Mif«e uhaja vwk patak ■ datumom najedaj ec* dae. — Narotoin« za celo loto K 32*—, ra pol lets K 16'—, rade trt leta K 8 Poaamefu ite vitka 50 vin. oarodnioa v, inoramatvo aoramaorno ved PoiUistve oamredmttvo is ■ ■■1 upravni itvo ifaMJut«, Sol nbnyon ulica »tov 6. u. nadetr-Tolefou It m 47. številka PavZalnl fr* it ko » drZavf sm. V Ljubljani, dne 20. novembra 1920. VD. leto. Rokopisi se ne vradyo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sir, cer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikrat* ni po 80 vinarja, pri šest* kratni po 75 vim, pri celoletnih objavah po 70vio. za vsakokrat - Za razna izjave itd. stane mm vrstica K iv Reklam, so poštnine proete. — Nefiankira-na pismase ne sprejemajo- Kandidati soc. dem. stranke za volilni okraj Kranlske so: 1. Etbln Kristan, pisatelj, Ljubljana; 2. Antjn Kristan ravnatelj, Ljubljana. 3. Ivan Tokan, strokovni tajnik. Ljubljana. 4 Josip Pintar, žel ekladU&nJk In posestnik, Jesenice-Kranjska gora. 5 Jožef KoSlr, posestnik, Gozd pri Tržita 6. Karol JIAriek, posestnik, Ravnik pri Cirknici. 7. Alfred FNčinin, ielezniiaf Radeče. 8. Janez Ker-bavec, poisestnik. Gradeč, Bela. 9. Vcncil Malavašič, dhnnikar, Vrhnika. 10. Josip RavnOt, železničar, Selo pri Mostah. 11. Franc Krelj, po* scstnik, Virje pri Medvodah. 12. Ivan Bedina. čevljar, Tržič. Kvalificirani; !. Zvnimir Bemot, zasebni uradnik. Ljubljana. 2. Dr. Ljudevit Perič, odvetniški konceptst, Ljubljana.. 3. Dr. Anton Sagadin, ravnatelj Nezgodne zavarovalnice, Uub-l'ana. Namestniki: I. Stanko Likar, kcmcipist, Ljubljana. 2. Vinko Zorc, uradnik, Ljubljana. 3. Dr. Milan Korun, odvetnik Ljubljana, Za mesto l.]-.:bliana: Etblti Kristan, pisatelj, Ljubljana. 2. Albin Prepeluh, publicist, Ljubljana. 3. Ignacll Mihevc strokovni tajnik, Ljubljana. 4. Joi'p Udovč, železničar, Ljubljana. Za volilni okraj Štajersko so: 1. Etbin Kristan.'pisatelj Ljubljana. 3. F*»P Kisovar, bivši rudniški tajnik in mali posestnik v Rogozi. 3. Jo-.Scf Kopač; zasebni uradnik, železničarski tajnik In beiunec, Ljubljana. 4 Rudolf Oolouh, uredn'k ta begunec, Ljubljana. 5. Ivan Krušič, rudai v Trbovljah. 6. Franc Korun pekovski mojster v Celju. 7. Ferdinand Valenčak, rudar, Vellnje 8. Ivan Hojnik, predsednik strokovne komisije v ■ Mariboru. 9. Franc Kočnik, rudar v Ležali na Koroškem. 10. Franc Postrah, 'strojevodja v Mari- boru. 11. Matija Balijer, posestnik v Sp. Polskavi 12. Alojz Leskovšek, tajnik strokovne komisile in vojni invalid v Calju. 13. Ivan Šegula, žel. mizar v Ptuju. 14. Peter Rojs, viničar pri Sv. Marjetk 15. Simon Škerlovnik, delovodja v Ribnici .na Pohorju. 16. Anton -Podpečan, posestnik v Lubnem v Zi. Savinski Doltai. II. 1. Dr. Milan Korun, odvetnik Ljubljana. 2. Zvonimir Bemot, zasebni uradnik, Ljubljana. 3. Dr. Anton Mrak, komisar, Ljubljana. 4 Dr. Cele-stln Jelenc, odvetnik, Ljubljana. 5. Filip Uratnik, zasebni uradnik, Ljubljana. Namesthiki: 1. Dr. Fran Petrič, absolviran jurist, Ljubljana. 2. Slavko Likar, koncipist, Ljubljana. 3. Dr. Ljudevit Perič, odvetniški kandidat, Ljubljana. 4, Dr. Anton Sagadin, ravnatelj nezgodne zavarovalnice v Ljubljani. 5. Vučko Zore, uradnik, Ljubljana. Konec farse. Pretečeni teden sp se zaključila v Lhtblian? nooalarra za reeulacio Dlač rudarjev vposlenih pri Trboveljski premo-gr,kopni družbi. Zaključek teh pogajanj oomeni za taktiko katere so se v tem primeru DoslužiJi lludie. ki fib ie v tem gibanju vodil neki Bedakovič iz Beltrrada. nravi bankefot. Prišel ie mož iz Belcra^a ustanav-Hati nodnižnice belvraiskeva saveza rudarjev, šlo, mu ie za to. da razbile »Unijo slovenskih rudariev«. Vodstvo »Unile‘slovenskih rudariev« nj hotelo izročiti prihranjene groše slovenskih rudariev postopačem. katerih rvo Belvradu kar mrgoli. In ker vodstvo »Uniie slovenskih rudar- iev« kar tako na sleoo ni hotelo slediti v strokovnem ookretu veleizkušenim dbugo-vom okoli srbskega , saveza rudarskih radnika ie fosnod Bedakovič sklenil izvršiti okupacijo revirjev v Sloveniji. Prišel ie shodi so se vršili in ko ie nastopil 011, gromovnik iz Beltrrada, Bedakovič. so slovenski rudaril kar usta odpirali, kaltl mnogi izmed niih ie že osivel v delavskem ookretu ali kat takega kar ie pripovedoval Bedakovič. še niso slišali —■. Od sameva radikalizma, kaiereea ie brivlekel Bedakovič kar oolne košare, se niso tresle samo Trbovlje. artidhS tresli so se vsi premogovniki cele Slovenile. Gospod ie bil trenotno zadovolien. ker ie opazoval* da pridobiva na ugledu. Ali- s samimi govorancami. demagogih) in frazam! ni šld pridobiti tratnih tal. to ie znal tudi gospod Iz Beltrrada. zato se ie zatekel te drugemu sredstvu. Treba ie bilo izboljšati rlačilne razmere rudariem in ponoviti delovno pogodbo. Krasna prilika! Prvič sel ie ponudila v. Redakpviču, da orebiie ori dinarskih dnevnicah nekai časa v »ieftini* Sloveni«. — kakor belvraičani sami pravilo — in drutrič ni smel uiti lebi priložnosti. da nosane iunak dneva. Kal drobtinice! Ne. dobtinic v. Bedakovič ne pozna. zato se mora pod niecovim vodstvom izvršiti nek;i popolnoma no veva! On ba pokazal in nrenrjčal vse zaspane mevže, kako se dela in kako se mezdni boii vodilo. • Prišlo te do pocaianl v Ljubljani, Člani deželne vlade, rudarski elavar. rav-nateli Trboveljske uremogokoone družbe in vsi ostali so kar obstrmeli. ampak ne LISTEK. Alb. Lajovic: Knjige, časopisi in čitanje. (Dalle.) Pri Imenu časopis ali novine misli slovenski čitateK ne samo na novice in poročila. TcHih prinašalo temveč nehote tudi ha to. da fn čevav organ ie list. da služi nekateri stranki, smeri ali korooraciii. in to bodisi z odkrito besedo, ki !o beremo v naslovu, ali ha z sroMm orisoosab-llarifem novic in kritike lavnih zadev. Novine se izdalalo iz trolneva namena: Izda-lateii le ali vlada, ki hoče poučevati občane o svolih odredbah, ali oodietnik. ki hoče biti blačan za novice in zabavo, preskrbljeno občinstvu, ali na korooraciii ki začemalo nri vladi in knnčavalo ori uai-maniši politični strančici, ki hoče s sve-ilm časonislem vplivati na občinstvo Te til senilne sile srečavamo na vseh potih žurnaiistike. na nlen razvol na seve ni-maib enakega ybliva. V današnjih časih prevladuieio čason'si. ki so lih zavrovi PbJIetni Hudič. in torei niso Izrazita Kla- tila posameznih strank vzdržujta se sanji. To le tedai drugo pravilo za delitev čav-nisla K*m -"ulemo icdal liste, ki nri-našik v orctežhi večini novice In i^ro-čila al» na razrravs in članke. Po fth o«-ntAn ni >-konih se na ravnalo zonet •sredstva k:-termi delalo časonisl. Nekateia so vsem Hmmv skunna' posamezni tisti pa imsio zoret »•azna posebna sredstva. Vsa ta sredstva skuoai Imenujemo časnikarska tehnika. To so prav različne navade in ročnosti. Občinstvo si navadno predstavila, da ootrebuie časnikar lahek «!oe pisave malo ležikov. morda še ste-noerafilo in povrhu še znanie ustavne in nolitične zgodovine. Časnikarsko orožie na le mnovoštevilneiše. Co noče časopisie začasa normalnih razmer razvoju sveta samo slediti, ali posojati svojih predalov posameznikov, da covore masi, temveč hoče. da se tudi samo udeistvule. tedal moralo nMhove redakciie 'znati orav vse. —- Misliti moralo namesto stotisoč Hudi. morajo v njihovem imenu soditi, kriti, kovati, hvaliti, predlagati itd. Ulica začne—1 Časoois nadaliiiie. Povsodi tam. kier se soletalo.mti družabneera razvola bi dela- 1 nla. mora biti vidno in nevidno navzoč 1 tudi list. ki hoče veliati za dobreea. da Ie poučen o vsem. da oriuovedule dalle, da izreče svolo sodbo, da obrne dosrodefcj v ono smer. ki lo žasleduie