovanja nežni spol prednjači. Evo, poskušajte: Nekega lovca sta v pragozdu na-jjadla dva- tigra hkratu. Toda v puški je imel samo e n naboj. Brez pomišljanja je izdrl sabljo, jo zasadil v zemljo in pomeril. Krogla se je ob sablji razklala in obe polovici krogle sta oba tigra razmesarili na kose. Šele na tretjem mestu je neki moški: Ponoči tako glasno smrčim, da se zmerom od tega prebudim. Zato som se preselil v sosednjo sobo, da me moje smrčanje tako ne moli. Moja mati ima pa tako rahlo spanje, da se vselej zbudi, kadar barometer pade. Četrta najboljša laž je spet ženskega porekla: Na vrtu pri nas doma stoji že od pamtiveka košato drevo. Od starosti je že tako onemoglo, da smo mu morali napraviti naočnike, drugače ne bi več vedelo, kdaj je zima in kdaj poletje. Tako, zdaj pa mislim, da imate dovolj. Q. vsaj za prenočišče zaslužile. Z ene strani so jim zaprli pot prodirajoči demonstranti, z drugih strani je pritisnila nanje policija in garda na konjih. Tako so hočeš nočeš morale poiskati zavetja v drugače nedostopni jim kavarni. Da se vsaj nekoliko od-dolže za gostoljubnost, so se sirot na dekleta ponudila za Samaritanke. Raztrgale so si robce in rutice in nežno in ljubeče vso noč obvezovale rane, ne misleč nase — tudi potem ne, ko bi bile po končani bitki lahko že odšle. Mnogo jim bo odpuščeno, ker so mnogo usmiljenja storile. Kalvarija ljubezni Bomttn las nalili dni. — Napisal P. R. f Zabolelo jo je, če je samo slišala Imenovati Horvinovo ime. Toda sin »e ni dal ugnati. Mehiko je nadaljeval: »Vprašal eean svojega očeta in on mi je dal nekatera pojasnila. Noben Idvoan lii več mogoč. Gospa ELarleyeva Bi nibČe drugi kakor žena dr. Milav-«a. Kaj res nisi vedela?« >KoJneni se tik ; »Nisi vedela, kako je otrokoma fane?«I; • i ■■■■■■■ »Ne... Vpričo mene ni nihče njunih imen nikoli imenoval.« »0, potem mi je vse jasno.« »Kaj ti je jasno?« »Vzrok nenadne izpremembe v vedenju go&pe Harleyeve do naju... Saj nisi pozabila?« »Da, to je bilo tisti dan, ko je zagledala Cirila in naju nato pozvala, da takoj zapustiva njeno hišo.« Madžarka je pobesila glavo: »Še zmerom je bila prepričana o moji krivdi, še takrat ni odpustila svojemu možu. A vendar...« Umolknila je dm se zatopila v grenko misli. Franc je otožno ponovil za njo: »Da, prepričana je bila o tej krivdi ... in najbrže bo do konca ostala iv tej veli...« r>| Takrat je Ikma nenadoma dvignila glavo. V njenih črnih ziremicah se je eablisnilo. >0, dobro vem, Franc, katera misel te teži in kaj ti razjeda dušo. Toda no smeš obupati.« Mladi mož jo je začudeno pogledal. »A|U imaš mar dokaze za svojo nedolžnost, mati?« , . »Mogoče.,.« je odgovorila in iz tegnila roko proti njemu. Krčevito ga je stisnila k sebi in tiho, a s trdnim glasom dodala: »Tj si izpolnil svojo dolžnost, otrok moj — zdaj je na meni vrsta, da svojo storim,.« -■'iKi \ IXi n>:, :k’ lij;,,.' Nesrečna ljubezen ' »Zakaj si nocoj tako redkih besed?« »Samiie : vem.., Časih že tako f>ridfl.i«!.^' g*cv »v. »Da.nisi nemara bolan?« >0, nel« >.,rr.5 »In rvendarti, je nekaj I V tvojih očeh drgeta vročica... iustnice se ti r' ,V • • »Morda n\e je ta prelestni prizor tako prievzei; Saj ve§, da pri nas nimamo tako čudovitih alpskih pokrajin s tafeo peheškim solnčnim zatonom, -kakor ae pravkar odpira pred uama.„jc. }j »0, Renč, ne morem verjeti, da bi bilo samo to.« Visoki mladi mož s plavimi lasmi in sinjimi očmi ni odgovoril. Ta r izgovor 'se je vršil nekega pomladnega večera na verandi otroškega zavetišča ria Sonnenbergu med MarkOm in njegovim prijateljem Re-nčjem Vernienom. Renč je bil sin francoskega veletrgovca, ki je vsako lete nekajkrat prišel v švicarske Alpe letovat; Pri neki takšni priložnosti se je bil .seznanil z Markom. Mlada moža sta se hitro priljubila drug drugemu in Marko ga je pred- 04. nadaljevanje stavil svoji materi in sestri. Ljudmila ga je prijazno sprejela: bil je prijatelj njenega sina, in to ji je bilo dovolj, da je postal drag tudi njej. Tem bolj, ker je že po prvem njegovem obisku videla, da je mladi mož fin dečko, lepega vedenja in nepokvarjenega srca. Kadarkoli je govorila z Markom in Božo, je bila vselej polna hvale o njem. Da, Božal Deklica se je v zadnjih letih silno izpremenila. Postala je nenavadno resna in tiha, malone melanholična. Prej tako veselo in živo dekle, se je zdaj vselej, kadar je bila sama, izgubljala v svoje misli in tiho, otožno sanjarjenje. Ljudmila ji je dostikrat prigovarjala, a zaman. Mati je le predobro slutila, kaj je nesrečnemu otroku — a kako naj mu pomaga? Hotela jo je razvedriti z mladim Renejem. Ce je le mogla, je tako nanesla, da sta bila mlada človeka skupaj. Laže bo onega pozabila, si je dejala na tihem. In kadarkoli je mogla, je nanesla besedo nanj. Toda Boža je vselej obrnila pogovor drugam. Ali ji je pa stvarno pritrdila: »Da, mama, dober dečko je. Drugače ga ne bi imel Marko tako rad.