VPRAŠALNIK O IGRI OTROK V 
PRIČAKOVANEM RAZVOJU, STARIH OD DVE 
DO ŠEST LET
PLAY QUESTIONNAIRE IN TYPICALLY 
DEVELOPING TWO- TO SIX-YEAR-OLD 
CHILDREN
Nika Jelenc1,2, mag. prof. logop. in surdoped., dr. Barbara Horvat Rauter1, univ. dipl. psih.,  
Anita Pesek1, dipl. del. ter., prof. dr. Gaj Vidmar1,3,4, univ. dipl. psih.
1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana
2 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana
3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana
4 Univerza na Primorskem, FAMNIT, Koper
Poslano: 24. 10. 2023
Sprejeto: 29. 11. 2023
Avtorica za dopisovanje/Corresponding author (NS): nika.jelenc@ir-rs.si
IZVLEČEK
Izhodišče: 
Igra je prijetna, notranje motivirana, spontana dejavnost, ki 
spodbuja celostni razvoj otroka. Otroci se skozi igro izražajo 
in s tem gradijo svoje zaznave, jezikovne, socialne in čustve-
ne sposobnosti. Igre lahko razdelimo glede na spoznavno 
kompleksnost (funkcijske, gibalne, konstrukcijske, simbolne, 
sociodramske, spoznavne in ustvarjalne) ter glede na stopnjo 
socialne vključenosti (otrok se igra sam, se igra z odraslimi 
ali se igra z vrstniki in sorojenci). Za ocenjevanje otroške igre 
so na voljo različni pristopi, vključno s strukturiranimi inter-
vjuji in vprašalniki za starše. Z raziskavo smo želeli preučiti 
različne vidike igre ter predstaviti ocenjevalno orodje, ki bo 
prispevalo k celostni obravnavi otrok z motnjami v razvoju.
Metode: 
V raziskavi je sodelovalo 99 staršev otrok (52 dečkov, 
47 deklic), starih od dve do šest let. Uporabili smo Vprašalnik 
o igri, ki je zajemal vprašanja o različnih vrstah iger glede 
na spoznavno kompleksnost in socialno vključenost. Podatke 
smo analizirali z opisno statistiko in analizo variance.
Rezultati: 
Med otroki različnih starosti smo ugotovili statistično značilne 
razlike v vrstah igre. V skupini dve do tri leta starih otrok je 
prevladovala simbolna igra (raba predmetov na funkcionalen 
način), gibalne igre so bile najbolj priljubljene pri tri- do 
petletnikih. Pri pet- do šestletnih otrocih je bila v ospredju 
sociodramska igra in spoznavne igre. Igre na tablici in telefonu 
ABSTRACT
Introduction:
Play is a pleasurable, internally motivated, spontaneous activity 
that promotes the child’s behaviour. Children express themselves 
through play, thereby developing their perceptual, language, 
social, and emotional abilities. Play can be categorised based 
on cognitive complexity (into functional, active, constructional, 
symbolic, sociodramatic, cognitive, and creative play) and the 
level of social involvement (child plays alone, plays with adults, 
or plays with peers and siblings). Various approaches, including 
structured interviews and parental questionnaires, are available 
to assess children’s play. The purpose of this study is to examine 
various aspects of play and introduce an assessment tool to 
contribute to the intervention of children with disabilities.
Methods:
Ninety-nine parents of children (52 boys, 47 girls) aged two to 
six years participated in the study. We employed a Play Question-
naire, encompassing questions about different types of play based 
on cognitive complexity and social involvement. The data were 
analysed using descriptive statistics and analysis of variance.
Results:
Statistically significant differences in the types of play between 
children of different age were found. Symbolic play (using objects 
in a functional manner) predominated in the group of children 
aged two to three years, while physical play was most popular 
among three- to five-year-olds. Sociodramatic and cognitive play 
came to the forefront among five- to six-year-olds. Tablet and 
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
36
UVOD
Opredelitev otroške igre
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je igra opredeljena kot 
otroška dejavnost, navadno skupinska, namenjena razvedrilu in 
zabavi (1). Zajema široko paleto dejavnosti, ki so v prvi vrsti 
prijetne, notranje motivirane in spontane, take, ki same sebe 
krepijo in nadgrajujejo (2, 3). Pogosto je usmerjena na predmete, 
preko katerih otrok oblikuje novo stvarnost (3). Igra je torej 
simbolna in pomenska ter se kaže skozi dejavnosti in cilje, ki jih 
otroci razvijajo sami ali v družbi (4, 5). 
Raziskovalci se strinjajo, da je igra ključnega pomena za otrokov 
celostni razvoj in je hkrati pokazatelj trenutne stopnje otrokovega 
razvoja (6). Skozi igro otrok gradi telesni, socialni, čustveni in 
spoznavni razvoj (7). Teorije o odnosu med igro in razvojem so 
različne. Piaget je v svojih delih raziskoval spoznavni razvoj in 
v povezavi z igro poudarjal, da le-ta vpliva na spoznavni proces, 
saj jo otroci uporabljajo za učenje uporabe znanih informacij in 
gradnjo razumevanja (8). Erikson je raziskoval čustveni razvoj in 
ugotovil, da igra močno vpliva na izražanje in sproščanje močnih 
čustev (9). Vygotsky je poleg spoznavnega in jezikovnega razvoja 
preučeval tudi socialni razvoj. Opisoval je pomen igre kot orodja 
za razvoj socialnega, jezikovnega in kulturnega učenja. Igro je 
pojmoval kot vir učenja v območju bližnjega razvoja, ki se lahko 
zgodi le, ko je otrok vključen v ožje ali širše socialno okolje (10). 
Glede na to, da je igra eden od pokazateljev otrokovega celostnega 
razvoja, je hkrati tudi pomemben dejavnik, ki nam nudi vpogled v 
morebitne težave in motnje v otrokovem razvoju. Iz tega razloga 
predstavlja igra pomemben del v Mednarodni klasifikaciji funkci-
oniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (v nadaljevanju MKF) 
(11). Igra je v MKF opredeljena kot mehanizem razvoja in učenja. 
Uvrščena je v področje dejavnosti in sodelovanja. Podpoglavje 
»Učenje in uporaba znanja« opisuje igro kot učenje z uporabo 
predmetov (uporaba enega ali več predmetov, simbolna igra, 
sociodramska igra). Podpoglavje »Sodelovanje v igri« opredeljuje 
igro kot namensko, neprekinjeno dejavnost, ki vključuje dejavnosti 
s predmeti, z igračami, materiali in poudarja, da je igra lahko 
samostojna ali poteka v sodelovanju z drugimi osebami za dosego 
skupnega cilja (12, 13). Igra kot orodje za razvoj socializacije je 
podrobneje opisana v nadaljevanju.
Razdelitev otroške igre
Dolga tradicija preučevanja otroške igre v psihologiji in drugih 
sorodnih vedah je privedla do različnih sistemov razvrščanja. V 
splošnem jo lahko opredelimo znotraj dveh glavnih področij: 
spoznavno in socialno. V prvem primeru gre za opredelitev kom-
pleksnosti iger, ki se nanašajo na stopnjo spoznavnega razvoja 
otroka. V drugem primeru se opredelitev nanaša na stopnjo in 
vrsto socialne interakcije, v katero je otrok vpleten med igro (12).
Vrste iger glede na spoznavno kompleksnost
1. Funkcijska igra se začne pojavljati v prvih mesecih dojenč-
kovega življenja. Najprej dojenček roke in predmete nosi 
v usta, nato s predmeti ponavljajoče nekaj počne (npr. vrže 
kocko), kasneje predmete začne razvrščati v neko zvezo (npr. 
vstavlja kocke v zaboj z odprtinami različnih barv) (14, 15). V 
funkcijski igri dojenček spoznava lastnosti predmetov, gradi 
zaznavne izkušnje (predvsem vidne in tipne), se uči razumevati 
vzročno-posledičnih povezav (npr. ko vrže predmet na tla, 
le-ta povzroči hrup) in se uči predvidevanja (npr. že vnaprej 
ve, kaj se bo zgodilo, če vrže predmet na tla). Tovrstna igra 
je značilna za prvo leto življenja, nato v obdobju malčka in 
otroka postaja vse bolj redka (12, 14).
2. Gibalna igra je podaljšek funkcijske igre, saj se začne s prepro-
stimi aktivnostmi potiskanja in vlečenja in se nato z razvojem 
dodatno izoblikuje. Med aktivne igre spadajo aktivnosti gro-
so bile v vseh starostnih skupinah redko zastopane. Starejši 
otroci so se statistično značilno pogosteje igrali s svojimi 
vrstniki in sorojenci kot mlajši otroci.
Zaključek: 
Ugotovili smo, da je Vprašalnik o igri uporabno orodje, s 
pomočjo katerega pridobimo pomembne podatke o razvojni 
ravni otrokove igre. V prihodnje bi bilo smiselno raziskavo 
razširiti tudi na skupino otrok z razvojnimi motnjami in na 
podlagi ugotovitev dokončno oblikovati orodje, ki bi bilo 
primerno za klinično delo celotnega tima strokovnjakov. 
Ključne besede: 
otrok; igra; razvoj; kognitivni; socialni; jezikovni; vprašalnik; 
starši
phone-based games were rarely represented in all age groups. 
Older children played statistically significantly more frequently 
with their peers and siblings than younger children.
Conclusion:
We concluded that the Play Questionnaire is a valuable tool for 
obtaining important data about the developmental level of a child’s 
play. It would be meaningful to expand the research to include 
a group of children with developmental disorders in the future. 
Based on those findings, a comprehensive tool suitable for clinical 
work by the entire team of professionals could be developed.
Keywords: 
child; play; development; cognitive; social; language; ques-
tionnaire; parents
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
37
bega gibanja, na primer skakanje, tekanje, lovljenje, vožnja 
kolesa ter drobno gibalne spretnosti, kot na primer risanje, 
barvanje, rezanje (16). 2. Gibalne igre pomagajo sproščati 
napetost in energijo, otroci se urijo v vzdržljivosti, krepijo 
telesne spretnosti in pridobivajo samozavest pri obvladovanju 
svojega telesa v gibanju (7). 
3. Konstrukcijska igra se razvija v drugem letu starosti. Zanjo je 
značilno, da otrok posamezne elemente sestavlja v konstrukcijo, 
ki postaja vedno bolj celovita. Vključuje zbiranje, združevanje, 
urejanje in prilagajanje več elementov z namenom oblikovanja 
celote – konstrukcije (4, 17, 18). S to vrsto igre otrok gradi 
razumevanje prostorskih odnosov in vzročno-posledičnih 
povezav. Konstrukcijska igra ima tudi elemente simbolne igre, 
saj spodbuja pripisovanje pomena posameznemu predmetu 
(npr. otrok svojo konstrukcijo poimenuje vlak) (16, 18). 
4. Simbolna igra (nekateri jo poimenujejo tudi igra pretvarjanja 
ali domišljijska igra): zanjo je značilno, da otrok predmetom, 
osebam, dejanjem ali dogodkom daje nek pomen iz stvarnega 
ali domišljijskega sveta (12, 14). Glavni značilnosti simbolne 
igre sta sposobnost pretvarjanja in sposobnost predmetne 
zamenjave (npr. otrok se pretvarja, da je kocka telefon) (14). 
Prvi zametki simbolne igre se pojavijo okrog prvega leta 
malčkove starosti (5). Takrat večino dejanj usmeri nase (npr. 
sebe hrani s prazno žlico) (19). Nato začne igro usmerjati 
na druge (npr. medvedku da piti), pri tem pa lahko uporabi 
pravi ali namišljen predmet. Posamezna dejanja sčasoma 
začne kombinirati v zaporedja (14, 20). Simbolna igra je tesno 
povezana z razvojem jezika (21, 22). Oba koncepta temeljita 
na sposobnosti simbolizacije, torej zahtevata uporabo simbolov 
in sposobnost zamenjave enega elementa za predstavitev 
drugega. V simbolni igri otrok predmete in situacije uporablja 
na način, ki ne obstaja v neposredni resničnosti, medtem ko v 
jeziku besede predstavljajo pomen, ki je povezan z dogodki v 
resničnem svetu (21). Poleg tega si simbolna igra in jezik delita 
podobno razvojno strukturo, otrok napreduje od osnovnih do 
bolj naprednih oblik, tako da v igri vrši več dejanj, v jeziku pa 
začne besede združevati v izjave (23). Igra prispeva k razvoju 
govora in komunikacijskih spretnosti, saj jo spremljajo celovite 
socialne interakcije med otroki (18), kasneje pa spodbuja 
pripravljenost na šolo, samoregulacijo in pismenost (24). 
5. Sociodramska igra je igra vlog, ki vključuje vsaj dva otroka, 
med katerima poteka interakcija. Gre za vnaprej dogovorje-
no, med posamezniki usklajeno igro, ki ima natančen načrt. 
Sprva so igre vlog povezane z znanimi situacijami (npr. igra 
nakupovanja), nato pa se otroci igrajo igre vlog, ki so zunaj 
njihovih dejanskih izkušenj (npr. potovanje v vesolje). Za 
to vrsto igre je značilno, da prispeva k razvoju zavedanja 
perspektive drugega in razvoju socialne kognicije. Govor v tej 
vrsti igre služi kot sredstvo organizacije (npr. ti boš voznik, jaz 
bom pobiral karte) in omogoča reševanje problemov (12, 18).
6. Spoznavna igra: s tem izrazom označujemo vrste iger, kot so 
igre s pravili in igre povezane s knjigami in besedilom (16). 
Igre s pravili se otrok začne igrati okrog tretjega leta. Sprva so 
to kratke, enostavne in interakcijske igre (npr. podajanje žoge), 
ki potekajo v prostoru (npr. slepe miši, lovljenje, skrivalnice), 
kasneje pa kompleksnejše športne (npr. med dvema ognjema) 
in namizne igre (npr. človek ne jezi se). Igre s pravili postanejo 
prevladujoč način igranja okrog šestega leta starosti (16, 18). 
Skozi knjige in druge tiskane medije se otrok spozna s tiskano 
besedo (16). Skupno branje in igra sta tesno povezana, saj pre-
ko poslušanja zgodb otrok razvija sposobnosti pripovedovanja, 
ki jih lahko kasneje uporabi tudi v simbolnih, sociodramskih 
in drugih vrstah iger (25).
7. Ustvarjalna igra pride v ospredje pri starejših predšolskih otro-
cih in vključuje likovne in glasbene dejavnosti, preko katerih 
se otrok izraža. S starostjo otroka izdelki postajajo obsežnejši, 
raba različnih materialov in pripomočkov pa obširnejša (16). 
Vrste iger glede na socialno vključenost
