Ksaoer Meško:
Prvi razred.
¦^h^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m    T7~ daj so vendar niinile po-I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l    IVčitnice? Toliko, da smo jih
^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^H pričeli, pa so že pri koncu! ^^^^^^^^^U^Htt^^^^^^^^^^^^^l Toliko lepih uačrtov eem si ^^^^^^^H^^^^^I^^I^^^^^H skoval: >To uaredim v počit-^^^^^^^^B> '^^P^H^^BB^^^^B nicab, to napišem.< A bežali I^^^^^^^^UH^^HflM^E^^^H so dnevi, kakor bi jih odnaial ^fl^^^^^^BflSBH^E^d^^^^^^H brzokrili veter, bežcč z vso ^H^^^^^^^^HHP^S9fl^^K^^^^^H nagtico, gori \z Uršlje gore ^^¦^^^^^^^^^^^¦¦^^^^H^^^^^H čez našo mirno vasico proti ^^¦^^^^^^^^V^^^^^^^^^^^^^^H meslu in proti ravninam doli. ^H^^^^^^^K^^^^^^^^^^^^H Odhiteli so, da ne vem kdaj. ^^^^^^^^^^Hj^^^^^^^^^^^^l '" delo? In načrti? Ostnli eo M ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^U    pač načrti. Kdaj bodo postali    H
življenje, resničnost? Vse za-    I krito  z neprodirnim zastorom temne, molčeče bodočnosti.                           I
In je že začetck šole tu!                                                                     ¦
Prvo uro stopim vedno z napeiostjo t prvi razred, k malim, še nepo- 9 znanim. V štirih prvih klopeh sede novinci; na cni strani dečki, na drugi ¦ deklice. Zadaj večji, ki so hodili v šolo že prejinje leto, nekateri že dve ¦ ali več —. posebni učenjaki!                                -                                    fl
Večina jih jc iz druge župnije. Skoraj uro daleč je šola od naše cer-kvice, da prihajajo tudi  iz sosednjih vasi.
Tako stojim pred tujirai obrazi. Nekako divji se mi zazde v prvem trenutku. Nikake zveze še pač ni med nami. Velika razdalja, hladna ne-poznanost nas loči še.
Tišina, molk. Vse gleda, molči. Najnianjši zro plašno. Menda trka ob ¦ vsa srca tesno vprašanje: >Kaj pa ta? Kaj bo storil z nami? Kaj nam bo ¦ povedul?                                                                                                   ¦
Drobnemu fantku v drugi klopi gre na jok. S težavo ga zadržuje. Ust- I nice mu drhte, oči so mu vso solzne. Deklice so pogumiiejše. Vprašaje, ¦ iščoč strme gori proli meni. Obrazi so jiin napeti, a mirni. Kakor hi si bile ¦ nadele krinke. da skrijejo zanje svojc misli in svoj strah.                          I
A polagoraa se nekaj taja. Tiste iiehote narejene, v prvem začudenju, I v trenutni preplašenosti nadete krinke padajo. Iz oči izginja napeiost in I strah — vse punčiče se ob taki napetosti čudno povečajo. Začno morda 1 misliti, na tihem upati: »Saj ne bo tako hudo.c                                           a
Samo tisti drobiii fantek ae ne inore umiriti, ne se prilagodiii toplej-šemu okolju, ne prosleje zadihaii v že precej očiščenem ozračju. Vso uro mu obraz drhti, vso uro mu solze teko. Še obrisaii si jih ne upa. Sedi ves    M aključen — nesreče in obupa podoba. Kako mu pač udarjajo na uho moje   M bcsede, ko ga (olažim, da mu ne bomo nič hudega storili? Morda jih komaj     " sliši. Na srce mu menda že ne potrkajo. Odmeva vsaj si ne zbude. Kakor razbiti zvou mora biti danes sjegovo srce. Sosed, še manjši, še drobnejši — tudi doma sta soseda, prvič ga je danes prignala mati, tega drobnejšega, v šolo, tik pred mojo uro — ga postrani pogleduje. Smili se inu pačl Tola-žiti ga ne more, ne upa. A ta «e drži iinenitueje. Ne joka. Samo povsod mi sledi, opazuje me z yelikimi, ihidečimi se očmi.
57
Izprašujem jih, kako jim je ime, kje so doma. Fantje odgovarjajo po-časi, okorno. Nekaieri kakor bi mi razodeTali veliko ekrivnost. Deklice živahneje. Ta pa ona kar podjetno. Še nasmehlja se. Se pač že zaveda: »Ne bo ne tako faudo.«
Ko po uri odhajara, je že vse precej drugače. Iz prvotnega rartvila, iz tifite težke otrplosti ob začctku se je Že nekaj izoblikovalo, vsaj v nejasniK nieglcuih obrisih: Življenje.
In res, saj ura ni bila za to, da bi jih Že kdo ve kaj uaučil. Prvo je bilo: Odprcti srca, najti pot do duš. Zdi se mi, da se je vsaj malo posrečilo. Prve stopnje. Prvi pogled Čez visoko obzidje. Polagoma bo treba stopati dalje. Zdaj je Še vse nekako na dobro srečo zgneiena gliiia, Treba jo ho upodabljati, vdihniti ji duha. Morda narediti celo kak umotvor. \saj iz tega, iz one...