on sam. Skratka dober list mora znati dandanes vse. Spretno si mora iskati informacije, umeti mdra hrzo in če movoče pravilno soditL nieuo« va sodba mora bit? ori važnih stvareh načelna. ori novih, še skoro neznanih oola:-vih na mora ooznati mnetiia drugih. Hh orav tolmačiti in povedati lastno stališčih žarnalistika ima danes pravico govoriti o čemurkoli in niena tehnika zahteva, da si poišče tudi vsa potrebna, sredstva. Seveda pa ne moremo zahtevati, da bi bili žur-nalisti v vseh rečeh strokovnjaki, sal M potem imeii pravico sedeti na kaki vše-učiliški stolici ali oa bi šii med politične zgodovinark preteklih stoleti!. Časnikarska tehnika ima v sociialni orvanizaciii posebno nalogo kot oosredovafKa med novimi poiavi in širokimi masami naroda, dalie oa kot faktor, ki povzroči, da oride o nravem času in na oravo mesto važn« mnenie edino poklicanega strokovnjaka, ki bi sicer nikdar In nikoli ne orišel v velja ve,, odnosno bi ostal ostal navezan le na avojo delavnico ali učilnico. (Dalj. prib.) načf "d^liovitostio g. Bedajčoviča. pač pa nad' urazno slamo, ki io le do nepotrebnem inIatil!. Poa-g.ian ?a so Stf razbila. Nitr vinamlie misti doli. to' le človek na pravem mestu, takega pa še nismo Smeli, to ie -»kamneHc«. tak ie šel srlas do Trbovliah, Gospod. Bedakovič se le navduševal. 1 navduševal na ie tudi d,ruse. On. Bedakovič. iitn bo drugič tam ffori v. Llubliani že pokazal zobe . , Ko so se drugič nogaiania nadalievala v-t zonet nič! *■'* Ka? na ie. priiateli Bedakovič. 'kdal ii»m r»r» vendar nr^e^l to. kar si nam Obljubil? Tako so se jeli izpraševati oni. Tomaži med rudarii. ki so ieli nad uma-Stvom g. Bedakovlča obnnavati. Ali Be-Bakovič le znal pomagati. Pričel ie v »Rdečem Prappni« onerirati z številkami. Pravilnost številk je za gospoda Bedakovlča postranska stvar, elavno ie. da ru-'darlem nameč« peska v oči. Pa so mu v lUubliani nozneie postavili niecrove številke Donolnoma na glavo. to nič ne de. vsal »masa« te blamaže (rosnM^ Bedako-iviča ni videli njegovi prijatelji pa, ki so bili poleg. bodo potovo ,molčaU. '•. Tretfe opgaianie — nič! Ja. ka/i le. fnnak Bedakovič. ali nam »e misliš ničesar prinesti iz Ljubljane, ali si zooet orišel praznih rok. ti edini reši-teli naš?! I Določil se bo eksistenčni minimum fqko. tolaži Bedakovič svoie verne. Pride do določitve eksjstenčnega minimuma. delo ni tako enostavno, do večdnevnem dOločcvaniu oa Dosta>a Bedakovič in nietrovi verni nekam nahodni ter Dočneio močno kihati. Nič ni! Pocraiania 'se bodo nadalievala. kdai? tega Bedakovič sam ne ve. Dnevi ootekaio. rudarii postaiaio nestrpni. Ali Bedakovič in njegovi ožii pri* iatelii se vozilo enkrat v Belcrad. drugič, tretiič. četrtič v Liubliano na ooraiania katerih — ni bilo. Pripovedovala ie ta Sara gospoda s svoiim beltrraiskim rešiteljem »masi«, da se voziio na oogaiania. dočim so se pred očmi rudarlev skrivali! Končno oo dolsrem čakaniu ie prišlo zakliučno oogaianie. ki na se le za Beda-knviča in njegove končalo s takim neuspehom. da mora biti vsakega poštenega človeka sram. , Ta Bedakovič. ki se ie kazal boie-Sritera feva ie šel iz Liubltane kakor oo-tfariena kiira. Popolnoma praznih tok. Ta Bedakovič se v&liai že do več tednov po nfrbovliah. zapravlja delavski denar brez vsakega .haska in se danes smele v pest. Jilako f« rudane »potegnil«. ; Take frivolne igre. take lopovščine fh lakra krvave ironiie rudarii Še niso doživeli. Kai takega ie sposoben in zmožen popolnoma nesposoben resnični Bedakovi, ki je retireral pred Trboveljsko pre-ftiogakopno družbo kakor preplašeni, zaiec. Da. pod kloD ie zlezel Bedakovič. ru-rdariem pa so pstale le obiiube iti slamnata fcoralža ter radikalne lra?e pusteea de-ma^o^a. . . 