Vigotsky je v svojih teorijah poudarjal pomen socialnega okolja 
in vpliva na otrokov razvoj (10). Otrok se najprej vključuje v igre 
z odraslim, kjer se nauči vstopati v interakcije in se razumeti z 
drugimi (26). Vloga odraslega v igri je, da daje otroku oporo, da 
rešuje probleme na spoznavno in socialno višji ravni, kot bi jih 
reševal, če bi bil prepuščen sam sebi (10, 27). V igri skozi lastne 
izkušnje spoznava nove koncepte, besedišče in gradi pragmatične 
sposobnosti (26). Dojenček se sprva rad igra igre brez predmetov 
(npr. žgečkanje, igra skrivanja), po prvem letu njegove starosti pa 
v igri pričnejo dobivati pozornost predmeti. Malček se vključuje 
v igro z odraslim, tako da jim daje predmete, jih zahteva, kaže na 
predmete in zraven zahteva pozornost odrasle osebe (19). Malček 
se nato prične vključevati tudi v igre s sorojenci in sovrstniki. 
Sprva otrok opazuje, kako se igrajo drugi otroci. Nato se igra 
vzporedno z vrstniki, vendar oni nanj ne vplivajo. V naslednji 
fazi je že pripravljen posojati igrače, nazadnje pa v igri aktivno 
sodeluje z vrstniki z namenom doseganja skupnega cilja (14).
Ocenjevanje igre
Odrasli smo tisti, ki po mnenju Vygotskega otroka lahko spod-
budimo in pripeljemo na višjo razvojno raven, ki pa mora biti v 
bližini njegove trenutne stopnje razvoja. Majhni otroci o svojem 
doživljanju, zaznavanju in sposobnostih ne znajo in ne zmorejo 
sporočati, zato je naloga odraslih, da o tem sklepamo na pod-
lagi opazovanja njihovega vedenja. Igra je zanimiv pojav za 
sistematično raziskovanje. S svojimi razvojnimi stopnjami in 
pojavnimi oblikami nam igra omogoča opazovanje in razumevanje 
otrokovega spoznavnega, jezikovnega, čustvenega in telesnega 
razvoja (28). Opazovanje otrokove igre je pomembno tako za 
starše kot tudi za strokovnjake različnih poklicnih skupin, ki delajo 
z otroki in želijo podpreti njihov razvoj; npr. strokovni delavci v 
vzgoji in izobraževanju (vzgojitelji, specialni, socialni pedagogi), 
zdravstveni delavci in sodelavci (npr.: delovni terapevti, psihologi, 
logopedi …) (29, 30)
Za ocenjevanje igre lahko uporabimo različne pristope (31). Med 
bolj znane sodi sistematično opazovanje otroške igre (28). Na 
podlagi opazovanja so se razvile sheme in seznami za sistematično 
ocenjevanje igre v terapevtskem ali naravnem okolju (31), kjer 
ocenjevalci označijo, ali je določeno vedenje pri igri prisotno ali 
ne. Druga možnost ocenjevanja igre pa so strukturirani intervjuji 
in vprašalniki. Glede na to, da starši s svojim otrokom preživijo 
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
38
veliko časa in ga najbolje poznajo, so pomembni pri prepoznavanju 
značilnosti njihove igre (31). Pri pregledu literature smo ugotovili, 
da je na voljo le malo vprašalnikov o igri, ki so namenjeni staršem. 
Eden teh je vprašalnik Igra mojega otroka (angl. My Child’s 
Play), ki je namenjena otrokom od tretjega do devetega leta 
starosti. Vprašalnik ocenjuje otrokovo vedenje med igro, njegove 
interakcije, pozornost in koncentracijo ter prilagodljivost v igri. 
Vključuje tudi perspektivo staršev o igri svojega otroka (32). 
Drugi je Vprašalnik za starše o otrokovi igri (angl. The Parent 
Play Questionnaire) in je sestavljen iz treh podlestvic. Prva je 
namenjena oceni pogostosti vključevanja staršev v različne vrste 
otrokovih iger, druga oceni uporabe digitalnih medijev pri otroku, 
tretja pa oceni starševskih prepričanjih o igri otroka (33).
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se igrajo otroci v priča-
kovanem razvoju, v starosti od dve do šest let. Zanimalo nas je, 
katere vrste iger glede na spoznavno kompleksnost prevladujejo 
pri določeni starosti ter kakšna je socialna vključenost otrok pri 
igri. Prav tako je bil namen naše raziskave preveriti lastnosti 
avtorsko izdelanega vprašalnika, da bo služil kot pripomoček pri 
timski obravnavi otrok z motnjami v razvoju.
METODE
Preiskovanci 
V raziskavi je sodelovalo 99 staršev 52 dečkov in 47 deklic, ki 
so izpolnili Vprašalnik o igri. Otroci so bili v času izpolnjevanja 
vprašalnika stari od dve do šest let (M = 4,1, SD = 1,1). Petin-
šestdeset (66 %) staršev je imelo višjo, visoko ali univerzitetno 
izobrazbo, 17 (17 %) srednjo strokovno izobrazbo in 11 (11 %) 
poklicno izobrazbo. Šestinpetdeset (61 %) otrok je živelo v vaškem 
okolju, 36 (39 %) pa v mestnem. Le en otrok ni bil vključen v 
vrtec, ostali so bili v vrtcu od enega meseca do 5 let, povprečno 
30 mesecev. Osemnajst (18 %) otrok je bilo edincev, 29 (29 %) 
jih je imelo mlajše sorojence, trije (3 %) mlajše in starejše, 38 
(38 %) pa le starejše sorojence. V raziskavo smo vključili le 
otroke, ki niso imeli razvojnih motenj, katerih starši so podpisali 
soglasje za sodelovanje v raziskavi in katerih vprašalniki so bili 
izpolnjeni v celoti.
Ocenjevalni instrumenti
Vprašalnik o igri smo oblikovali na podlagi teoretičnih spoznanj 
in opazovalnih shem, namenjenih opazovanju otrokove igre (20, 
34, 35). Vprašalnik je sestavljen iz štirih delov: 
1. Demografski podatki: spol otroka, starost otroka, izobrazba 
starša, okolje, v katerem živijo, število sorojencev, vključenost 
v vrtec. 
2. Ocena pogostosti igre: na petstopenjski lestvici (1 – nikoli, 
2 – redko, 3 – občasno, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto) so starši 
opredelili, kako pogosto se je v zadnjem mesecu njihov otrok 
igral 25 opisanih iger. Igre so bile izbrane glede na spoznavno 
kompleksnost (funkcijska, gibalna, konstrukcijska, simbolna, 
sociodramska, spoznavna, ustvarjalna). 
3. Prevladujoči način igre: na petstopenjski lestvici (1 – nikoli, 
2 – redko, 3 – občasno, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto) so 
starši opredelili, kakšen je bil, glede na socialno vključenosti, 
prevladujoči način igre otroka v zadnjem mesecu (igra se sam, 
igra se z odraslim, igra se z vrstniki ali sorojenci). 
4. Pet najpogostejših iger: starši so opisali pet iger, ki se jih je 
njihov otrok najpogosteje in najraje igral v zadnjem mesecu. 
Protokol dela
Vsebinsko veljavnost smo zagotovili tako, da smo vprašalnik dali 
v pregled klinični logopedinji in klinični psihologinji, ki nista so-
delovali pri sestavi vprašalnika. Vprašalnik smo pilotsko preverili 
na skupini petih staršev. Na podlagi komentarjev strokovnjakov 
in staršev smo oblikovali končno različico vprašalnika in ga 
natisnili. Podatke smo nato v obdobju od junija 2022 do novembra 
2022 zbirali v vrtcu in v pediatrični ambulanti. V uvodnem delu 
smo staršem razložili namen raziskave. V pediatrični ambulanti 
so starši vprašalnik nato izpolnili v času pregleda. V vrtcu so ga 
izpolnili doma in ga nato vrnili v vrtec z drugo dokumentacijo. 
Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike 
Slovenije (odločba št. 0120-163/2022/6).
V prvem delu smo v statistično analizo vključili podatke, ki 
smo jih pridobili iz drugega dela vprašalnika. Igre smo razdelili 
glede na spoznavno kompleksnost: funkcijska igra, gibalna igra, 
konstrukcijska igra, simbolna igra, sociodramska igra, spoznavna 
igra in ustvarjalna igra. Analizirali smo tudi najpogostejši način 
igre glede na socialno vključenost. Skupine smo primerjali glede 
na starost otrok v starostnih intervalih od dve do tri leta, od tri do 
štiri leta, od štiri do pet let in od pet do šest let.
V drugem delu smo analizirali igre, ki so jih opisali starši v 
četrtem delu vprašalnika. Kodirali smo jih glede na spoznavno 
kompleksnost (funkcijska, gibalna, konstrukcijska, simbolna, 
sociodramska, spoznavna, ustvarjalna) in socialno vključenost. Če 
je imela igra značilnosti dveh skupin (npr. da bi jo lahko uvrstili 
med gibalno in spoznavno), smo jo razvrstili v skupino, ki zahteva 
kompleksnejše spoznavne sposobnosti. Za vsako navedeno igro 
smo glede na opis določili, ali se otrok tako igro igra sam ali 
vključuje druge osebe. 
Statistična analiza
Za statistično analizo in zbiranje podatkov smo uporabili programa 
Microsoft® Excel in IBM SPSS Statistics 26. Za vse podatke smo 
izračunali frekvenčne porazdelitve in opisne statistike. Razlike 
povprečij med skupinami smo preizkusili z enosmerno analizo 
variance (ANOVA; Levenov test v nobenem primeru ni pokazal 
statistično značilne nehomogenosti varianc), pri čemer smo ve-
likost učinka ocenili s koeficientom e2. Z analizo variance (po 
metodi neuteženih povprečij) smo testirali tudi linearni trend 
naraščanja oziroma upadanja povprečij.
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
39
REZULTATI
V končno analizo smo vključili odgovore staršev 99 otrok, katerih 
starostna razporeditev je enakomerna po posameznih starostnih 
obdobjih, z nekoliko manjšim številom otrok v obdobju od drugega 
do tretjega leta (Tabela 1). 
V nadaljevanju so prikazani rezultati analize podatkov o pogostosti 
vključevanja otrok v 25 vrst igre glede na starostni interval otrok 
(Tabela 2). Pogostost je v Tabeli 2 označena z odtenki sivine. 
Najpogostejši odgovori so označeni z najtemnejšim odtenkom 
sive barve, najredkejši pa so obarvani z belo barvo.
Tabela 1. Razporeditev preiskovancev glede na starost.
Table 1. Sample structure by age group.
Starost/
Age
Število otrok/
No. of children
Delež /
Proportion
2 – 2;11 17 17 %
3 – 3;11 25 25 %
4 – 4;11 27 27 %
5 – 5;11 30 30 %
V starostni skupini otrok od dve do tri leta velika večina otrok 
predmete in igrače zelo pogosto uporablja na funkcionalen način 
(simbolna igra). Več kot polovica staršev navaja, da njihovi otroci 
zelo pogosto izvajajo tudi gibalne in konstrukcijske igre. V tej 
starostni skupini igra na tablici in telefonu skoraj nista zastopani, 
prav tako otroci nimajo namišljenih prijateljev ter ne izvajajo 
družabnih iger s pravili (Tabela 2). V starostni skupini od tri do 
štiri in od pet do šest let prevladuje igranje gibalnih iger, ki jih po 
mnenju staršev zelo pogosto izvaja nekaj več kot 80 % triletnikov. 
Druga najpogostejša igra pa ostaja raba predmetov in igrač na 
funkcionalen način. Tudi v tej skupini je najmanj prisotna igra z 
namišljenimi prijatelji in igra na tablici in računalniku (Tabela 2). 
V zadnji starostni skupini je prisoten pomemben upad funkcijski 
iger (npr. prinašanje igrač v usta, ogledovanje igrač ter tolčenje z 
njim), prav tako pa starši poročajo, da otroci nimajo namišljenih 
prijateljev. Največ otrok se igra gibalne igre ter preproste gibalne 
igre s pravili (Tabela 2). 
Načini igre glede na socialno vključenost (igra se sam, igra se z 
odraslim, igra se z vrstniki in sorojenci) so prikazani v Tabeli 3. 
Na področju socialne vključenosti lahko vidmo, da pogostost 
igre z vrstniki in s sorojenci s starostjo narašča. Medtem ko je v 
skupini dve do tri leta starih otrok redno prisotna pri nekaj manj 
kot tretjini otrok, se v skupini pet- do šestletnih na tak način 
igra največ otrok (70 %). Porazdelitev samostojne igre in igre 
z odraslimi je v različnih starostnih skupinah predšolskih otrok 
približno enaka (Tabela 3). 
V Tabeli 4 so prikazani rezultati pojavljanja iger glede na starost 
in spoznavno kompleksnost igre (funkcijska, gibalna, konstruk-
cijska, simbolna, sociodramska, spoznavna in drugo). Skupine se 
med seboj statistično značilno razlikujejo v funkcijski, gibalni, 
sociodramski, spoznavni in drugih igrah. Pojavnost funkcijske 
in gibalne igre s starostjo upada, pogostost izvajanja ostalih iger 
pa s starostjo narašča.
Slika 1 prikazuje povprečno pojavljanje iger za posamezna staro-
stna obdobja. Pogostost funkcijske in gibalne igre se s starostjo 
zmanjšuje, simbolna igra svoj vrh doseže med tri- in širiletniki in 
nato upade, pogostost sociodramske igre pa s starostjo narašča. 
Pogostost spoznavnih iger prav tako narašča.
V drugem delu predstavljamo rezultate iger, ki so jih za vsakega 
otroka posebej opisali in navedli starši. Analizirali smo jih glede 
na spoznavno kompleksnost (Slika 2) in socialno vključeno-
st (Slika 3). Starši so navajali statistično značilna odstopanja 
pri simbolni igri (ANOVA: p = 0,160; ε2 = 0,12; p za linearni 
trend = 0,027), ki s starostjo upada, ter pri spoznavni igri (ANOVA: 
p < 0,001; ε2 = 0,27; p za linearni trend < 0,001), ki s starostjo 
narašča. Pri ostalih vrstah igre nismo ugotovili statistično značilnih 
odstopanj glede na starost. Na Sliki 3 vidimo trend naraščanja 
vključenosti drugih oseb v igre otroka (ANOVA: p < 0,001; 
ε2 = 0,27; p za linearni trend < 0,001).
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
40
Ta
be
la
 2
. V
rs
te
 ig
er
 g
le
de
 p
og
os
to
st
i p
oj
av
lja
nj
a 
v 
po
sa
m
ez
ne
m
 st
ar
os
tn
em
 o
bd
ob
ju
.
Ta
bl
e 
2.
 P
la
y 
ty
pe
 b
y 
fre
qu
en
cy
 o
f o
cc
ur
re
nc
e 
in
 e
ac
h 
ag
e 
gr
ou
p.
S
ta
ro
st
 o
tr
ok
a 
(l
et
a)
/
C
hi
ld
's
 a
ge
 (
ye
ar
s)
2
-2
;1
1
3
-3
;1
1
4
-4
;1
1
5
-5
;1
1
V
rs
ta
 ig
re
/
P
la
y 
ty
pe
1
2
3
3
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
V
 ig
ri
 iz
ve
de
 z
ap
or
ed
je
 d
ve
h 
de
ja
nj
.
6
%
6
%
19
%
5
0
%
19
%
0
%
9
%
14
%
3
2
%
4
5
%
4
%
4
%
9
%
3
0
%
5
2
%
19
%
2
2
%
19
%
3
0
%
11
%
2
Ig
ra
 ig
re
 n
a 
ta
bl
ic
i a
li 
te
le
fo
nu
.
9
4
%
6
%
0
%
0
%
0
%
41
%
2
7
%
2
3
%
5
%
5
%
4
3
%
13
%
13
%
2
6
%
4
%
41
%
19
%
2
6
%
15
%
0
%
3
Ig
ra
 s
e 
br
ez
 u
po
ra
be
 