« To je bilo vse. Rene Vernien je zdajci dvignil glavo. V njegovih očeh je nenadoma zasijal sklep. »Poslušaj me, Markoj Marko ga je začudeno pogledal. »Moj prijatelj si,« je povzel mladi mož. »To mi daje pravico, da ti nekaj povem.« »Kar na dan z besedo!« »Ali ničesar ne slutiš? Mar nisi še ničesar opazil?« Marko se je drobno nasmehnil. »Pač... Opazil sem, da že od takrat, ko sem te prvič povabil k nam, nisi več tako vesel, kakor si bil prej.« »Pa nisi pogodil vzroka te izpre-membe?« Marko se je spet nasmehnil. »Ne...« »In tudi ne slutiš, zakaj sem nocoj tako... Čuden, kakor si malo prej dejal?« »Ne slutim, lahko mi verjameš.« »Poslušaj me tedaj. Otožen sem, ker moram, kakor veš, pojutrišnjem zapustiti te čudovite kraje, kjer sem pri tvoji materi in sestri pa pri tebi doživel tako lep, tako prisrčen sprejem.« »Nu, Renč, zastran tega se ne boj. Kadarkoli te bo pot zanesla tod mimo, sam veš, da boš pri nas vselej dobro došei« »Zelo ljubezniv si, Marko. Toda kakor sem ti pravil, bom moral takoj, ko se vrnem domov, ostati pri očetu in mu pomagati. Star je že, pa sam ne zmore več vsega. In tako ne vem, kdaj si bom spet mogel utrgati nekaj časa in...« »Ne govori tako, Renč. Vsaj enkrat na leto z zanesljivostjo računam, da nas boš prišel obiskat. Bogat si in neodvisen in nikoli ti ne bi oprostil, če si ne bi vzel vsaj nekaj tednov, da skočiš pogledat k nam.« Renč je žalostno zmajal z glavo. »Poslušaj me, Marko,« je spet začel. Globoko je zajel sapo, nato je pa povzel: »Vidim, Marko, da se delaš nevednega, toda prepričan sem, da si že zdavnaj ugenil, kaj je vzrok mojega nemira. Saj vendar pri mladih ljudeh ni za otožnost toliko vzrokov, da ne bi človek pravega našel.« Marko se je zasmejal. »Da nisi nemara zaljubljen?« »Zadel si.« »V Božo?« »V koga drugega če ne vanjo? Kdo se ne bi zaljubil v tako ljubko in lepo dekle, kakor je tvoja sestra? A ne misli, Marko, da je stvar šele od včeraj! 2e pred šestimi meseci, ko si me povabil k sebi in sem prvikrat stopil pred gospodično Božo — že takrat sem čutil, da jo ljubim. Ko sem odhajal, se je nekaj obrnilo v meni.« »Aha, spomnim se... Bill si prav tako otožen in redkih besed kakor danes. Da, spomnim se.« »Rekel sem sam pri sebi, da sem smešen... da mi gospodična Boža nikoli ne bo vračala ljubezni... da moram zatreti v sebi to blazno čuvstvo, ki mi je nenadoma napolnilo srce. Pa ni šlo. Vsak dan sem moral bolj misliti nanjo. In ko i me ob odhodu povabil, naj se spet oglasim, ko si dejal, da bosta tvoja mati in sestra srečni, če v bom v kratkem spet obiskal, nisem imel toliko poguma, da bi bil odklonil vabilo, kakor bi bil moral.« Mrzlično je prijel svojega prijatelja za roke: »Marko, saj se ne srdiš, da ti tako govorim?« »Zakaj bi se srdil, Renč?« Nastal je trenutek tišine. Marku se je lahno nabralo čelo; neka misel ga je bila prešinila. Renč je povzel: »Zdaj mi pa odkrito odgovori, Marko, in mi nikar ne prizanašaj. Kaj ne da se ti zdim smešen in nor?« »Smešen... nor... Zakaj, prijatelj?« »Ker me gospodična Boža ne more ljubiti... ker me ne bo nikoli ljubila...« »Kaj veš!« »Tako mi je, Marko, kakor bi nekaj skrivala pred ljudmi... veliko bo-Jest. Ali nisi še videl?« Marko ni takoj odgovoril. Sele po kratkem premisleku je dejal: »Takšni ste vsi zaljubljenci. Za prazen nič se vznemirjate in vidite strahove, kjer jih ni... Boža je bila res prej vesela in živa, zdaj se je pa njen značaj približal mojemu... postala je resna in tiha. Toda to je pri ' 1 •. 111 I 1 " ... i hafaovcfia škotska Sobotna kopel v škotski družini. mladem dekletu nekaj samo po sebi razumljivega, bi dejal. Da bi imela kakšno skrito bolest, nič ne vem.« »Da ni nemara že oddala svoje srce?« Renč je nehote vztrepetal, ko je izgovoril to vprašanje. Toda njegov prijatelj se je spustil v smeh. »Na to vprašanje mi je ta trenutek težko odgovoriti. Vendar mislim, skoraj prepričan sem o tem, da bi ti dosti prej mogel nikalno odgovoriti kakor pa pritrdilno. Moja mati in sestra živita, kakor veš, čisto sami zase. Razen staršev, ki pripeljejo svoje otroke ali pa pridejo ponje, nikoli ne vidita žive duše. Zato bi dejal, da se doslej še ni utegnil pr) nas oglasiti princ iz devete dežele da bi ugrabil Božino srce...« se je za smejal Marko. Renč je vzdihnil. »Kako dober si, Marko, da mi pustiš vsaj malo upanja.