Glas
Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drugo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3500 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji CP »Celjski tiske v Colju
LETO VII. ŠTEV. 25 Celje, 26. decembra 1963
Ob prehodu
Navada, da se ob zaključku starega leta spominjamo dogodkov, ki so bili o preteklem letu za nas več ali manj pomembni, je postala že tradicija.
Mi spadamo v kategorijo tistih delovnih organizacij — po značaju dela in naše predvojne in povojne preteklosti — ki se po svojih najboljših močeh trudijo in prizadevajo za nenehen gospodarski napredek našega socialističnega gospodarstva. Prav zaradi tega in zaradi velikega delovnega poleta naših članov kolektiva smo tudi v letu 1963 uspešno upravljali podjetje kot neposredni proizvajalci, saj smo vrednostni proizvodni plan dosegli 100 % že 2?. 11. 1963. količinski proizvodni plan pa 100 % 4. 12. 1963. To je za nas pri oseh težavah, ki smo jih imeli, velik uspeh, saj smo letni plan naše proizvodnje tudi precej presegli.
Naš uspeh je toliko bolj pomemben, če upoštevamo dejstvo, da je naša tovarna zastarela in da doslej še nismo uspeli izvršiti predvidene rekonstrukcije, kar smo pa izboljšali, smo to storili na račun naših lastnih sredstev.
V	letu 1964 bomo morali kot neposredni upraoljalci najti način, kako pospešiti rekonstrukcijo podjetja in izboljšati ter modernizirati naš proces proizvodnje. Edino na ta način bomo ustvarili dobre pogoje za prehod na 42-urni delovni teden in za izboljšanje našega življenjskega standarda. Ta prehod zahteva stvarne gospodarske analize, ki temeljijo na obstoječih in predvidenih gospodarskih zmogljivostih podjetja. Zastarela miselnost, da se na tak prehod lahko preide le z nekim administrativnim aktom brez realne podlage v našem sistemu decentraliziranega delavskega samoupravljanja ni sprejemljiva in je škodljiva našim prizadevanjem za napredek sodobnega gospodarskega procesa.
V	letu 1963 smo sicer posvetili precej pozornosti našim medsebojnim in medosebnim odnosom, vendar moramo v prihodnjem letu storiti še več. Predvsem moramo naše notranje odnose pravno normirati s statutom in drugimi predpisi, ki so pomembni za celo podjetje in za ekonomske enote in njihovo medsebojno funkcijo.
Dosedanji sistem, ki je v marsičem močno zastarel glede na naš doseženi napredek, moramo prilagoditi naši stopnji razvoja tako kot smo to storili že večkrat v kratki toda bogati zaodovini delavskega samoupravljanja.
V	medosebnih odnosih se mora čutiti visoka stopnja kulture današnjega socialističnega človeka in njegovega človeškega dostojanstva, ki je zaščiteno z ustavnim zakonom. Kakršne koli oblike žalitve človeškega dostojanstva moramo izkoreniniti že o zarodkih, kajti le v tovariškem in prijateljskem vzdušju, podkrepljenim z zavestno socialistično disciplino bomo lahko z vedrim razpoloženjem ustvarjali skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi vedno bolj trdne temelje našega socialističnega gospodarstva. Vsak od nas mora imeti polno mero čuta odgovornosti za pravilno izvrševanje dela na svojem delovnem mestu in za vestno izvrševanje vseh nalog, ki mu jih zaupajo organi delavskega samoupravljanja in vodstvo podjetja.
v novo leto
Proizvodni plan za leto 1964 nam nalaga veliko odgovornost pred družbo zlasti z vidika povečane produktivnosti dela. Znano je že dejstvo, da mora plan proizvodnje naraščati sorazmerno našemu napredku in razumljivo ie, da je plan za leto 1964 nekoliko večji od lanskega, pri čemer so upoštevani vsi tisti bistveni elementi, ki so pogoj za njegovo izvršitev. Naši osebni dohodki so lahko večji samo na podlagi večje storilnosti dela. Čim bolj smotrno bomo gospodarili, zmaniševali proizvodne stroške, zmanjševali 'slabo kvaliteto paših izdelkov in podobno, tem boli bodo naši osebni dohodki porastli o zadovoljstvo nas vseh.