ko
nk
re
tn
eg
a 
pr
ed
m
et
a.
6
%
2
9
%
24
%
3
5
%
6
%
0
%
14
%
3
6
%
3
6
%
14
%
13
%
3
0
%
2
2
%
2
2
%
13
%
19
%
3
3
%
3
3
%
15
%
0
%
4
Ig
ra
ča
m
 v
 ig
ri
 n
am
en
i d
ol
oč
en
o 
vl
og
o,
 v
en
da
r 
jih
 n
e 
an
im
ir
a.
6
%
12
%
18
%
41
%
24
%
9
%
18
%
3
2
%
2
7
%
14
%
9
%
17
%
3
0
%
3
9
%
4
%
15
%
2
3
%
31
%
2
7
%
4
%
5
Ig
ra
 s
e 
gi
ba
ln
e 
al
i d
ru
ža
bn
e 
ig
re
, v
 k
at
er
ih
 
sp
re
m
en
i p
ra
vi
la
 ig
re
 a
li 
si
 ji
h 
iz
m
is
li 
sa
m
.
5
9
%
18
%
12
%
12
%
0
%
14
%
3
6
%
41
%
0
%
9
%
0
%
3
0
%
2
2
%
3
5
%
13
%
15
%
4
%
3
3
%
41
%
7
%
6
P
re
dm
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
pr
im
er
ja
 m
ed
 s
ab
o 
in
 ji
h 
ra
zv
rš
ča
 g
le
de
 n
a 
po
do
bn
os
t.
18
%
24
%
2
9
%
18
%
12
%
14
%
9
%
3
2
%
3
2
%
14
%
9
%
2
2
%
17
%
4
3
%
9
%
11
%
11
%
4
4
%
3
0
%
4
%
7
Ig
ra
 s
e 
gi
ba
ln
e 
ig
re
.
0
%
0
%
0
%
41
%
5
9
%
0
%
0
%
0
%
18
%
8
2
%
0
%
4
%
4
%
13
%
7
8
%
0
%
0
%
4
%
2
2
%
74
%
8
Ig
ra
 s
e 
ig
re
 v
lo
g,
 k
i s
o 
zu
na
j 
nj
eg
ov
ih
 o
se
bn
ih
 iz
ku
še
nj
.
47
%
18
%
18
%
12
%
6
%
2
3
%
2
3
%
14
%
3
2
%
9
%
0
%
2
2
%
2
2
%
3
5
%
2
2
%
15
%
19
%
2
2
%
3
0
%
15
%
9
Ig
ra
 s
e 
ig
re
 z
 v
rs
tn
ik
i, 
kj
er
 v
na
pr
ej
 d
ol
oč
i 
sc
en
ar
ij:
 o
se
be
, p
ro
st
or
, v
se
bi
no
, p
ot
ek
 ig
re
.
6
5
%
6
%
6
%
12
%
12
%
18
%
14
%
14
%
3
6
%
18
%
0
%
0
%
2
2
%
4
8
%
3
0
%
7
%
4
%
41
%
2
2
%
2
6
%
10
Ig
ra
 s
e 
ig
re
, k
je
r 
se
 v
kl
ju
ču
je
 