« Marko je vstal, stopil k svojemu prijatelju in mu resno pogledal v oči. »Ali hočeš, da povprašam pri Boži? In da povem materi?...« »O, kako dober si, prijatelj!« je vzkliknil Renč in mu vroče stisnil roko. Marko je držal besedo. Zvečer, ko so povečerjali in so se že odpravili vsak v svojo sobo, je porabil priliko in potrkal pri materi. Presenečeno ga je pogledala. »Kaj bi rad, sin moj?« ga je vprašala. »Najprej dovoli, da te poljubim, mamica.« »Saj si me pravkar, ko si mi voščil lahko noč.« 1 »Res, mamica. Toda kakor veš, moram pojutrišnjem nazaj v mesto, ker se začno predavanja, in potem se nekaj mesecev ne bova videla « »Prav imaš,« je odgovorila in vdu-šila vzdih. Marko ji je nežno poljubil roko. Potem se je vzravnal. »Nisem samo zato prišel, mamica, da te poljubim. Se drugi vzrok me je pripeljal k tebi.« »Še drugi vzrok?...« »Da, mamica, govoriti moram s teboj...« »Oho! 0 čem pa, Marko?« »0 zelo resni stvari... Neko poslanstvo moram opraviti...« »Poslanstvo? Ali se šališ?« »Ne šalim se, ... V imenu svojega prijatelja sem prišel!.« »Gospoda Renčja?« »Da... Ali ne uganeš?« Marko se je pomembno nasmehnil. Toda mati je položila prst na usta. »Ne smeva biti tako glasna... Boža bi naju utegnila slišati... In če se ne motim, gre nemara ravno za njo.« »Ugenila si, mamica!« »Torej je res?« »Da... Renč jo ljubi...« »Ali ti je sam povedal?« »Da, danes popoldne. Bil je čudno otožen in molčečen, pa sem ga vprašal, kaj mu je. Nekaj časa se mi je izmikal, potem je pa udarilo iz njega. Verjemi mi, mamica, pri njem ne gre za navadno, vetrnjaško ljubezei; zaljubil se je bil že prvi dan, ko je Božo zagledal. Kaj ti bom na dolgo razlagal: prosil me je, naj najprej tebe vprašam, ali ne nasprotuješ njegovi ljubezni, potem pa, ali se sme pri Boži nadejati, da ga bo uslišala.« Ljudmila je pobesila glavo. Vzdih se ji je izvil iz ust. Grof MONTE - OR1STO ftoman Napisal Aleksander Dumas ■9. nadaljevanj* Franc je vedel, da si Albert ustvarja svoje sodbe šele po tehtnem premisleku, zato mu ni maral oporekati. Obrnil je pogovor drugam. »Ali nisi opazil, da te je nenavadno pozorno opazoval?« ga vpraša. »Mene?« > Albert se zamisli. „ »O.« vzklikne nato, »temu se ne čudim. Saj bo že leto dni tega, kar nisem več v Parizu, in me mora imeti sodeč po moji obleki za deželana. Daj mu o priliki stvar pojasniti.« Franc se nasmehne. Trenutek nato je vstopil grof. »Evo me, gospoda, na razpolago sem vama. Spravite si nekaj tehle smotk, gospod Morcerf,« doda s čudnim poudarkom na tem imenu, ki ga je to pot prvič izgovoril. »Z največjim veseljeml Če se boste kdaj oglasili v Parizu, bom gledal, da se vam oddolžim.« »Ne bom odklonil vašega vabila, ker se imam res namen nekega dne tam oglasiti. Takrat si bom dovolil potrkati pri vas.« Po teh besedah so se odpravili. Krenili so čez Španski trg v Frattinsko ulico, ki je šla mimo Rospolijeve palače. Franc si jo je pozorno ogledal; dogovor med možem v plašču in Tiberčanom v Koloseju mu je bil še zmeraj v spominu. »Katera okna so vaša?« vpraša grofa čisto nedolžno. »Poslednja tri,« odvrne le-ta z nehlinjeno malomarnostjo. Franc naglo pogleda po njih. Stranski dve sta Mii zagrnjeni z rumenim damastom, na srednjem je bil pa zastor iz belega dama-sta z rdečim križem. Mož v plašču je torej izpolnil obljubo, ki jo je dal Tiberčanu; zato ni moglo biti več dvoma, da je ta mož grof sam. Vsa tri okna so bila še prazna. Vsepovsod so se vršile priprave, razmeščali so stole, postavljali odre in pripravljali okna. Maske so se smele prikazati šele tedaj, ko bodo dali z zvonovi znak. Franc, Albert in grof so nadaljevali svojo pot po promenadi. Čim bolj so se bližali Piazzi del Popolo, tem gostejša je postajala gneča. Iznad množice se je dvigal sredi trga obelisk s križem na vrhu, pred njim pa oba najvišja tramova morišča in med njima leskečoče se rezilo giljotine. Na vogalu ulice so zagledali grofovega intendanta, ki je že čakal svojega gospodarja. Najeto okno je bilo v drugem nadstropju velike palače med Babuinsko ulico in Montepinciom. Sobica je bila nekak kabinet in se je iz njega prišlo v spalnico; na stolih so ležali ljubki bajazzi in belega in modrega atlasa. »Ker sta mi že prepustila iz-bero kostumov, sem se odločil za bajazze,« reče grof. »Letos so najbolj v modi.« Franc ni dosti poslušal, kar je grof govoril; vsa njegova pozornost je veljala prizoru, ki sta mu ga kazala z ljudmi nabiti trg, in strašno orodje na njem. Mladi mož je namreč prvič v življenju videl giljotino. Na deski, na katero bodo pozneje položili obsojenca, sta sedela dva moža in zajtrkovala. Eden od njiju je privzdignil desko in potegnil izpod nje steklenico vina, napravil iz nje požirek in jo nato dal tovarišu. Ta dva moža sta bila rabljeva pomočnika. 