0 Rudarili bodo m(huišem kakor so bili tned irm oa se posnod Bedakovič odne-lle v dniPigm »klasu« ? Belerad. nustivši aa sabori smrad balkanske korunciie. Infamija. Nedavno tega se ie v Mariboru udeležil ravnatelj snedicijske družbe Ba’kan Iz Ljubljane nekega pogajanja, kjer je šlo za regulacijo delavskih plač. Ce se ne motfmo, bi! Je gospod Pogorelec. Kakšnih nazorov je gospod ravnatelj Balkana, sledi že iz tega. da je svojim mariborskim "izkoriščevalcem šet v toliki meri na roko, da delavci od daleč niso dosegli tega, kar bi jim bilo z oziromna abnormalne gospodarske odnošaje po vsej pravici tudi spadalo. Tudi to, kar je kvasil ta gospod ob tej priliki, je značilno in potrjuje v polni meri naše mnenje o njegovem človekoljubju, zlasti ako gre za delavce. Poslušajmo, kaj pravi ta veliki gospod, ki se nemara razume tudi na verižniške posle na debela Prvič rie more ta veiekapitalistiaii hlapec prebaviti osemurnega delavnika, kajti on je mnenja, da bi moralo ^e.avstvo delati 10 do 12 ur na dan! Razumemo, profit njegove družbe b bil na tak način večji in in s tem bi tudi gospodu ravnatelju smuknilo nekaj tisočakov v žep. Po nazoru gospoda ravnatelj? so kočijaži in ttžaki manj vredni ljudje, kajti bo viso-' kem mnenju gospoda ravnatelja imajo pravico do osemurnega delavnika le kvalificirani delavci v tovarnah. On in njegov „Balkan“ si torej domišijujeta. da niora veljati za nju izjema. Kaj pa, če bi si gospod ravnatelj dal pravico do Izrednega izkoriščanja delavcev patentirati? Pri ljudeh balkanskih nazorov je vse mogoče. Pri njem baje delavci niso organizirani in zato. pravi gospod ravnatelj, se počutijo ob dvanajst urnem delu popolnoma srečne! Obrtna nadzorovalna oblast, kje si? Ali moreš trpeti take svinjarije? Še dalje ie šel veletnožni gospod ravnatelj. Dejal je. da takrat, ko so bili delavci pri njem organizirani, se is v skladiščih „Balkana“ venomer krad? lo. To svojo trditev t,je spremljeval z besedami — če se ne motim! Sedaj pa — ie dejal kapitalistični pomagač, — ko ,.moji“ delavci niso organizirani, se ne kiade več. zavladala ie največja poštenost in mir! „On“ seveda ne pripozna nobene deijpvske organizacije in tudi ne potrebuje nobenih dogovorov, kajti on sam’je „gqspodar“ in kot tak tudi sam dcločuie delavcem plače. Od delavskih zastopnikov si ne pusti ničesar diktirati. Po govoru jih poznate kakor ptiča po perju! Poznamo nekaj ravnateljev, ki imajo očividno preveč dohodkov, ker bi si drugače ne vzdrževali poleg žene še metres In se ne bi Vlačili okrog z gledališkimi igralkami. Ako bi $e tem gospodom, zlasti pri.trgovini pogledalo nel^p« l;ko natančneje na prste, bi se. pri marsikaterem opazilp. da mu je poltenost tuja stvar. To nočemo ravno trditi o ravnatelju ..Balkana4*-* ampak eno stoji namreč, ako je tako govoril, kakor nani je ,naš i? vestitelj sporočil, moramo pač bovedati, da je bila to infamija naivišje vrste! Delavci! Ali ste čuii. za kaj vas smatra gospod ravnate!! in Ijako o. vas sodi? Vam niti na misel ne pride, da bi delali kakemu ravnatelju težkoče radi tega. ker ie nemara član kakega ' meščanskega d uštva. Vi si pa pustite dopasti. da vam on dela težkoče: ali nismo državljani enakopravni? Kje jemlle tak človek spričo zakonov toliko predrznosti, da nekaznovano ^pmejuie delavcem osebno svobodo? Kje pa je za take domišljavce kak zakon o redu In delu. Pa bodimo potolaženi, kajti tudi takim kapitalističnim hlapcem ne Dorastejo drevesa do nebes. Cas pride na vsakogar — tudi na ravnatelja „Balkana‘‘. Snedici.isko nodjetje Balkan je Jugoslovansko podietJe ali tzdi se. da ljubezen tega podjetja do svolih jugoslovanskih dtlavcev je balkanska! Konfuzno gospodarstvo... Z Mežiško dolino ie Jugoslavija pridobila neizčrpno bogastvo"riar • svinčeni f rudi. Za časa stare Avstrije te romal svinec iz mežiške doline po