v 
iz
m
en
ja
ve
 z
 o
dr
as
lim
.
0
%
0
%
12
%
6
5
%
24
%
0
%
9
%
2
7
%
3
6
%
2
7
%
9
%
17
%
2
6
%
2
6
%
2
2
%
7
%
19
%
2
2
%
3
7
%
15
%
11
Ig
ra
 s
e 
ig
re
, v
 k
at
er
e 
vk
lju
či
 s
vo
je
 t
el
o.
6
%
12
%
18
%
3
5
%
2
9
%
5
%
18
%
18
%
3
2
%
2
7
%
9
%
2
2
%
2
6
%
2
6
%
17
%
11
%
19
%
5
2
%
11
%
7
%
12
Ig
ra
 s
e 
ko
ns
tr
uk
ci
js
ke
 ig
re
.
0
%
6
%
0
%
3
5
%
5
9
%
0
%
5
%
2
3
%
3
6
%
3
6
%
0
%
0
%
2
2
%
2
2
%
5
7
%
0
%
0
%
15
%
3
3
%
5
2
%
13
Ig
ra
 s
e 
pr
ep
ro
st
e 
gi
ba
ln
e 
ig
re
 s
 p
ra
vi
li.
12
%
0
%
18
%
41
%
2
9
%
0
%
0
%
14
%
2
7
%
5
9
%
0
%
9
%
13
%
4
3
%
3
5
%
0
%
0
%
15
%
2
7
%
5
8
%
14
Ig
ra
 s
e,
 d
a 
im
a 
na
m
iš
lje
ne
ga
 p
ri
ja
te
lja
.
8
2
%
0
%
6
%
12
%
0
%
5
0
%
18
%
18
%
5
%
9
%
4
8
%
2
6
%
17
%
4
%
4
%
74
%
15
%
4
%
4
%
4
%
15
P
re
dm
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
na
m
eš
ča
.
0
%
12
%
12
%
5
3
%
24
%
5
%
5
%
18
%
4
5
%
2
7
%
4
%
17
%
3
0
%
2
2
%
2
6
%
4
%
11
%
2
6
%
3
3
%
2
6
%
16
Ig
ra
 s
e 
dr
už
ab
ne
 ig
re
 s
 p
ra
vi
li.
8
2
%
6
%
6
%
6
%
0
%
2
3
%
4
5
%
9
%
18
%
5
%
4
%
9
%
3
9
%
3
0
%
17
%
0
%
7
%
3
3
%
2
6
%
3
3
%
17
Ig
ra
če
 p
re
pr
ije
m
a,
 s
i j
ih
 o
gl
ed
uj
e 
in
 z
 
nj
im
i p
on
av
lja
jo
če
 t
ol
če
 o
b 
tla
/
m
iz
o.
24
%
24
%
12
%
3
5
%
6
%
2
3
%
2
3
%
3
6
%
14
%
5
%
3
5
%
4
3
%
9
%
9
%
4
%
5
9
%
2
6
%
15
%
0
%
0
%
18
Ig
ra
ča
m
 v
 ig
ri
 n
am
en
i d
ol
oč
en
o 
vl
og
o 
in
 ji
h 
an
im
ir
a.
24
%
18
%
24
%
3
5
%
0
%
2
9
%
13
%
21
%
2
5
%
13
%
8
%
2
9
%
2
9
%
2
9
%
4
%
15
%
2
3
%
3
8
%
15
%
8
%
19
P
re
dm
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
po
nu
ja
 d
ru
ge
m
u 
in
 ji
h 
vz
am
e 
od
 d
ru
ge
ga
.
12
%
6
%
6
%
5
3
%
24
%
0
%
2
5
%
17
%
4
2
%
17
%
0
%
8
%
3
3
%
4
2
%
17
%
7
%
2
2
%
19
%
41
%
11
%
2
0
Ig
ra
če
 d
aj
e 
v 
us
ta
.
41
%
24
%
24
%
6
%
6
%
2
5
%
5
4
%
8
%
13
%
0
%
3
3
%
4
6
%
13
%
0
%
8
%
5
6
%
3
3
%
4
%
7
%
0
%
21
V
 ig
ri
 iz
ve
de
 z
ap
or
ed
je
 v
eč
 
de
ja
nj
 n
a 
do
lo
če
no
 t
em
o.
2
9
%
12
%
24
%
2
9
%
6
%
13
%
4
%
3
8
%
21
%
2
5
%
4
%
17
%
2
9
%
3
3
%
17
%
19
%
12
%
19
%
2
7
%
2
3
%
2
2
V
 ig
ri
 u
po
ra
bi
 n
am
iš
lje
n 
pr
ed
m
et
.
24
%
6
%
24
%
41
%
6
%
13
%
8
%
3
3
%
2
5
%
21
%
17
%
13
%
2
5
%
3
3
%
13
%
15
%
2
6
%
3
3
%
11
%
15
%
2
3
V
 ig
ri
 u
po
ra
bl
ja
 n
es
tr
uk
tu
ri
ra
ne
 p
re
dm
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
in
 z
 n
jim
i i
zd
el
a 
si
tu
ac
ije
.
12
%
24
%
2
9
%
24
%
12
%
8
%
2
9
%
21
%
3
3
%
8
%
4
%
21
%
3
8
%
2
9
%
8
%
7
%
7
%
4
8
%
2
6
%
11
%
24
Z
 v
rs
tn
ik
i s
e 
ig
ra
 p
re
pr
os
te
 ig
re
 v
lo
g.
41
%
3
5
%
0
%
12
%
12
%
0
%
2
5
%
17
%
2
9
%
2
9
%
0
%
4
%
3
3
%
4
2
%
21
%
0
%
7
%
3
3
%
3
7
%
2
2
%
2
5
P
re
dm
et
e 
al
i ig
ra
če
 u
po
ra
bl
ja
 n
a 
fu
nk
ci
on
al
en
 