Ni dvoma, da bomo tudi v novem letu izpolnili naše planske obveznosti zlasti, če se bomo vseh stvari lotili smotrno in načrtno, pri čemer bodo morale še posebno naše strokovne službe odigrati svojo družbeno funkciio. Ko poudarjam družbeno funkcijo naših strokovnih služb mislim predvsem na to. da zavzamejo pravo mesto v družbenem dogajanju kolektiva in da pridejo do svoje afirmacije z določenimi rezultati njihove dejavnosti. Naše strokovne službe so sestavni del delavskega samoupravljanja, saj so člani kolektiva, ki opravijaio delo v strokovnih službah, tudi neposredni upravljalci in je torej njihova dejavnost usmerjena k enotnemu cilju h gospodarskemu napredku podjetja. To dejstvo ne dopušča nikake dvojne oblasti ali tako imenovanega »dualizma«, temveč utrjuje strokovne službe v njihovi družbeni afirmaciji in jim omogoča vsestranske pogoje za njihovo delo o okviru pooblastil in pristojnosti, ki jim jili je zaupal kolektiv.
Ko stopamo torej o novo leto 1964 z zavestjo, da smo doslej dobro gospodarili, bodimo tudi o bodoče vztrajni, potrpežljivi in pravični da bomo dosegli še večje uspehe kakor doslej.
Vsem članom kolektiva, družbenim organizacijam v podjetju in našim strokovnim službam iskrena hvala za njihovo prizadevanje o preteklem letu z željo, da bi tudi leto 1964 tako uspešno zaključili v zadovoljstvo kolektiva in skupnosti.
Milan Kavčič
Mi in delavsko samoupravljanje
VEČKRAT SLIŠIMO KRITIKO CEZ DELAVSKO SAMOUPRAV-LJANJE, CEŠ DA SMO S TEM POHITELI, DA PRAV ZARADI »PREVELIKE DEMOKRACIJE« PRIHAJA DO MNOGIH SLABOSTI V NAŠEM GOSPODARSTVU. NEKATERI PRAVIJO: DEMOKRACIJA JE LE ZA PAMETNE, VISOKO IZOBRAŽENE LJUDI. NEKATERIM SE ZDI, DA JE EDINA PRAVA POT TISTA, KJER STOJI »TRDA ROKA« NAD VSEM. KER TAKI LJUDJE ZNAJO VČASIH ZELO PREPRIČEVALNO GOVORITI, JIM USPE NEKATERE LJUDI CELO PREPRIČATI, DA NISMO CISTO NA PRAVI POTI.
Ce pa bolj konstruktivno pogledamo naše delavsko samoupravljanje, našo demokracijo in ostanke birokracije, potem lahko vidimo, da le nismo v tisti slepi ulici, ki nam jo kažejo nekateri »pravični« kritiki.
Naše delavsko samoupravljanje ima slabosti, to je res in tega nihče ne zanika. Ampak te slabosti ne izvirajo iz tega, da je delavsko samoupravljanje možno le v teoriji in da je napačno, če od delavskega samoupravljanja pričakujemo vidnih uspehov. Slabosti je treba iskati prav v nezadostni razvitosti delavskega samoupravljanja. Premalo je proglasiti delovnega človeka za samoupravljalca, ker s tem smo samoupravljalci le na papirju.
Važnejše je, da ljudje kot samoupravljavci odločamo o stvareh, o katerih so prej imeli pravico odločati samo nekateri iz-
branci. Ce pa hočemo odločati in to »pravilno« odločati, je osnovni pogoj, da moramo poznati stvari, o katerih odločamo. Zato je zelo važno, koliko znamo in kakšen pregled imamo nad stvarmi, o katerih odločamo. Tu smo žal mnogokrat premalo poučeni in zato naše odločanje nima tiste moči, ki bi jo lahko imelo. Mnogi »pravični« krtiki pa v tem vidijo veliko slabost delavskega samoupravljanja. Vse odločitve niso tako odlične kot njihove, »strokovne« (... »jaz bi to stvar tako in tako rešil, ker je edino tako prav« ...), ... (»oni (Nadaljevanje na 2. str.)
e
Mi in delavsko samoupravljanje
so pa tako odločili, zato pa pri nas tako gre«...), zato se jim zdi, da delavsko samoupravljanje lahko uspeva le v teoriji ali pri ljudeh na visoki kulturni stopnji.