celi Evropi, odkar pa so upravo, bolje rečeno usodo tega rudnika vzeli v roke nad vse spretni belgrajski gospodarji, so se pri obra* tovanju In produkciji, zlasti glede prodw le svinca, pojavile največje 'težkoče. Gospodarska plat svinčenih rudnikov v mežiški dolini prehaja polagoma a sigurno iz konstantne kTize v katastro-falno fazo. Zaloge izgotovljenega svinca se množijo tako, da znašajo te zaloge danes. oreko štiristo vagonov, fevoza nt! V svojeni „temeljitem“ poznavanju ekonomskih prilik,- so belgrajski gospodarji na kilogram svinca naložili 4 krone, reci in piši štiri krone izvozne qarine 1« dve kroni prometnega d^vka! F^rtleg cene za svinec naj plača ihozemški'- kopec za vsak kilogram še'šest;kron! Razume se, da v inozemstvu ni takih beda1covičev.'ki bi hoteli plačevati take horendne cene. Svinec torej ostaja na kupih ležati v mežiški dolini. To pa Še ni vse; treba prbdufccHo 'Ml sploh otežkočiti tako, da postane, ako pojde tako naprej, katastrofa Neizogibna. Da se očividen namen doseže.-mora pra* čevati uprava svinčenih rudnikov v mežiški dolini za- vsak kilogram razstrelil reci in piši dvanajst kron! Pri svinčenih rudnikih v mehiški dolini se preživlja z rodbinskimi člatti vred okrog šest tisoč glav. • '• - Kaj čuda. da pri takih okoliščinah brede ves obrat čim dalje bolj v dolgo,ve pri bankaiti. katerim, to se razume.^mora plačevali visoke obresti, ki tvorilo "Onet-no. občutno breme^po zaslugi betgraip, delavcev, kateri so prisostvovali tudi zauit>htki stavtrtflskib di-la\cev ljubljanskih. .Ob tei priliki se ie scfclasn6 '^sklenila izključitev Jarca, ki je bil dosedai predsednik In tuinik tega društva. Izkllučitev se je mo-ra?a izvršiti, kef nepoštenega-/ ravnania in skraino nemoralnega živi len Ja gospoda Martina Jarca, nad katerim se Je povsod. kamor ie prišel, vsakdo zgražal, ni hotelo biti ne konca ne kraja Taki ljudje ne spadajo v pošteno delavsko-strokovno organizacijo. . ^ v ,• Opozarjamo na ta sklep vse stavbin-sko Ndelavstvo širom Slovenile zlasti pa opozarjamo vse podružnice ..Osrednjega društva stavbinskih delavcev", da Martin Jarc z ozirom na g;ori omenlem sklep n>ma nikake pravice nastopati v kakršnikoli obliki kot zastopnik strokovne organizacije stavbinskih delavcev, v slpd česar se mu ne sme izročati nobenih stvari tičočih se strokovne orgaitfzacHe stavbinskih delavcev posebno p& ne obračunov. denarla in tako dalje. S.varimo pa tudi vsakega posameznJka. da' ,TaV^ti nft posojuje nobenega' denarja, kamor pride, naj se zavrne. Kdor zna, ta zna. . ^ pŠcor vse kaže. ima gospod Jazbec * gbiikovci ' vse lastnosti vestnega ca Ignacija Lojole. ki le bil. kakor zrodovina pripoveduje, najpreje velik lo-po.v' noletn pa ustanovitelj reda jezuitov. Že enkrat je glasilo konfuznih komunistov,.Rdeči prapor“ prineslo neko razpravi) o stanju premogovnika v Zabu-‘kovCI. -J> - Ne vemo ali se je strokovnjaško Iz-Tažerio mnenje v tem Članku rodilo v glavi gospoda Jazbeca ali pa kar v uredništvu citiranega lista. Dejstvo pa ie. da je pisec dotičnega članka trdil, da je premogovnik v Zabukovci na premogu ze-Jo bogat! Ko bi 4e hotelo tako biti! Ali pobožne Želje se 06 dejanskih razmerah raz-blinejo v meglo. Zdi se nam pa, da ne morejo hlti. merodajne pobožne želje, pač pa .mnenje strokovnjakov, ki pa so o ,,b re-iskalo službene prejemke in sadove, ‘ki jih imajo plače kakor ta Pintarjeva, po ljubljanskih trgovinah, smo prepričani, da bi zasmrdelo do neba. Važno za mlinske delavce. Dne 12. novembra 1920 le deželna vlada za Slovenijo na svoji seji sklenila razveljaviti vse ■ dosedanje naredbe, Učoče m mltvaine. Posest- l ' nlkt mlinov torej niso vezan! vež na predpisan« ccne, Id jih smejo zahtevati za mletje, nastala je svobodna konkurenca. Ker pa so se gospodje mlinarji