na
či
n.
0
%
0
%
0
%
12
%
8
8
%
0
%
4
%
0
%
17
%
7
9
%
0
%
4
%
13
%
17
%
6
7
%
0
%
4
%
4
%
2
7
%
6
5
%
L
eg
en
da
 / 
L
eg
en
d:
 1=
ni
ko
li/
ne
ve
r, 
2=
re
dk
o/
ra
re
ly
, 3
=o
bč
as
no
/o
cc
as
io
na
lly
, 4
=p
og
os
to
/o
fte
n,
 5
=z
el
o 
po
go
st
o/
ve
ry
 o
fte
n.
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
41
Tabela 3. Pogostost igre glede na socialno vključenost v posameznem starostnem obdobju.
Table 3. Frequency of play according to social participation in each age group.
Starost otroka (leta)/Child’s age (years)
2-2;11 3-3;11 4-4;11 5-5;11
Igra
1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5
1 Igra se sam 0% 18% 47% 18% 18% 0% 4% 42% 46% 8% 0% 13% 25% 38% 25% 0% 22% 37% 30% 11%
2 Igra se z odraslimi 0% 0% 12% 53% 35% 0% 8% 25% 58% 8% 0% 17% 29% 33% 21% 0% 0% 26% 41% 33%
3
Igra se z vrstniki 
in s sorojenci
0% 6% 12% 53% 29% 0% 0% 13% 25% 63% 0% 0% 4% 29% 67% 0% 0% 0% 30% 70%
Legenda / Legend: 1=nikoli/never, 2=redko/rarely, 3=občasno/occasionally, 4=pogosto/often, 5=zelo pogosto/very often.
Tabela 4. Opisne statistike in rezultati analize variance za povprečne ocene pogostosti različnih vrst igre.
Table 4. Descriptive statistics and results of analysis of variance for average ratings of the frequency of different play types.
Vrsta igre Starost (leta) Št. otrok Povprečje SO Razpon ANOVA: p (ε2) p (linearni 
trend)
Funkcijska
2-2;11 17 3,1 0,6 2,0 - 4,2
0,044 
(0,16)
0,015
3-3;11 24 3,1 0,7 1,4 - 4,5
4-4;11 24 2,9 0,6 1,8 - 4,8
5-5;11 28 2,6 0,6 1,2 - 3,6
skupaj 93 2,9 0,7 1,2 - 4,8
Gibalna
2-2;11 17 4,4 0,5 3,5 - 5,0
0,140 
(0,12)
0,037
3-3;11 22 4,3 0,6 3,0 - 5,0
4-4;11 23 4,0 0,7 3,0 - 5,0
5-5;11 27 4,0 0,7 2,5 - 5,0
skupaj 89 4,2 0,7 2,5 - 5,0
Konstrukcijska
2-2;11 17 4,5 0,8 2,0 - 5,0
0,374 
(0,08)
0,998
3-3;11 22 4,1 0,9 2,0 - 5,0
4-4;11 23 4,4 0,8 3,0 - 5,0
5-5;11 27 4,4 0,7 3,0 - 5,0
skupaj 89 4,3 0,8 2,0 - 5,0
Simbolna
2-2;11 17 3,1 0,7 1,6 - 4,4
0,159 
(0,12)
0,486
3-3;11 24 3,4 0,8 1,8 - 4,8
4-4;11 24 3,3 0,7 2,3 - 4,7
5-5;11 28 2,9 0,8 1,5 - 4,8
skupaj 93 3,2 0,7 1,5 - 4,8
Sociodramska
2-2;11 17 2,1 1,4 1,0 - 5,0
<0,001 
(0,39)
<0,001
3-3;11 24 3,4 1,1 1,5 - 5,0
4-4;11 24 3,9 0,6 3,0 - 5,0
5-5;11 28 3,6 0,9 2,0 - 5,0
skupaj 93 3,4 1,2 1,0 - 5,0
Spoznavna
2-2;11 17 2,3 0,7 1,3 - 4,0
<0,001 
(0,53)
<0,001
3-3;11 22 3,1 0,6 2,0 - 5,0
4-4;11 23 3,6 0,6 2,7 - 4,7
5-5;11 27 3,8 0,6 2,7 - 5,0
skupaj 89 3,3 0,8 1,3 - 5,0
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
42
Vrsta igre Starost (leta) Št. otrok Povprečje SO Razpon ANOVA: p (ε2) p (linearni 
trend)
Druge
2-2;11 17 1,1 0,2 1,0 - 2,0
0,003 
(0,24)
0,001
3-3;11 22 2,1 1,1 1,0 - 5,0
4-4;11 23 2,4 1,4 1,0 - 5,0
5-5;11 27 2,2 1,1 1,0 - 4,0
skupaj 89 2,0 1,2 1,0 - 5,0
Slika 1. Povprečja (s 95 % intervalom zaupanja) povprečnih ocen pogostosti različnih vrst igre glede na starost.
Figure 1. Means (with 95% confidence interval) of average ratings of the frequency of different play types by age.
Tabela 4 - nadaljevanje. Opisne statistike in rezultati analize variance za povprečne ocene pogostosti različnih vrst igre.
Table 4 - continued. Descriptive statistics and results of analysis of variance for average ratings of the frequency of different play types.
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
43
Slika 2. Povprečja (s 95 % intervalom zaupanja) števila navedb staršev o različnih vrstah igre glede na starost.
Figure 2. Means (with 95% confidence interval) of the number of parental reports on different play types by age.
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
44
RAZPRAVA
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se igrajo otroci v pričako-
vanem razvoju, stari od dve do šest let. Zanimalo nas je, katere 
vrste iger glede na spoznavno kompleksnost prevladujejo pri 
določeni starosti ter kakšna je socialna vključenost otrok v igro. 
Zanimala nas je tudi uporabna vrednost vprašalnika. 
Analiza iger glede na spoznavno kompleksnost je pokazala, da 
med starostnimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike 
v funkcijski, gibalni, sociodramski in spoznavni igri. Funkcijske 
igre so se v vseh starostnih obdobjih pojavljale podobno pogosto. 
Otroci so se jih v povprečju igrali občasno. Na Sliki 1 je viden 
trend upadanja pogostosti funkcijske igre s starostjo, kar je skladno 
s podatki iz literature (12, 14). Pri funkcijski igri, kjer je bistve-
no otrokovo rokovanje s predmeti, nameščanje, ogledovanje in 
primerjanje predmetov med seboj, otrok gradi gibalno zaznavne 
izkušnje (12, 14, 36). Ta igra naj bi bila predhodnica simbolne, 
če pa vztraja predolgo, je lahko tudi pokazatelj upočasnjenega 
spoznavnega razvoja (37), predvsem kadar se ne nadgradi v 
spoznavno kompleksnejšo, simbolno igro. To lahko opazimo pri 
skupini otrok z motnjami avtističnega spektra (6, 36) in otrocih 
z znižanimi kognitivnimi sposobnostmi (15, 37).
Gibalne igre so se otroci v povprečju igrali pogosto. Pogostost 
gibalnih iger pri otrocih v naši raziskavi je bila največja pri dve- do 
štiriletnikih (Sliki 1 in 2). To je skladno z razvojem spretnosti 
grobega gibanja, ki postajajo proti četrtemu letu starosti vedno bolj 
natančne in dobro koordinirane. V kasnejših letih jih zamenjajo 
spoznavne igre (gibalne igre s pravili), ki še vedno vsebujejo 
mnoge elemente gibanja (37). Raziskava kaže na to, da je gibanje 
in igranje skozi gibanje v predšolskem obdobju ključnega pome-
na tako za sproščanje energije, obvladovanje lastnega telesa in 
samoregulacijo (7) kot tudi za gradnjo spoznavnih sposobnosti 
skozi gibalne izkušnje v igri (38, 39). 
Konstrukcijska igra se je izkazala kot ena od iger, ki se jo otroci v 
naši raziskavi igrajo najpogosteje, kar je skladno z dejstvom, da so 
konstrukcijske igre pomemben del otroštva (17). Kljub temu, da 
nekatere raziskave kažejo na porast tovrstne igre v predšolskem 
obdobju (37), v naši raziskavi tega trenda nismo opazili. Morda 
je razlog v široki komercialni dostopnosti najrazličnejših igrač in 
materialov, ki omogočajo konstrukcijo in so otroci že od zgodnjih 
let spodbujani k razvoju tovrstne igre. Verjetno se s starostjo 
spreminja kakovost otrokove konstrukcijske igre (4), vendar tega 
podatka v tej raziskavi nismo pridobili. 
Zanimivo je, da so starši pri simbolni igri označili, da se jo njihovi 
otroci v povprečju igrajo le občasno. Po drugi strani pa so, ko smo 
jih vprašali po tem, katere igre se njihovi otroci poleg že navedenih 
igrajo najraje in najpogosteje, navedli prav primere simbolne igre. 
Eden od razlogov za to neskladje je lahko v tem, da je bilo med 
25 primeri iger v vprašalniku možno izbrati tudi primere simbolne 
igre, ki so relativno enostavni (npr. igra se igre, v katere vključi 
svoje telo; npr. pretvarja se, da je s prazno žlico; pretvarja, da se 
pogovarja po telefonu), sicer pa zelo pogosti v obdobju malčka 
in so jih morda otroci v naši raziskavi že »prerasli« (20). Rahel 
upad pogostosti vključevanja v simbolne igre s starostjo se zdi 
logičen, saj jo v obdobju med četrtim in šestim letom zamenjajo 
kompleksnejše sociodramske igre (18). Kljub rezultatom raziskave 
ne smemo pozabiti, da je simbolna igra ključna za otrokov razvoj, 
tako na spoznavnem kot tudi jezikovnem področju (18, 21–23). 
Sociodramska igra je pri otrocih, starih od dve do tri leta, redko 
prisotna, kar je skladno s podatki iz literature (12, 16) kot tudi 
z rezultati naše raziskave (Tabela 4). Sociodramska igra postaja 
vse pogostejša po četrtem letu otrokove starosti, ko otrok postaja 
vse bolj socialno naravnan, njegova igra pa se iz vzporedne in 
asociativne razvije v sodelovalno (5, 14). Sociodramska igra 
otroka je torej tesno povezana z njegovim spoznavnim in jezi-
kovnim razvojem (12, 40). Otrok namreč po tretjem letu izstopi iz 
egocentrizma in se je sposoben dogovarjati z vrstniki ter z njimi 
reševati probleme (10). Sociodramska igra naj bi prispevala tudi 
k otrokovi samoregulaciji čustev in vedenja (30).
Skladno s podatki iz literature je s starostjo otrok v naši raziskavi 
viden jasen porast vključevanja v spoznavne igre (16) (Tabela 4). 
Pri dve do tri leta starih otrocih se le-ta pojavlja redko, med petim 
in šestim letom pa pogosto, kar je skladno s tem, da spoznavne igre 
zahtevajo višjo miselno raven otroka. Pri igrah s pravili mora otrok 
le-tem slediti ali se jih celo sam izmisliti (16). Pri dejavnostih, 
povezanih s knjigami in tiskom, mora imeti dobro razvite tako 
slušne, jezikovne kot vidno-prostorske sposobnosti (16, 41). 
Med 25 različnimi igrami, po katerih smo spraševali z vprašalni-
kom, je bila tudi igra na tablici ali telefonu. Uvrstili smo jo med 
druge igre. Presenetile so nas navedbe staršev, da se dve do tri leta 
stari otroci nikoli ne igrajo na tablici ali telefonu, medtem ko se 
otroci, stari od tri do šest let, igrajo redko. Morda predšolski otroci 
večino časa na telefonu in tablici preživijo tako, da gledajo video 
vsebine ali počnejo druge aktivnosti, tega pa z našim vprašalnikom 
nismo preverjali. Vseeno pa je podatek spodbuden, saj so pri 
predšolskih otrocih v ospredju očitno tradicionalne igre, starši pa 
se držijo priporočil o priporočeni rabi zaslonov (42).
Slika 3. Povprečja (s 95 % intervalom zaupanja) deleža navedb 
staršev o igri s socialno vključenostjo.
Figure 3. Means (with 95% confidence interval) of the proportion 
of parental reports on social participation in play.
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
45
Med 25 igrami, ki smo jih izbrali za naš vprašalnik, ni bilo 
ustvarjalnih iger (npr. ustvarja, barva na papir, reže s škarjami 
različne oblike; poje in si izmišljuje rime). Starši so jih namreč 
med petimi opisanimi igrami navedli pri 22 otrocih (20 %), razlike 
med posameznimi starostnimi skupinami niso bile statistično 
značilne. Očitno je zanimanje za likovno ustvarjanje in glasbeno 
udejstvovanje prisotno že pri dve do tri leta starih otrocih in se 
ohranja tudi do šestega leta (16).
Analiza v naši raziskavi je pokazala (Tabela 3), da se otroci 
z odraščanjem vedno redkeje igrajo sami. Sprva v svoje igre 
vključujejo odrasle osebe, nato pa tudi vrstnike in sorojence. Tudi 
na Sliki 3 je lepo viden trend porasta socialne vključenosti druge 
osebe v igre glede na starost otrok. Igre, ki zahtevajo socialno 
vključenost (predvsem spoznavne in sociodramske), so skladno 
s tem pogosteje prisotne pri starejših otrocih. 
Izsledki raziskave o razvoju igre predšolskih otrok dopolnjujejo in 
se skladajo z ugotovitvami tujih raziskav (5, 12, 16). Na podlagi 