2e ob pogledu nanju je Franca zona oblila. Obsojenca so prejšnji večer prepeljali iz ječe v malo cerkev Santa Maria del Popolo. Tam sta prebila vso noč v družbi dveh duhovnikov v zamreženi kapeli; pod okni je neprestano korakala straža. Montepincio je bil podoben prostranemu amfiteatru, prepolnemu radovednih gledalcev. Grof je torej le zadel, ko je rekel, da nič na svetu bolj ne zbudi človeške radovednosti kakor prizor smrti. In vendar ni ležala na množici grobna tišina, ki bi ustrezala svečanosti prizora; vse to ogromno morje ljudi je valovilo, se nestrpno prerivalo in hrupno pomenkovalo ugibaje o tem in onem; usmrtitev je bila za ljudstvo, kakor je grof dobro povedal, znak, da se karneval začne. Zdajci je kakor bi presekal, zavladala smrtna tišina: cerkvena vrata so se odprla. Prvi so se prikazali menihi iz bratovščine spokornikov. Oblečeni so bili v sive vreče, ki so imele le za oči odprtine; vsakteri od njih je imel v roki prižgano svečo. Za spokorniki je stopal mož visoke postave. Na sebi je imel samo kratke platnene hlače, drugače je bil popolnoma nag; ob levem boku mu je visel v nožnici dolg nož, čez ramo si je bil oprtal velik kij, noge so mu tičale v grobih sandalah. Ta mož je bil krvnik. Za njim sta stopala v istem redu, kakor sta imela bifi usmrčena, Peppino in Andrej, oba v družbi dveh duhovnikov. Peppino je stopal s trdnim korakom; gotovo je že vedel, kaj se pripravlja. Andreja je pa moral eden izmed duhovnikov držati pod roko, drugače bi bil padel. Oba sta od časa do časa poljubila razpelo, ki jima ga je izpovednik ponudil. Francu so se ob pogledu na obsojenca zamajala kolena; ozrl se je k Albertu. Le-ta je bil bled ko prt; nehote je vrgel še skoraj celo smotko proč. Le grofu oči-vidno stvar ni šla do živega. Še več; njegova sicer mrliško bleda lica je zalila rahla rdečica in nosnice so se mu razširile kakor pri zveri, ko voha divjačino. Pri vsem tem je pa bil njegov obraz čudno krotak, kakor ga Franc pri njem še ni videl; posebno njegove oči so sijale mehko in toplo. Obsojenca sta med tem nadaljevala pot proti morišču in Beli z0bje zdrava sapa Chlorodont njuna obraza sta se čedalje bolj razločila. Peppino je bil prikupen fant kakih petindvajsetih let z zagorelim obrazom in divjimi očmi; stopal je ponosno vzravnan. Andrej je bil majhen in čokat. Iz njegovega prostaškega obraza mu ne bi mogel presoditi starosti; utegnil je imeti kakih trideset let. V ječi si je dal rasti brado. Glavo je imel poveznjeno, noge so se mu krivile kakor od prevelikega bremena. Vse na njem je izdajalo živalski nagon; hodil je kakor brez volje. »Če se ne motim,« se obrne Franc h grofu, »ste rekli, da bodo samo enega usmrtili?« »Da; povedal sem vam resnico,« odgovori grof mrzlo. »A vendar vidim dva obsojenca!« »Da, toda usmrtili bodo samo enega, drugega pa čaka še dolgo življenje.« »A če ga mislijo pomilostiti, bi rekel, da se morajo podvizati« »Ne bojte se* Samo poglejte!« meni malomarno grof. V trenutku ko je Peppino prišel do morišča, se je prerinil skozi vrsto vojakov neki spokornik, očividno zamudnik. Hitel je k predstojniku bratovščine in mu izročil zganjen papir. Peppino je napeto opazoval ves prizor. Predstojnik bratovščine je papir razgrnil in dejal: »Gospod bodi zahvaljen, slava Njegovi Svetosti! Eden izmed obeh obsojencev je pomiloščen.« »Pomiloščen!« zavpije ljudstvo v en glas. »Pomiloščen!« Ta vzklik iz tisočev grl je tudi Andreja predramil, da je dvignil glavo. »Kdo je pomiloščen?« je hripavo zavpil. »Pomiloščen je Peppino, imenovan Rocca Prioli,« odgovori predstojnik bratovščine in preda papir poveljniku vojaškega oddelka. Le-ta ga prebere in mu ga vrne. »Peppino pomiloščen!« krikne Andrej, ki se je bil med tem popolnoma zdramil iz svoje odrevenelosti. »Zakaj on in ne jaz? Skupaj bi morala umreti; rekli so mi, da bo pred menoj usmrčen! Nihče nima pravice samo mene usmrtiti! Nočem sam umreti, slišite, nočem!« Obesil se je duhovniku za roke, se zvijal, tulil in rjovel in si skušal z nečloveškim naporom strgati vezi z rok. Rabelj je pomignil svojima pomočnikoma: skočila sta z morišča in zgrabila obsojenca. »Kaj to pomeni?« se začudi Franc. Ker se je vse,; govorilo v rimskem narečju, ni skoraj nič ... razumel. »Kaj to pomeni?