napram svojim delavcem vedno lzgo< varjali, da iim ne morejo vstreči glede povišania plač, ker imajo vezane roke, naj sedai mlinski delavci zahtevajo, kar so jim gospodarji zagOi tavljali. Sed^j nimajo več vezanih rok In hrž« kone jim tudi žitni zavod ne bo mogel delati no« bonih težav več, ker je tudi glede žitnega zavo« da, od katerega so prejemali milni odkazane ko-, llčlne žita za mletje; deželna vlada je namreč napravila principijelen sklep, da ga opusti. Ako pa so dobili posestniki mlinov prosto roke In bodo smeli računati za mlevnino kakor bodo hoteli, tedaj naj končno plačajo tudi svola' delavce pošteno. Iz strokovne organizacije. Podružnicam »Osrednjega društva stavbln« sklb delavcev za slovensko ozemlje v Ljubljani. Vse podružnice in funkcijonarje opozarjamo, naj redno pošiljajo mesečne obračune, kar je za redno poslovanje neobhodno potrebno. Vse po« 4Ujatve, dopise itd. naj naslavljajo na Osrednje društvo stavbinskih delavcev v Ljubljani, Šelen-burgovla ul. 6. Denar naj se izključno pošilja lc potom poštnih položnic. Osrednje društvo oblačilno stroke y Ljubljani je sklicalo za petek dne 12. t m. protestni shod. Delavstvo; oblačilne Industrije se dobro zaveda^ kam vodi politika gospoda ministra za socljalna ' politiko, dr. Kukovca, ki je zadal z naredbo o podaljšanju delavnega časa prvi znatni udarec prolctarljatu, ki ta udarec ogorčeno zavrača. Pro« testiramo ter zahtevamo, dh' se ta naredba prekliče, in da nazaj delavstvu ono pravo, za katero le v dolgoletni borbi krvavelo. G. ministru dr. Kukovcu na uho! Prisilite vsaj do osemurnega dela verižnike, oderuhe In trote, kateri se vlači- ' }o in zabavajo na delavske žulje In videli boste* ako delamo vsi po asem* ur, da bomo lahko živeli. Delavstvo: mi tl kličemo, opazuj dobro, kaj se dela za tvojim hrbtom, in proti tvoji volji. ,Osem« urnik mora ostati v veljavi in od tega ne pusU« 1 mo niti za las. Alco mečete, gospoda, rokavico pred nas, dobro potem smo pripravljeni na boj, Tedenski pregled. Osednje društvo usnjarjev in sorodnik strok naznanja vsem fukcijonarjem, kakor tudi post« meznJm članom In članicam, da se nadalje no sme odtrgovatl tedenskih prispevkov za čas bo« leznl člana ali članice, toraj dokler Je član So« lan, ali bez posla, ter dobiva podporo za ta Cas^ le prost vplačevanja tedenskih prispevkov. —• Osrednje tajništvo. ................................... n Mezdna gibanja. Polzela. Pri podjetju Prym stavka delavstvo od 4. novembra t. 1. V mezdnem gibanju stoji tftdl delavstvo tovarne Kurka & Wlldl, zatorej nal nihče ne potuje tja, dokler se gibanje ne za« kiju«. Shodi. Podružnica ljubljanskih mizarjev sklicuje ntf pedeljo dne 21. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldan v malo dvorano Mestnega doma svoj redni me« ' i sečni shod. Točna udeležba dolžnost. — Odbor. --------------------------i-----------—_ / Oooisl. Ustanovni občni zbor zadružnega zbora pe« kovskih pomočnikov se je vršil v nedelj 14. t. m. v salonu hotela »Triglav« v Ljubljani. Občni *bor Je otvoril najstarejši odbornik bivšega zbora pekovskih pomočnikov, sodrug KratohvII, ki Je pojasnil vzrok sklicanja ustanovnega občnega zbora, namreč ker mojstri nočejo priznati osrednjega društva živilskih delavcev. Na občnem \ *boni le bfl Irvolfen naslednji novi odbor: TCra- tochvi! Karel, načelnik, Piškur Anton, podnačei-jitk. Odborniki: Blatnik Aloj?, Urbančič Jožef, Pibernik Franc, Urbar Jernej, Tavželj Alojz, Škrajnar Josip, Jevnikar Jernej. Namestniki: Gaje Pavel, Rupnik Anton, Fišinger Anton. Za zaupnike pri pogajanjih so fili Izvoljeni: Kra tochvil. Piškur, Bučar, Urbar in Škrajnar. — Na koncu zborovanja je sodrug Piškur pozval novoizvoljeni odbor k agilnemu delu. Polzela. V tukajšnji tovarni, umetnih strojil Je osrečil