naših rezultatov bomo lahko učinkoviteje ocenjevali in sklepali 
tudi o razvoju otrok z motnjami v razvoju, s katerimi se pri našem 
delu redno srečujemo. Menimo, da iz tega razloga predstavlja 
ključen prispevek raziskave tudi avtorsko sestavljen vprašalnik, ki 
smo ga pripravili posebej za to raziskavo. Preverili smo vsebinsko 
veljavnost vprašalnika. Vprašalnik vsebuje vse različne igre in s 
tem vsa področja razvoja (gibalni, govorni, spoznavni, socialni, 
čustveni). Ker različne vrste igre pokrivajo različna področja 
razvoja, kar smo natančno opisali v uvodu, lahko na podlagi 
prevladujočega načina igre po mnenju staršev dobimo vpogled 
v otrokov razvoj. 
Pomanjkljivosti naše raziskave so predvsem v tem, da ta ni zajela 
otrok, starih od ena do dve leti, katerih igro bi lažje primerjali z 
igro otrok s težjimi motnjami v razvoju. Poleg tega smo podatke 
zbirali v enem vrtcu in v eni pediatrični ambulanti, zato bi bil 
vzorec lahko pristranski oziroma ni reprezentativen za celotno 
populacijo v Sloveniji. Hkrati smo podatke pridobili s strani 
staršev, ki so lahko subjektivni ocenjevalci otrokovega razvoja. 
Morda bi lahko v prihodnje vprašalnik smiselno podkrepiti še z 
oceno strokovnih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. 
V prihodnje bi bilo vprašalnik smiselno preveriti tudi na populaciji 
otrok z motnjami v razvoju, rezultate primerjati s skupino otrok 
v pričakovanem razvoju in analizirati igro otrok z motnjami v 
razvoju glede na njihove gibalne spretnosti. Študijo bi lahko 
razširili še na skupino otrok, mlajših od dveh let. Prav tako bi 
bilo smiselno preveriti merske značilnosti vprašalnika (predvsem 
zanesljivost in občutljivosti). Izdelan vprašalnik je kratek in 
enostaven za izpolnjevanje, hkrati zajame širok nabor različnih 
iger, zato bi ga lahko v klinični praksi uporabljali pri oceni otroške 
igre in ga uvedli kot del timske ocene otrok, ki so vključeni v 
rehabilitacijske programe. 
ZAKLJUČEK 
Naša raziskava prinaša pomembne ugotovitve o igri predšolskih 
otrok v pričakovanem razvoju, starih od dveh do šestih let. Raz-
iskava je pokazala, da se otroci različnih starostnih skupin po 
mnenju njihovih staršev razlikujejo v pogostosti in vrstah iger, 
ki se jih igrajo. Funkcijska igra se je izkazala kot vztrajna in 
pomembna. Gibalne igre so bile najpogosteje prisotne pri dve- do 
štiriletnikih. Simbolna igra je bila podobno pogosto prisotna v 
vseh starostnih skupinah, pogostost sociodramskih in spoznavnih 
iger pa se je s starostjo povečevala. S starostjo se je povečevala 
tudi socialna vključenost v igrah, saj so se starejši otroci pogosteje 
igrali z vrstniki in sorojenci, kot mlajši.
Pomemben prispevek naše raziskave je avtorsko oblikovan vpra-
šalnik, ki omogoča celostno oceno otroške igre in razvoja. Kljub 
pomanjkljivostim glede vzorčenja in subjektivne ocene staršev je 
orodje uporabno za nadaljnje raziskave in oceno otrok z motnjami 
v razvoju. Raziskava je tako prispevala k boljšemu razumevanju 
razvoja otroške igre in lahko pomaga pri izboljšanju celostne 
obravnave za otroke v različnih razvojnih fazah.
Literatura:      
1. Slovar slovenskega knjižnjega jezika. Dostopno na: http://
bos.zrc-sazu.si/sskj.html (citirano 12. 12. 2023).
2. Fromberg D, Bergen D, eds. Play from birth to twelve. New 
York: Routledge; 2015. 
3. Marjanovič Umek L, Zupančič M. Teorije otroške igre. V: 
Marjanovič Umek L, Zupančič M, ur. Psihologija otroške 
igre: od rojstva do vstopa v šolo. 1. dopolnjena izd. Lju-
bljana: Znanstvenoraziskovali inštitut Filozofske fakultete; 
2006:1-40. 
4. Forman G. Constructive play. In: Pronin Fromberg D, Bergen 
D, eds. Play from birth to twelve: contexts, perspectives, 
and meanings. 2nd ed. New York: Routledge; 2006:103–18. 
5. Marjanovič Umek L, Kavčič T. Otroška igra. V: Marjanovič 
Umek L, Zupančič M, ur. Psihologija otroške igre: od rojstva 
do vstopa v šolo. 1. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstveno-
raziskovali inštitut Filozofske fakultete; 2006:41–53. 
6. Marjanovič Umek L, Fekonja U. Igra otrok s posebnimi po-
trebami. V: Marjanovič Umek L, Zupančič M, ur. Psihologija 
otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. 1. dopolnjena izd. 
Ljubljana: Znanstvenoraziskovali inštitut Filozofske fakultete; 
2006:159–66. 
7. Bregant T. Pomen igre za otrokov razvoj. Didakta. 2015; 
25(183):25-28.
8. Piaget J, Inhelder B. The psychology of the child. New York: 
Basic Books; 1969. 
9. Erikson E. Identity and the life cycle. New York: Norton; 
1980. 
10. Vigotsky LS. Mišljenje in govor. Ljubljana: Pedagoška 
fakulteta; 2013. 
11. Marinček Č, ur. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, 
zmanjšane zmožnosti in zdravja: MKF-OM: verzija za otroke 
in mladostnike. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2008. 
12. Bulgarelli D, Bianquin. Conceptual review of play. In: Besio 
S, Bulgarelli D, Stancheva-Popkostadinova V, eds. Play 
development in children with disabilties. De Gruyter Open; 
2016:58–70. 
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
46
13. World Health Organization. International classification of 
functioning, disability and health: children & youth version: 
ICF-CY. Geneva: WHO; 2007. 
14. Kavčič T. Igra dojenčka in malčka. V: Marjanovič Umek L, 
ur. Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni 
inštitut Filozofske fakultete; 2004:278–89. 
15. Neeley Miles P, Neeley RA, Justen JE, Tipton-Sumner C. 
Scripted play as a language intervention strategy for prescho-
olers with developmental disabilities. Early Child Educ J. 
2001;28(4):243-6. 
16. Johnson JE. Play development from ages four to eight. In: 
Pronin Fromberg D, Bergen D, eds. Play from birth to twelve: 
contexts, perspectives, and meanings. 2nd ed. New York: 
Routledge; 2006:13–20. 
17. Park J. The qualities criteria of constructive play and 
the teacher’s role. Turkish Online J Educ Technol. 
2019;18(1):126–32. 
18. Fekonja U. Razvoj otroške igre. V: Marjanovič Umek L, ur. 
Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni 
inštitut Filozofske fakultete; 2004:382–93. 
19. Garner BP, Bergen D. Play development from Birth to Age 
Four. In: Pronin Fromberg D, Bergen D, eds. Play from birth 
to twelve: contexts, perspectives, and meanings. 2nd ed. New 
York: Routledge; 2006:3–13. 
20. Casby MW. Developmental assessment of play. Commun 
Disord Q. 2003;24(4):175–83. 
21. McCune L. Developing symbolic abilities. In: Wagoner B, 
ed. Symbolic transformation: the mind in movement through 
culture and society. London: Routledge; 2010:173–92. 
22. Smith LB, Jones SS. Symbolic play connects to language thro-
ugh visual object recognition. Dev Sci. 2011;14(5):1142–9. 
23. Orr E, Geva R. Symbolic play and language development. 
Infant Behav Dev. 2015;38:147–61. 
24. Lifter K, Foster-Sanda S, Arzamarski C, Briesch J, McClure 
E. Overview of play. Infants Young Child. 2011;24(3):225–45. 
25. Pellegrini AD. The relations between symbolic play and 
literate behavior: a review and critique of the empirical 
literature. Rev Educ Res. 1985;55(1):107–
26. Weitzman E, Cupples P. It takes two to talk : a practical guide 
for parents of children with language delays. 4th ed. Toronto: 
Hanen Centre; 2004. 
27. Zupančič M. Vloga odraslega v otrokovi igri. V: Marjanovič 
Umek L, Zupančič M, ur. Psihologija otroške igre: od rojstva 
do vstopa v šolo. 1. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstveno-
raziskovali inštitut Filozofske fakultete; 2006:125–36. 
28. Marjanovič Umek L, Cecić Erpić S. Opazovanje in ocenje-
vanje otroške igre. V: Marjanovič Umek L, Zupančič M, 
ur. Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. 1. 
dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvenoraziskovali inštitut 
Filozofske fakultete; 2006:173–7. 
29. Kelly-Vance L, Ryalls BO. Best practices in play assessment 
and intervention. Best Practices in School Psychology 
V. 2004:549–60. Dostopno na: https://www.academia.
edu/2236966/33_Best_Practices_in_Play_Assessment_and_
Intervention (citirano 12. 12. 2023).
30. Elias CL, Berk LE. Self-regulation in young children: is 
there a role for sociodramatic play? Early Child Res Q. 
2002;17(2):216–38. 
31. Romero-Ayuso D, Ruiz-Salcedo M, Barrios-Fernández S, 
Triviño-Juárez J, Maciver D, Richmond J, et al. Play in 
children with neurodevelopmental disorders: psychometric 
properties of a parent report measure ‘My Child’s Play.’ 
Children. 2021;8(1):25. 
32. Schneider E, Rosenblum S. Development, reliability, and 
validity of the My Child’s Play (MCP) Questionnaire. Am J 
Occup Ther. 2014;68(3):277–85. 
33. Ahmadzadeh YI, Lester KJ, Oliver BR, McAdams TA. The 
parent play questionnaire: development of a parent questio-
nnaire to assess parent–child play and digital media use. Soc 
Dev. 2020;29(4):945–63. 
34. Kelly-Vance L, Ryalls BO. A systematic, reliable appro-
ach to play assessment in preschoolers. Sch Psychol Int. 
2005;26(4):398–412. 
35. Play and social development charts. Kid Sense Child De-
velopment Corporation; 2023. Dostopno na: https://child-
development.com.au/resources/child-development-charts/
play-and-social-developmental-charts/ (citirano 12. 12. 2023).
36. Honey E, Leekam S, Turner M, McConachie H. Repetitive 
behaviour and play in typically developing children and chil-
dren with autism spectrum disorders. J Autism Dev Disord. 
2007;37(6):1107–15. 
37. Case-Smith J, Kuhaneck HM. Play preferences of typically 
developing children and children with developmental delays 
between ages 3 and 7 years. OTJR. 2008;28(1):19–29. 
38. Piek JP, Dawson L, Smith LM, Gasson N. The role of early 
fine and gross motor development on later motor and cogni-
tive ability. Hum Mov Sci. 2008;27(5):668–81. 
39. Veldman SLC, Santos R, Jones RA, Sousa-Sá E, Okely 
AD. Associations between gross motor skills and cognitive 
development in toddlers. Early Hum Dev. 2019;132:39–44. 
40. Sawyer JE, Brooks PJ. Sociodramatic play enhances prescho-
olers’ private speech and motivation across activities. Cogn 
Dev. 2021;59:101073. 
41. Tsao Y-L. Using guided play to enhance children’s conver-
sation, creativity and competence in literacy. Education. 
128;(3)2008:515–20. 
42. Screen time and children. Washington: American academy 
of child & adolescent psychiatry; 2020. Dostopno na: https://
www.aacap.org/AACAP/Families_and_Youth/Facts_for_Fa-
milies/FFF-Guide/Children-And-Watching-TV-054.aspx 
(citirano 12. 12. 2023).
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
47
 