« odvrne grof. ,i »Ali še niste ugenili? Ta človek bi moral umreti in zdaj besni, ker, ne bo njegov tovariš z njim umrl. Če bi mu pustili, bi ga rajši s svojimi nohti in zobmi raztrgal, kakor pa da bi mu privoščil življenje, ki ga sam ne bo mogel več uživati. O, človeške zverine!« vzklikne in zavihti pesti proti množici, »kako dobro vas poznam! Kako ste zmeraj samih sebe vredni!« Andrej in rabljeva pomočnika so se valjali v prahu in obsojenec i; je venomer kričal: »Tudi on mo- ;,j ra umreti, hočem, da umre! Nihče nima pravice samo mene usmr- , titi!« Toda rabljema se je naposled le posrečilo Andreja obvladati in ga spraviti na morišče. Vsi gledalci so bili proti njemu in ' iz dvajset tisoč ust se je razlegal strašni krik: »V smrt z njim! V i smrt!« Franca je vrglo vznak, toda grof ga je zgrabil za laket in ga potegnil nazaj k oknu. »Kaj vam je? Smili še vam? Ha, ha, ta je dobra! Če bi slišali krik: .Stekel pes!‘ bi brez po- v mišljenja pograbili puško, planili na Cesto in neusmiljeno pobili ubogo žival, ki ni naposled nič ,f drugega storila, kakor da je sama uklana — na drugem poplačala, kar so njej Jnapravili. Zato se vam pa smili človek, Jki ga ni nihče uklal, pa je:> vendar ubil svojega dobrctfnikay in kt>zdaj*; ko^. so mu zvezane TtoKe>in*nev«nore:;: več moriti, na vse pretege kriči^ n> naj umre še njegov nesrečni iova-; : riš! Le poglejte!« > >« ,.0c Opozorilo je bilo skoraj nepotrebno, zakaj Franca je strašni prizor skoraj odrevenil. Rabljeva pomočnika sta potegnila zločinca pod giljotino in ga; yzlic vpitju in J obupnemu otepanju' prisilite" ria1 -*;1 kolena. Rabelj je pristopil in dvignil kij; na dano žhartiehič1 sta 's pomočnika odstopila. Obsojenec ' ' se je hotel dvigniti, ttida še Preden je utegnil napraviti kretnjo, ‘ mu je zgrmel kij na sence. Zamolklo je zahreščalo ;ri zločinec 1 je telebnil na tla kakor posekan vol. Krvnik je izpustil kij^ potegnil nož izza pasu in z. enim mahljajem prerezal žrtvi vrat. Franc ni mogel več vzdržati; ; < omahnil je nazaj in padel skoraj brez zavesti v naslanjač. Albert je zaprl oči in njegovi prsti so se krčevito zagrebli v zastor. < Grof je pa stal visoko vzravnan^ '<*: zmagoslavno ko angel osvete, iti Ut). h XIII Rimski karneval Ko se je Franc zavedel, je videl Alberta, kako je, bled ko smrt, hlastno zvrnil vase kozarec vode. Grof je bil že preoblečen v bajazza. Na trgu je vse izgini-nilo, kakor bi odrezal: nikjer ni bilo več morišča, ne rablja ne žrtve; ostala je le še bučna množica, ki je še veseleje in še hrup-neje valovila po prostranem trgu. Prav takrat je zadonel zvon iz Monte-Citoria — zvon, ki zvoni le ob papeževi smrti in ob razglasitvi karnevala. »Kaj se je zgodilo?« vpraša Franc, še zmeraj ves zmeden. »Nič posebnega, kakor vidite,« odgovori grof. »Začel se je karneval in čas je, da se preoblečemo.« »Saj res,« pritrdi osuplo mladi mož, »od vsega tega strašnega prizora ni ostalo drugega kakor občutek morečega sna.« »Saj je tudi bil samo sen, mora, če hočete.« »Za nas — a za obsojenca?« »Tudi zanj; samo da se on ni prebudil iz sanj, vi ste se pa zdramili. Kdo ve, ali ni on na boljšem?« »A Peppino? Kaj se je pa z njim zgodilo?« »Peppino je pameten fant. Med tem ko se večina ljudi grize, če se nihče zanje ne zmeni, je bil on ves vesel, ko je videl, da obračajo ljudje pozornost samo njegovemu tovarišu. To priložnost je porabil, se lepo izmuznil v množico in izginil, ne da bi se bil le z besedico spomnil častitljivih duhovnikov, ki sta mu delala družbo. Kaj hočete, človek je nehvaležno in sebično bitje... A zakaj se ne preoblečete? Gospod Morcerf je že skoraj gotov.« Res si je Albert mehanično oblačil svilene hlače čez črne dokolenke in lakaste škornje. »Povej mi po pravici,« se obrne k njemu Franc, »ali^ se res misliš spustiti v pustne šemarije?« »O, ne. Vendar sem vesel, da sem videl pravkaršnji prizor, ker zdaj gospoda grofa popolnoma razumem. Kadar se človek takim prizorom privadi, ga pač noben drugi ne more več tako pre- tresti.« »Neglede na to, da so taki trenutki najprimernejši za proučevanje človeškega značaja,« doda grof. »Na morišču strga smrt krinko, ki jo je človek nosil vse življenje in pokaže se njegov pravi obraz. Priznati morate, da ni bil lep pogled na Andreja ... fej, kako oduren lopov!... Toda podvizajmo se, gospodal Mika me videti lepenkaste krinke, da vsaj za trenutek pozabim me-sene!