delavstvo s svojim -prihodom gospod inženir Sakod. Prav za prav sta prišla dva go-spoda, ki strašita sedaj po tovarhi. No, gospod inženir ie prava „dobra duša"! On se namreč boji, da bi se delavstvo pri svojih »sijajnih« plačah preveč zredilo, zato skrbi potom stiskanja, zatiranja in preganjanja za omejitev ^preobilnega" kruha in za čvrsto kretanje delavstva, kar je po njegovem mnenju dober nadomestek za telovadbo. In ker pri številnem delavstvu svojega ljubeznivega posla človekoljubja ne more opravljati sam, ima zvestega pomagača v njemu sorodni duši po imenu Kondušar, po poklicu pa ključarskem mojstru. Splošno mnenje v tovarni je sicer, da g. Kondušar ni bogve kaka kapaciteta v svojem poklicu, pač nič ne de, kar mu v tem oziru manjka, zna izvrstno nadomeščati s pokloni naprarn višjim. In ker čuti potrebo pokazati naprarn višjim, da vendar ni kar tako od muh, kriči In razsaja kakor besen nad nižjimi. Tako si vsaj zasluži svoji kruh na tak način, ko si ga že ne more potom svoje kvalifikacije. No, oba gospoda naj ne pozabita, da se hodi z vrčem toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Tudi njima utegnejo postati sčasoma tla pod nogami prevroča tn prav lahko bi se jima utegnilo pripetiti, da sfrčita nazaj od koder sta prišla. Tedenski pregled. Jadransko vprašanje rešeno s kapitulacijo Jugoslavije. Pretekli teden so se vršila v St Margheriti (Italija) poganja med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati radi jadranskega vprašanja. Italijani so Izrabili ugodno priliko, ko ima Jugoslavija velike notranje težave, ter so jo na sramoten način pritisnili ob tla. Italija obdrži skoro vse, kar je zasedla razun neke male korekture pri Logatcu. — S tem nasiljem je italijanska gospoda ustvarila vzrok za novor oboroževanje in za nov6 krvavo vojno. Kapitalisti so tudi' tokrat pokazali, da so nezmožni ustvariti trajen mir. Edino mednarodni proletarijat bo zagotovil miren razvoj vsem narodom, edino soclja-Jistlčni družabni red je v stanu napraviti pravično razmerje med narodi. Vesti Iz Rusi}« prinašajo poročila, da ie Wrangiova armada uničena. Upamo, da bo kapitalistična gospoda že vendar enkrat uvidela, da j« treba napraviti m'r z Rusijo, ter prepustiti Rusom samim, da sl ure* de svojo državo kakor bo to njim po volji. Volitve na Grškem so končale z porazom republikancev (Venizelos). Kraljevska stranka je dobila ogromno večino. V Jugoslaviji se bodo vršile volitve dne 28. novepibra. Tudi tukaj bo prišlo na tapet vprašanje republika ali monarhija. Za monarhijo bodo glasovale vse meščanske stranke. Izmed delavskih strank se udeleži volitev Jug. sociialno demokratična stranka (JSDS) in } Kmetsko-dclavska zveza (KDZ) na skupni listi. Tej stranki so se pridružili tudi komunisti (centTumaši) tako da bo šlo delavstvo z zedinjenimi močmi v boj proti zedinjenim I kapitalistom. Kako bo s ekstremnimi komunisti je še neznano, dosedal še niso vložili svoje liste ter so kakor sami večkrat poudarjajo proti parlamentu. Vesela je gotovo vest, da so se socljalnJm demokratom pridružili tudi centrumašl komunisti (skupina Golouh) kajti s tem so preprečili, da se delavski glasovi ne bodo preveč cepili. Delavstvo naj « svojimi Izkoriščevalci pošteno obračuna. Osobito je treba poteptati Habs-burško-klerikalnega gada. Klerikalci 60 Ščuvali ha vojno, so izstradali ljudstvo med vojno, po vojni pa mesto, da bi šli v Ječo, so pa prevzeli zopet vlado, ter vladali tako, da so v Ljubljani na njihovo povelje žandarii streljali na delavce. Delavci-delavke dne' 28. novembra je dan sodbe! Maščujte nedolžno kri! Razno. Kako sodijo Hrvatje In Srbi o dr. Koroščevem ministrovanju. Novosadska ,.Sloboda“ piše o dr. Koroščevem železniškem ministrovanju naslednje: Ko je g. Korošec postal prometni minister, so bile naše železnice v stanju poboljšanja.