PRILOGA 1: Vprašalnik o igri  
 
Šifra: ___________________ 
Spoštovani starši,  
igra je zelo pomemben del otrokovega razvoja, ki je tesno povezan z gibalnim, spoznavnim in govorno-
jezikovnim razvojem. Logopedi, psihologi in delovni terapevti se lahko s pomočjo igre na najbolj naraven 
način približamo otroku. Spoznanja o tem, kako se igrajo otroci v posameznem razvojnem obdobju, lahko s 
pridom izkoristimo pri otrocih, ki potrebujejo našo pomoč in podporo. 
Z namenom, da bi pridobili čim več informacij o tem, katere igre se danes igrajo slovenski predšolski otroci, 
vas prosimo, da izpolnite kratek vprašalnik.  
Postavke vključujejo nekatere igre, ki jih je morda vaš otrok že prerastel ali pa se jih še ni začel igrati. 
Prosimo vas, da v tabeli označite, kako pogosto se vaš otrok v zadnjem mesecu igra na spodaj opisan način.  
1. Današnji datum:__________________________________________________ 
2. Datum rojstva otroka: _____________________________________________ 
3. Spol otroka: 
 M  Ž  neopredeljeno 
4. Kakšna je vaša formalna izobrazba? 
 Osnovnošolska  Srednja strokovna ali splošna izobrazba (gimnazija)  
 Srednja poklicna izobrazba  Višješolska, visokošolska, univerzitetna izobrazba 
(magisterij bolonjskega študija) ali več  
 
5. Kateri poklic trenutno opravljate: _______________________________________ 
6. Ali ima vaš otrok sorojence? 
 Ne. 
 Da, število sorojencev in njihova starost: 
_____________________________________________________________________ 
_____________________________________________________________________ 
7. V kakšnem okolju živite? 
 Mestnem  Vaškem  Drugo:____________________________ 
8. Ali je vaš otrok vključen v vrtec? 
 Ne.  
 Da, koliko časa? ____________________________________ 
9. Ali ima vaš otrok kakšne razvojne težave?  
 Ne.  
 Da, katere? ____________________________________- 
10. Ali ima vaš otrok težave na področju govora, jezika ali komunikacije? 
 Ne.  
 Da, kakšne? _________________________________________ 
P I A 1. prašalnik o igri
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
48
 
11
. N
as
le
dn
je
 p
os
ta
vk
e 
vk
lju
ču
je
jo
 n
ek
at
er
e 
ig
re
, k
i j
ih
 je
 m
or
da
 v
aš
 o
tr
ok
 že
 p
re
ra
st
el
 a
li 
pa
 se
 ji
h 
še
 n
i z
ač
el
 ig
ra
ti.
 P
ro
sim
o 
va
s, 
da
 v
 ta
be
li 
oz
na
či
te
, k
ak
o 
po
go
st
o 
se
 v
aš
 
ot
ro
k 
v 
za
dn
je
m
 m
es
ec
u 
ig
ra
 n
a 
sp
od
aj
 o
pi
sa
n 
na
či
n.
 
O
pi
s i
gr
e 
ni
ko
li 
re
dk
o 
ob
ča
sn
o 
po
go
st
o 
ze
lo
 
po
go
st
o 
V 
ig
ri 
izv
ed
e 
za
po
re
dj
e 
dv
eh
 d
ej
an
j (
np
r. 
m
ed
ve
dk
u 
da
 st
ek
le
ni
čk
o 
v 
us
ta
 in
 se
 p
re
tv
ar
ja
 d
a 
pi
je
; p
re
tv
ar
ja
 se
, d
a 
je
 se
nd
vi
č 
in
 n
at
o 
pi
šk
ot
). 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 ig
re
 n
a 
ta
bl
ic
i a
li 
te
le
fo
nu
.  
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 b
re
z u
po
ra
be
 k
on
kr
et
ne
ga
 p
re
dm
et
a 
(n
pr
. p
re
tv
ar
ja
 se
, d
a 
pi
je
 iz
 iz
m
išl
je
ne
ga
 lo
nč
ka
, d
a 
go
vo
ri 
po
 
izm
išl
je
ne
m
 te
le
fo
nu
). 
 