« Franc se ni dal več prositi in se je jel oblačiti. Ko so bili vsi trije gotovi, so odšli dol. Pred vrati je že čakala kočija, polna konfetijev in šopkov. Priključili so se sprevodu. Težko si je predstavljati izpre-membo, kakršna se je bila v nekaj minutah odigrala. Namestu prejšnjega zloveščega mrtvaškega prizora je Piazza del Popolo ždaj kazala sliko razbrzdano hrumeče orgije. Z Vseh strani so se zgrinjale maske, se izlivale iz hišnih vhodov in celo z oken; izza vseh vogalov in iz ulic so se gnetli vozovi s pierroti, harlekini, domini, markiji, groteskami, vitezi in kmeti, in vse je vpilo, gesti-kuliralo, lučalo konfetije in šopke, obmetavalo prijatelje in tujce, znance in neznance z besedami-in papirnimi naboji, ne da bi se kdo smel zaradi tega srditi — narobe; vse je bilo razigrano, rajalo je in se veselilo. Franc in Albert sta bila kakor ljudje, ki jih peljejo na orgijo, da bi se nekoliko raztresli od skrbi: čim več pijo in se opajajo, tem gostejša tenčica vstaja med pro-šlostjo in sedanjostjo. Se zmeraj sta v vsem videla odsev malo prej doživljenega prizora. Toda polagoma ju je vendarle zajela vseobčna pijanost, in čedalje bolj ju je prevzemala želja, da bi se zagnala v to razbrzdano vrvenje. V Morcerfa je priletelo prgišče konfetijev iz mavca, da ga je zaskelelo in zasrbelo po vratu in po obrazu, kakor bi se mu sto igel zabodlo v kožo. Ta napad ga je popolnoma potegnil v boj. Vzpel se je v vozu in jel metati cela prgišča nabojev v svoje sosede. Vrvež je postajal čedalje bolj vroč. Spomin na to, kar sta doživela pred komaj pol ure, je v Francu in Albertu bledel in s časom popolnoma ugasnil, tako ju je uklenilo neugnano vrvenje pisanih množic. Le na grofa Monte-Crista ni prizor očividno napravil nikakega posebnega vtisa. Predstavljajte si lepo in široko promenado, v vsej dolžini z obeh strani obdano z večnadstropnimi palačami, in balkone in okna na njih okrašene s preprogami in zastori, in predstavljajte si na teh oknih, balkonih in pločnikih tri sto tisoč ljudi, Rimljanov, Italijanov in tujcev z vseh strani sveta. Predstavljajte si cvet človeške družbe: aristokrate po krvi, denarju in duhu; lepe ženske, sklanjajoče se od navdušenja čez balkone in iz oken ter sipajoče točo konfetijev na mimo hodeče, le-ti se jim pa zahvaljujejo s šopki cvetlic, ki jih mečejo v okna. Predstavljajte si po ulicah radostno vrveče in noreče ljudstvo v vseh mogočih fantastičnih nošah in preoblekah: velikanske bivolje glave na človeških telesih, pse na dveh nogah in druge groteskne postave — poskusite si predstaviti vse to, pa boste dobili vsaj medel vtis o tedanjem rimskem karnevalu. Pri drugem obhodu je velel grof voz ustaviti in prosil naša prijatelja, naj ga oprostita; voz jima da na razpolago. Bili so ravno pred Rospolijevo palačo; pri srednjem oknu, okrašenem z belo damastno zaveso z rdečim križem na sredi, je stal domino. Franc si je brez pomišljanja dejal, da ne more biti nihče drugi ko lepa Grkinja iz gledališča. »Gospoda moja,« reče grof in skoči iz voza, »ko se bosta naveličala dejanskega sodelovanja in se vama bo zahotelo opazovanja od daleč: saj vesta, kje je moje okno. Dotlej pa svobodno razpolagajta z mojim vozom in kočija-žem.« Franc se je zahvalil grofu za njegovo ljubeznivo ponudbo. Pri- V 24 URAH barvu, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA jatelja sta se odpeljala. Zabavala sta se do poznega večera in se do sitega naužila pustnega rajanja, nato sta pa šla še v gledališče. Tam sta zagledala v foyerju grofico G. Ko ju je uzrla, je stopila proti njima in hlastno vprašala Franca: »Slišala sem, da ste bili danes z njim skup. Kdo je ta človek?« Franc se spoštljivo prikloni in z nasmehom odgovori: »Grof Monte-Cristo. Seznanila sva se z njim davi pri zajtrku.« »Kakšno ime je to? Tega*rodu ne poznam.« »Imenuje se po otoku, ki ga je kupil.« »In pravite, da je grof?« »Da, toskanski grof.« »Nu, ga bomo pač prenašali kakor toliko drugih,« meni grofica, potomka ene izmed najstarejših beneških rodbin. »Kakšen je pa drggače?« se obme h grofu Morcerfu. »O, nama je močno všeč,« odgovori Albert. »Marsikateri dolgoletni prijatelj ne bi bil več storil za naju kakor on, pa še s tolikšno vljudnostjo in tenkočutnostjo, kakor je je zmožen le pravi gentleman.« »Bežite no!« se zasmeje grofica. »Boste videli, da se bo moj vampir prej ali slej razkrinkal za navadnega skorojeviča, ki si hoče s svojimi milijoni kupiti vstop v družbo. In njo ste tudi videli?« »Katero n j o ?« se začudi Franc. »Nu, lepo Grkinjo od snoči.« »Ne. Mislim, da sva slišala glas njenih citer, toda pred oči je nisva dobila.« »Misliš?« se oglasi Albert. »Kdo pa naj bi bil potem modri domino pri srednjem oknu v Rospolije- vi palači, če ne ona?« »Torej je grof najel okna v Rospolijevi palači? Potem pa mora biti res pravi nabob. Ali veste, da zahtevajo za tri taka okna za pustni teden dva do tri tisoč rimskih tolarjev?