Prvo, šele poganjajoČe cvetje! Kje je še sad!
*
Prihodnjo uro mi prinese fautič, ki je prvo uro prejokal, tri debele hruške. Precej zelene! S silo jih je kje oklatil, same že še niso odpadie.
—  Me li- hoče z njiiui podkupiti? Ni treba, prijatelj mali! — Branim se: >Le ti jili imej!*  »Ne, ne!«  odgovarja trdovratuo. ^Jih še imain.« Moram jili vzeti. Vesel odliaja v klop.
Skoraj vsi novinci sede že manj okorno in leseixo. Prihaja pač v nje uekaj toplote, živahnosti in nagajivosti iz zadnjih klopi, od večjih.
Čez nekaj ur jc že življenja dovolj, veasih jireveč. Med starejsimi vsaj. ZaČetniki so še vsi skronmo-inirni. Večji polni neugnanosti. Nekateri vsaj.
Je tu Helčka, Mihaela, dekletce kakor angelček. A živo, živo srebro. V«e se ji zdi preČudovito, silno smešno. ]n sc ob vsaki malenkosti na glas zasmeji. Ne more se brzdati!
Ali Francelj! Mrzel se piše, a je najvročekrviiejši v razredu, uemirnež, da mu je celo raed otroci treba iskati sličnega. Ilodil je v šolo že v mesto; šele pred kratkim so vzeli siarši tu v bližini kmetijo v uajem. Gospodična učiteljica v mestu ga je opisala: »Najboljši učenec. A pri vsaki vragoliji gotovo zraven.« Sestra Franja — dvojčka sta — hodi z njim v prvi razred. Sestra Marija v drugega. Marija je vsa resna. Kakor Madona sedi 8 stojo pristriženo glavico v klopi. Franja sedi ob HelČki. Ti dve seveda ne bosta preveČ mirni, prezdtavi sta, Kac na vsem lepem se začaeta objemati — Helčka zlatolaska, Franja z vranječrno pristriženo glavico. A proti Fran-celju sta še zaspankil Ta bo moral postati gledališki igralec. Kadar kažem kaj z rokami in ne gledam naravnost vanj, pa se naglo obrnem proti njemu, ima roke vedao v zraku: posnema me, teater igra! Pa mu roke kar omah-nejo. Jn se smehlja, kakor bi bil najnedolžiiejsi v razredu!
>Ne bos me ukaail, Francelj. Kaj si spet delal?« — Živo in odločno odkima: »NiČlc — »Nič? Ali še lažeš?« — Odkima: »Ne!« — Odkima vsemul
—  »Ali si se učil?« — Odkima: »Ne!« — »Bomo videli. Povej mi.,,« Pa zna. — >Sreča tvoja, da znaš. Sicer bi ostal po šoli.« — Odkima: >Ne!< — »Ne?  Prosil te bomU — Pa se fiinehlja nedolžno in vešelo, kakor da ni sioril še nikoli mč hudega in bil še nikoli kaznovan! A sestri pravita: »Vsak dan je doma tepen. Tako poreden je.* — Bog, Bog, kaj le Še bo 8 tem Franceljnom!
AH Maks, županov. Za Francljem sedi. Francelj močan, okrogel kakot cmok. Maks droben, rdečeličen. Govornik, da mn ga ni para. Kadar mu naiureč ni treba govoriti o tem, kar smo se uCili. Sicer je velikmolčecnei.
58
kvečjemu počasen stiekač. A kadar je v nevarnosti, da bo kaznovan, govori kakor najprebrisanejŠi narodni poslanec.
>Ti, Maks, zadnjič si se pa pri procesiji emejal?« — »Nak! — Ali — hm... Ješovska UrŠa je rekla, ko jim je bajta gorela: »Naj ta stari klumpet kar zgori, bomo dobili vsaj novo hišo.-t — >O ti malopridnež, kako pa pri-des zdaj na JeŠovsko Uršo?< »Je tudi spodaj pri mostu gorelo, ravno to noč.c — »Kako pa Že to veš?« — >Hovnikov Miha je nasenm ateju pravil.c
—  Vse sliši, vse ve. Samo katekizma ne! In kar iztresa ie novice. Samo da bi svoje grehe kril! — Ali ga primeni:  >Domov grede ste se spet tepll?«
—  >NakI — Ah — lmi...« VrČkovnikov pastir pa se danes preseli. Ferdlu, hlapcu, je uro ukradel. Pa ga je Ferdl že tako pretepelU — Požira sline, napeto gleda, kaj bom rekel. Vcasiti ee res izmaže. Včasih se mu temeljito poneareči.
A mnogi sedijo mirno in resno, da jili ni treba nikoli opominjati. Je pač vsak življenje zase, ustvarjen od Boga, po drugačnem zamislu obda-rovan  z drugačnimi  lastnostmi...
Kadar jih tako pred sabo gledam, se večkrat na tihem vpraHam: >Kaj bo s iem drobižem Čez deset, petnajet let?« In se mi nenadoma zazdi, da gledam petdeset stez — kolikor je otrok v Šoli. Gredo na razne strani sveia. In 80 nekatere bele, ravne in gladke. Druge polne kamenja, vzpenjajoče se strmo v višave.
Tn ne vem, katere naj blagrujem, katere obžalujem...