* premog je bil železnicam zasiguran. mostovi so bili domala vsi gotovi, naročila v inozemstvu so bila storjena, in dr. Korošec bi bil moral urediti samo še organizacijo prometa in ojačati osobje. Ali storil ni niti prvega, nti drugega. Organizacije n| pri železnici prav nobene. Kamor si preje lahko orinntoval v enem dnevu tla se moraš voziti danes tri dni. Ves novi vozni red n. pr. izgleda tako kakor bi ga bili sestavljali pijani ljudje. Na zveze se mora povsod čakati po Šest do sedem ur. Zamude pri vlakih so velikanske. Kaos je popoln. Kar se tiče uradništva. so razmere dnevno slabše in reda ni nobenega. Dr. Korošec ni za mesto, kjer je sedaj. On mora nazaj v bogoslovje. V dveh letih je on državi storil toliko zla, da bi moral na „robijo“. — Tako torej ,.Slo-boda“. Mi pa pravimo: Pa menda gospod Korošec ni dal železnicam kakega „fovš žegna“? S tom le svot dolv nonlača! meni neki ..srečni Francoz**, kakor se sam, namesto z imenom podpisuje, ki le poslal te dni francoskemu finančnemu ministru v zaprti kuvert5 700 000 frankov, češ. da to svoto ..daruje** državi za vse tisto, kar ji je tekom vojne z verižništvom škode napravil. Obenem želi. da bi ga tudi drugi ..kolegi** v tem posnemali. To ti je pošten slepari * l ' KtfeTlšV« nestrpnost. Bettfijtffr- •PollflH« piše srbski polkovnik, ki službuje v Ljubljani, da Je imel služkinjo, pošteno tn dobro Slovenka, s katero je bil popolnoma zadovoljen in tndt de« kie se Je čutilo pri hifi popolnoma domače. Kal naenkrat dekle službo odpove. Na polkovnikova prigovarjanje, naj se ne preaagH, ampak naf mirno pove, kaj J! o! prav. Ja odgovorila: Va«| bi ostala prav rada. ampak ne smem — »duhovni oče« JI se dovoli, da ostane prt' pravoslavni krivovercih. — Zadnji čas, da se cerkev loč! od države. ' Izdajatelj in odgovorni urednik "■}' IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Lubllant. COSULICH-LINE = TRST-AMERIKA = New • Jork — Buenos — Ayres — Rio dl Janeiro* Santos Montevideo Brezplačna pojasbita In prodaja voznih listkov za potnike za Slovertljo edinolOprt; SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. , r i HA1 it f uSlt/lZB A -- - . . mmm rrud— registm mm i omelemi zarezo •p,»lama hranilno »l«z« vuk datavnlfc od S. *?rr|Of js■ ■ r"‘ •,. -* * Rprtri davrti pidh drnZlvo It avojag*. Obrn*, m kapttalMrals polletna Vetje ki »Ultn vloga ae obraalojejo po doeovi.m. rnon.lln dajs »volim sadruinikom proti vfariUbl, naoaabS Eti res Mil u zstoiL —- Sodrugll Zadružniki I | Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!! i Poštni čekovni račun ŠL 1(1632. Telefon interurban it 178. j KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO hranilnem oddelku Hranilne vloge Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po Čistih 47»\ Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, Ki reprezentirajo vrednost nad >■■■ . ■ •: 2 milijona ki on, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ■■.- ■ Vloge sprejemalo In Izplačujejo vse podružnice Konsutnnega društva za Slovenijo, ki so: V Spodnji SiAlri Krakovski nasip Gorenjskem Kranjska Kranjska gora; Mojstrana; Celje. Šoštanj; na Koroškem Guitanj, Prevalje. Mešiča, Čn Crna U., Pliberk; Maribor; Litlia; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Kril« pri Tri Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Marlboi —- Rogaška Slatina: Radeče-Zidanmost; Poljčane. ——a---------- iri Tržiču irom, Se podrobnejša pojasnila podajaio zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsutnnega društvu za Sloveni o, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. . .. tV Pisma nai se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 11 Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.