« »Hudiča!« »Ali mu mar njegov otok toliko nosi?« »Od otoka nima niti vinarja.« »Cernu ga je pa potem kupil?« »Kaj vem! Iz objestnosti!« V tem je pristopil h grofici neki znanec, in prijatelja sta se poslovila. * Prihodnji dnevi so potekli v vrtoglavici predpustnih zabav, dokler ni napočil pustni torek, poslednji in najbučnejši dan karnevala. Ta dan odpro gledališča že ob desetih dopoldne, zakaj ko odbije osmo zvečer, se začne že post. V torek se vsi, ki se poprej zaradi pomanjkanja časa ali denarja niso udeležili občnega rajanja, pomešajo v bakhanal in skupaj z drugimi plešejo in nore, kakor se za pustni torek spodobi. Čim bolj se je dan nagibal, tem bučnejša je postajala množica, in gneča tem večja. Ob treh popoldne so začeli pokati možnarji na Piazzi del Popolo in pred beneško palačo: znamenje, da se začne dirka. Dirka in moccoli sta dve posebnosti sklepnih karnevalskih svečanosti v Rimu. Ko so zagrmeli možnarji, so vozovi pri priči udarili iz vrst in se zatekli v stranske ulice na varno, pešci so se pa stisnili k hišam, da jih ne bi po-mandralo. Prihodnji mah sta se zaslišala peket konjskih kopit in rožljanje sabelj. Cez promenado je zdirjal oddelek kakih petnajstih karabinerjev, da napravi prostora tekmovalcem. Ko so bili orožniki pri beneški palači, je oznanila druga salva možnarskih strelov, da je cesta prosta. Skoraj isti mah se je med oglušujočim vpitjem treh tisoč ljudi prikazalo sedem ali osem jezdecev in šinilo v blaznem diru čez trg; nekaj trenutkov nato so oznanili trije topovski streli z Angelskega gradu, da je številka tri zmagala. Vozovi so spet pognali, iz vseh ulic so se vsipali na trg in jo ubirali na promenado. In tedaj je nastopil nov element za rajanje in bučanje ljudstva: na prizorišču so se pojavili prodajalci moccolov. Moccoli ali moccoletti so voščenke vseh mogočih velikosti in debelosti. Zmisel igre z njimi je v tem, da jo skuša vsakdo drugemu upihniti, svojo pa ubraniti. Moc-coletto se prižge s čimerkoli, a kdo bi naštel vse načine upiha-vanja! Eni se jih lotevajo z velikanskimi mehovi, drugi s pihali, tretji z orjaškimi pahljačami, in tako dalje. Vse vprek je torej kupovalo moccolette, Franc in Albert prav tako kakor drugi. Temnilo se je že in prve zvezde so zasijale na nebu. Tedaj so se začele zažigati tudi luči v palačah, in preden je minilo deset minut, je gorelo na tisoče lučk in svečk od beneške palače pa dol do Piazze del Popolo. Bil je čudovit prizor: kakor bi se bile kresnice pripravile za slavje. Kdor tega ni videl, si ne more niti predstavljati. V tem trenutku ni več stanovskih razlik. Fakin se obeša na grofa, grof na kmeta, kmet na meščana ... Vse piha, gasi in spet zažiga. To neugnano tekmovanje z ugašanjem in prižiganjem sveč je trajalo kaki dve uri. Trg je bil razsvetljen kakor o belem dnevu; še v tretjem in četrtem nadstropju si lahko Tazločil obraze. Zdajci je pa zadonel zvon, znamenje, da je pusta konec. Naslednji mah ni gorel več noben moc-colo; bilo je, kakor bi jih utrnil en sam neizmeren piš vetra. Franc je ostal sam v egiptski temi; Albert se je bil izgovoril, da mora na neki sestanek, in ga zapustil. Slišalo se je le še drdranje voz, ki so se v njih peljale maske domov, in še to je počasi zamrlo. Karnevala ie bilo konec. Napisal W. Rath »Kdor je mlad, mu je svet odprt...« pravi neki pameten politik. Zupan nekega ameriškega mesta, poštenjak od nog do glave, čigar uprava je vseskozi korumpirana, izreče sam ob razsulu trhlega »sistema« slične modre besede... »Še nekaj let, pa bodo naši mladci volili...« Zbor občinskih kimavcev je ves začuden in poparjen, ko sliši tako pohvalo mladine iz ust svojega predsednika. V tem primeru gre za ameriške študente, o katerih vemo prav malo, in še to kar vemo, morda ni točno. no razkriva zločince, ker nam pokaže njihove in njihovih pomagačev barbarske metode, temveč zaradi tega, ker je v tem delu vse tako naravno, tako življenjsko resnično, tako logično in je vsemu na čelu mladina, ki se ne da podkupovati in ima naravni čut za poštenost in pravico. Na zunaj se življenje na ameriških visokih šolah zelo razlikuje od evropskega. Ti mladi, sveži in nepokvarjeni »boyi« se nam zde bolj taki kot naši srednješolci. Vendar se M o* .A**0 __ mlada talentirana igralka se je kaj kmalu razvila v samostojno osebnost. Silvia Sidney je dala Hollywoodu novo smer v okusu, nov tip ženske lepote... Črnolasa je, od narave kodrasta, lice ji je okroglo, ust nima majhnih, bog ue daj tudi velikih ne, izraz je pa nekam neopredeljen in me- ri malo na mongolsko plat. Mati je