 
 
 
 
 
Ig
ra
ča
m
 v
 ig
ri 
na
m
en
i d
ol
oč
en
o 
vl
og
o,
 v
en
da
r j
ih
 n
e 
an
im
ira
 (n
pr
. i
gr
a 
se
, d
a 
pu
nč
ka
 v
oz
i a
vt
o;
 d
a 
nj
eg
ov
a 
lu
tk
a 
je
 
ja
bo
lk
o 
…
). 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 g
ib
al
ne
 a
li 
dr
už
ab
ne
 ig
re
, v
 k
at
er
ih
 sp
re
m
en
i p
ra
vi
la
 ig
re
 a
li 
si 
pr
av
ila
 iz
m
isl
i s
am
 (n
pr
. s
pr
em
en
i š
te
vi
lo
 
m
et
ov
 k
oc
ke
). 
 
 
 
 
 
 
Pr
ed
m
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
pr
im
er
ja
 m
ed
 sa
bo
 in
 ji
h 
ra
zv
rš
ča
 g
le
de
 n
a 
po
do
bn
os
t (
np
r. 
ko
ck
e 
ist
e 
ba
rv
e 
zlo
ži 
sk
up
aj
; ž
lic
e 
zlo
ži 
sk
up
aj
). 
 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 g
ib
al
ne
 ig
re
 (n
pr
. s
ka
ka
nj
e,
 te
ka
nj
e)
.  
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 ig
re
 v
lo
g,
 k
i s
o 
zu
na
j n
je
go
vi
h 
os
eb
ni
h 
izk
uš
en
j (
np
r. 
pr
et
va
rja
 se
, d
a 
po
tu
je
 v
 v
es
ol
je
; p
re
tv
ar
ja
 se
, d
a 
ob
išč
e 
di
no
za
vr
e)
. 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 ig
re
 z 
vr
st
ni
ki
, k
je
r v
na
pr
ej
 d
ol
oč
i s
ce
na
rij
: o
se
be
, p
ro
st
or
, v
se
bi
no
, p
ot
ek
 ig
re
 (n
pr
. p
os
ta
vi
 zd
ra
vn
išk
o 
or
di
na
ci
jo
, p
re
tv
ar
ja
 se
, d
a 
je
 zd
ra
vn
ik
, p
re
gl
ed
a 
m
ed
ve
dk
a,
 m
u 
pr
ed
pi
še
 zd
ra
vi
lo
 in
 p
oš
lje
 d
om
ov
; i
gr
a 
se
, d
a 
je
 
gr
ad
be
ni
k 
…
). 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 ig
re
, k
je
r s
e 
vk
lju
ču
je
 v
 iz
m
en
ja
ve
 z 
od
ra
sli
m
 (n
pr
. i
gr
a 
se
 n
i-n
i k
u-
ku
, ž
ge
čk
an
je
). 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 ig
re
, v
 k
at
er
e 
vk
lju
či
 sv
oj
e 
te
lo
 (n
pr
. p
re
tv
ar
ja
 se
, d
a 
je
 s 
pr
az
no
 žl
ic
o;
 p
re
tv
ar
ja
, d
a 
se
 p
og
ov
ar
ja
 p
o 
te
le
fo
nu
). 
 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 k
on
st
ru
kc
ijs
ke
 ig
re
 (n
pr
. g
ra
di
 h
išo
 iz
 le
go
 k
oc
k)
. 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 p
re
pr
os
te
 g
ib
al
ne
 ig
re
 s 
pr
av
ili
 (n
pr
. s
kr
iv
al
ni
ce
, l
ov
lje
nj
e)
. 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
, d
a 
im
a 
na
m
išl
je
ne
ga
 p
rij
at
el
ja
 (n
pr
. z
 n
am
išl
je
ni
m
 p
rij
at
el
je
m
 g
re
 sp
at
; s
e 
z n
jim
 p
og
ov
ar
ja
). 
 
 
 
 
 
Pr
ed
m
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
na
m
eš
ča
 (n
pr
. p
os
pr
av
i k
am
en
čk
e 
v 
po
so
do
, ž
og
e 
v 
šk
at
lo
 …
). 
 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 d
ru
ža
bn
e 
ig
re
 s 
pr
av
ili
 (n
pr
. č
lo
ve
k 
ne
 je
zi 
se
). 
 
 
 
 
 
 
Ig
ra
če
 p
re
pr
ije
m
a,
 si
 ji
h 
og
le
du
je
 in
 z 
nj
im
i p
on
av
lja
jo
če
 to
lč
e 
ob
 tl
a/
m
izo
 (n
pr
. v
za
m
e,
 o
br
ač
a 
ko
ck
o 
in
 z 
nj
o 
to
lč
e 
ob
 tl
a)
. 
 
 
 
 
 
 
 
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
49
 O
pi
s i
gr
e 
ni
ko
li 
re
dk
o 
ob
ča
sn
o 
po
go
st
o 
ze
lo
 
po
go
st
o 
Ig
ra
ča
m
 v
 ig
ri 
na
m
en
i d
ol
oč
en
o 
vl
og
o 
in
 ji
h 
an
im
ira
 (n
pr
. p
un
čk
i d
a 
te
le
fo
n 
na
 u
še
sa
 in
 se
 p
og
ov
ar
ja
 v
 n
je
ne
m
 
im
en
u;
 m
ed
ve
dk
u 
da
 sk
od
el
ico
 v
 ro
ke
 in
 o
po
na
ša
 n
je
go
vo
 sr
ka
nj
e)
. 
 
 
 
 
 
Pr
ed
m
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
po
nu
ja
 d
ru
ge
m
u 
in
 ji
h 
vz
am
e 
od
 d
ru
ge
ga
. 
 
 
 
 
 
Ig
ra
če
 d
aj
e 
v 
us
ta
. 
 
 
 
 
 
V 
ig
ri 
izv
ed
e 
za
po
re
dj
e 
ve
č d
ej
an
j n
a 
do
lo
če
no
 te
m
o 
(n
pr
. p
os
ed
e 
fa
nt
ka
, m
u 
sk
uh
a 
ča
j i
n 
pr
ip
ra
vi
 k
ru
h,
 p
re
tv
ar
ja
 
se
, d
a 
pi
je
, p
ot
em
 p
os
pr
av
i m
izo
 in
 fa
nt
ka
 u
m
ije
). 
 
 
 
 
 
V 
ig
ri 
up
or
ab
i n
am
išl
je
n 
pr
ed
m
et
 (n
pr
. v
za
m
e 
ko
ck
o 
in
 se
 p
re
tv
ar
ja
, d
a 
je
 te
le
fo
n)
. 
 
 
 
 
 
V 
ig
ri 
up
or
ab
lja
 n
es
tr
uk
tu
rir
an
e 
pr
ed
m
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
in
 z 
nj
im
i i
zd
el
a 
sit
ua
cij
e 
(k
oc
ko
 b
o 
up
or
ab
il 
za
 a
vt
o,
 iz
 
pl
as
te
lin
a 
bo
 iz
de
la
l f
ig
ur
e 
lju
di
, b
la
go
 b
o 
up
or
ab
il 
za
 o
de
jo
). 
 
 
 
 
 
 
Z 
vr
st
ni
ki
 se
 ig
ra
 p
re
pr
os
te
 ig
re
 v
lo
g 
(n
pr
. i
gr
a 
se
 zd
ra
vn
ik
a,
 k
je
r i
zm
en
ju
je
 v
lo
ge
 s 
sv
oj
im
i v
rs
tn
ik
i).
 
 
 
 
 
 
Pr
ed
m
et
e 
al
i i
gr
ač
e 
up
or
ab
lja
 n
a 
fu
nk
cio
na
le
n 
na
čin
 (n
pr
. p
ot
isk
a 
av
to
m
ob
ilč
ek
; z
 v
oš
če
nk
o 
če
čk
a;
 z 
žli
co
 m
eš
a 
po
 sk
od
el
ici
). 
 
 
 
 
 
 
12
. N
as
le
dn
ja
 v
pr
aš
an
ja
 so
 v
ez
an
a 
na
 to
, s
 k
om
 se
 v
aš
 o
tr
ok
 n
aj
po
go
st
ej
e 
ig
ra
. 
O
pi
s i
gr
e 
ni
ko
li 
re
dk
o 
ob
ča
sn
o 
po
go
st
o 
ze
lo
 
po
go
st
o 
Ig
ra
 se
 sa
m
. 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 z 
od
ra
sli
m
i (
st
ar
ši,
 d
ed
ki
, b
ab
ic
e,
 v
zg
oj
ite
lji
ca
 …
). 
 
 
 
 
 
Ig
ra
 se
 z 
vr
st
ni
ki
 in
 so
ro
je
nc
i. 
 
 
 
 
 
 
13
. P
ro
sim
o 
va
s, 
da
 o
pi
še
te
 5
 ig
er
, k
i s
e 
jih
 v
aš
 o
tr
ok
 v
 za
dn
je
m
 m
es
ec
u 
na
jp
og
os
te
je
 in
 n
aj
ra
je
 ig
ra
. P
ri 
te
m
 n
e 
že
lim
o,
 d
a 
na
pi
še
te
 v
rs
to
 ig
ra
če
, s
 k
at
er
o 
se
 ig
ra
 (n
pr
. 
le
go
ko
ck
e,
 p
oj
oč
i m
ed
o)
, a
m
pa
k 
op
iše
te
, k
aj
 o
tr
ok
 z 
ig
ra
ča
m
i p
oč
ne
 (p
od
ob
no
, k
ot
 je
 o
pi
sa
no
 v
 zg
od
nj
ih
 p
os
ta
vk
ah
 o
d 
1-
25
): 
1.
 
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
_ 
2.
 
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
_ 
3.
 
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
_ 
4.
 
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
_ 
5.
 
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
__
_ 
Hv
al
a 
za
 so
de
lo
va
nj
e!
 
Jelenc, Horvat Rauter, Pesek, Vidmar / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
50