Rusinja, oče pa Romun, v Newyorku je slovit zdravnik. Silvia Sidney je dosegla že lepe uspehe, pa še zmerom ni zadovoljna. Častihlepna je in podjetna. Čeprav je povsod priljubljena in slavna, hoče postati še slavnejša. Vžasi gre za malenkosti Visokošolri kot igralci v filmu »Burja« Šport prevladuje na vseh ameriških visokih šolah in vendar mladina zaradi tega ne zanemarja znanosti in ne pozablja gojenja duhovnih in duševnih idealov. Naravni zakon, da je doraščajoča mladina zmerom nasprotnega mišljenja vladajočim, da s svojo trdoživostjo in novimi idejami zmerom znova sili k napredku, prevladuje vsepovsod, zlasti pa v Ameriki. Zdi se, da ee je dijaštvo navadilo in naučilo iz sodobne zgodovine in sodobnih raz-vrvanih razmer toliko, da gleda z odprtimi očmi v svet. Ce že ni oblast-vom do tega, da bi zajezila strahovito početje podzemeljskih »gang-strov«, se bo vsaj mladina postavila po robu, mladina, ki je prežeta idealov in poštenosti... Le redkokdaj lahko brez skrbi imenujemo kakšno filmsko dramo dokument časa. Filmskemu delu »This Day and Age« (»Burja«), ki je doseglo v Severni Ameriki velikanske uspehe in je zdaj na poti v Evropo, pa pač -lahko mirne duše prisodimo tak pridevek. Zdi se, da je zlomljena moč igang-slrov«, ki z brutalno silo in najpre-drznejšim podkupovanjem vladajo v nekaterih velikih ameriških mestih. To veliko filmsko delo Paramounta nam jasno pokaže poti do preporoda. Ne zgolj zaradi tega, ker brezobzir- znajdejo o pravem času in so bolj možati, hrabri in smeli od vseli onih, ki jim je poverjena skrb za vzdrževanje reda in varnosti. Iz prav preprostega vzroka, da so gangstri umorili poštenega krojača, ki se jim je postavil po robu, se zbudi v mladih študentih čut poštenosti in pravice, mladi ljudje začutijo v sebi silo in pravico do kaznovanja in se vsi kakor en mož strnejo v nepremagljivo falango. Uspeh njihove složne akcije je popoln polom podzemeljskih zločincev, hkratu pa visoka pesem mladine in pravice. V filmu »Burja« se je pokazal sloviti režiser Cecil B. de Mille spet mojstra. Po svojih uspehih v zgodo-vinsko-verskih velefilmih je pokazal, da zmore še vse kaj drugega, da ie psiholog in apostol novega časa... Gospodinje] Suha drva in lep pre mog dobite pri I. POSAfNiK trgovina s kurivom Bohoričeva ni. 5 Tel. 20-59 UMOR Otroška I jlli Cene gre zjutraj v šole. Zunaj leži gosta megla. r Cez deset minut je Cene že nazaj. Z žarečim obrazom, j; »Mama, pomisli,« zavpije že na pragu. >Šola je izginila k • ' ' ' -ip Višek smole - 5 Odlična družba, Sami traki in de-kbltejL V;;-’:v Pa rede neki gost svoji sosedi: »Kakšno smolo ima človek! Pomislite: pripovedujem onemu staremu bedaku, da se mi zdi gostiteljica neznansko grda pa se izkaže, da je »jen možic' »Res?« se začudi dekilica. »In kaj vam j<> fsapa na to odgovoril?« Vabimo Vas k nakupu v najcenejil oblafllnici M. Peesfcer Sv. cesta Vit Instrukcije Grof Lev Tolstoj je nekega dne opazoval na cesti stražnika, ki je sirovo gnal nekega pijanca na stražnico. Grof stražnika ustavi in ga vpraša: ’ - . »Ali znaš brati?« » »Znam!« odgovori sirovo policist. »Pa si bral evangelij?.«. »Da, gospod,« odgovori oni nekoliko spodobneje. »Potem bi lahko vedel, da ne smemo žaliti svojega bližnjega,« reče grof in strogo pogleda redarja. Toda policist se je bil med tem osvestil Lz prve zadrege. Prezirljivo pogleda Tolstega od nog do glave in ga začne še sam izpraševati: »Ali znaš brati?« »Znam,« odgovori Tolstoj. »Pa si bral instrukcije »a stražnike ?< »Ne,c mora priznati grof. »Tako — pojdi naprej in jih preberi, potem se pa vrni, da bova dalje govorila!« reče zmagoslavno stražnik in nadaljuje s pijancem svojo pot. Igralci incd seboj .. »Ali ste videli, kako so se ljudje jokali, ko so me snoči na odru v poslednjem dejanju umorili?« . »Seveda, ker so vedeli, da vas niso zaresl« Koka in noga Višek tragike je, če prosi ljubimec za roko svoje drago, pa pride v stik z očetovo nogo. Priporočljiva ideja Colbertu, finančnemu ministru francoskega kralja Ludovika XIV. Kes ni vredno Pri uradniku državnega statističnega urada v Berlinu so vlomili. Toda uradniku se je posrečilo vlomilca prijeti; ■ »Dragi prijatelj,« mu je dejal, »statistika je dokazala, da je plen posameznega vloma povprečno vreden eno marko in tri in dvajset fenigov. Povejte mi odkrito: ali jo za to vredno vlamljati?« * »Govorili sto o meni, da sem bedak. Ali je to res?« »Je, samo jaz tega nisem govoril.« Gdafapuriefcjc »Povejte mi, gospod doktor, ali je res, da oženjeni možje dalje žive kakor samci?« • »Čenče! Njim se samo daljše zdi!« I^ajno onc2ul