Nazorno prikazovanje in grafikoni
Omenil sem, da smo mnogokrat premalo poučeni o stvareh, o katerih naj odločamo. Ampak to ni nerešljiv problem. Zahtevajmo samo od strokovnih služ-b tako izdelane analize in razne finančne in druge situacije, da nam bodo razumljive. Nerazumljiva analiza ima za organe samoupravljanja prav toliko vrednost, kot da analize sploh ni. Tudi iz tega stališča je treba ceniti strokovne kadre in jih vključevati v svoje delovne organizacije. Če ljudje, ki delajo na analizah, niso dovolj strokovni, največkrat ne morejo organom samoupravljanja posredovati analiz in drugih situacij tako poenostavljeno, da bi bila snov vsem razumljiva. Nekateri člani v samoupravnih organih so bolj razgledani in hitro razumejo bolj komplicirane stvari, za vse pa tega ne moremo trditi. Vendar je nesmiselno zaradi tega koga podcenjevati. Noben znanstvenik se še ni rodil kot znanstvenik in noben diplomat kot diplomat. Ljudje se lahko vsega naučimo, samo volje in časa nam je treba. Razlika pa je, ali nas bo kdo poučeval o bilanci, produktivnosti in ekonomičnosti, o fluktuaciji, amortizaciji in družbenih obveznostih, o konjukturi na trgu in o rezultatih analize trga v kitajskem jeziku ali v domačem slovenskem. To mnogokrat strokovne službe delajo napak, ko svoje izsledke posredujejo članom kolektiva v taki obliki, da jih težko razumejo celo ljudje, ki so široko razgledani.
Grafični prikaz je največkrat veliko bolj razumljiv, kot pa morje številk. Koliko se ga pa poslužujemo, to -nam je vsem znano. Za nekatere stvari velja že tradicija, da jih gledamo samo v številkah, a koliko jasnejša bi bila predstava o stvari, če bi jo prikazali na pravem grafikonu, tega še niti ne slutimo. V tem, kako svoje izsledke posredujemo drugim, je treba biti bolj pogumen.
Člani samoupravnih ortranov in ostali člani kolektiva
Ni važno samo to, kako se strokovne službe približajo organom samoupravljanja, temveč so enako pomembni tudi stiki članov v organih delavskega samoupravljanja z drugimi člani kolektiva. Slab je tisti delavski svet ali UO, ki ima najtesnejši stik s kolektivom samo ob volitvah v organe samoupravljanja. Če pa hoče član samoupravnega organa imeti živ stik s člani kolektiva. če hoče na sestankih samoupravnih organov zastopati res stališče vseh ali večine članov ne pa svojega osebnega stališča, potem mora biti že vnaprej informiran o dnevnem redn. ki se bo obravnaval na sestankih. Le tako se bo lahko o vseh važnejših vprašanjih posvetoval z ostalimi člani kolektiva in na sestanku zastopal stališče večine, ne pa svojega subjektivnega stališča.
Koliko so pri nas člani samoupravnih organov že določen čas prej informirani o dnevnem redu naslednjega sestanka, to vemo iz prakse. Mar moremo pričakovati uspešnih sestankov, če člani samoupravnega organa šele na sestanku zvedo za dnevni red? Ali potem lahko zastopajo mnenje celotnega kolektiva?
Informiranje o delu samoupravnih organov
Druga stvar je, ikako so člani kolektiva informirani o delu samoupravnih organov. Večkrat niti ne vedo, da je bila seja UO ali DS, kaj šele, da bi vedeli za sklepe na teh sejah. Zato ni čudno, če marsikateri delavec ima še vedno občutek, da se marsikaj rešuje za »zaprtimi vrati«. Anketa bi nam najbolje pokazala, koliko je kolektiv informiran o delu samoupravnih organov. Eden od osnovnih pogojev za to, da bo delavsko samoupravljanje dobilo pravo življenjsko moč, je pravočasno informiranje članov samoupravnih organov o problemih, ki se bodo obravnavali na bodoči seji in informiranje članov kolektiva o delu samoupravnih organov.
Tudi na tem področju najdemo slabosti, vzroka za njih pa nam ni treba iskati v samoupravljanju kot družbeni ureditvi, ampak v nezrelosti nekaterih posameznikov, ki se ne morejo dovolj vživeti v novi način vodenja družbenega življenja. Nekaterim še sedaj ni jasno, da delavsko samoupravljanje nima pravega pomena, če se v njem ne odraža volja celega kolektiva, ne pa samo članov v organih samoupravljanja.
Četrta stvar, 'ki bi jo omenil, je obseg dela samoupravnih organov. Če samoupravni organi rešujejo stvari, ki spadajo v delokrog strokovnih služb, potem njihovo delo ne more biti plodovito. Povsod poudarjamo, naj strokovne službe izdelajo za mnoge odločitve samoupravnih organov potrebne analize z več alternativami, samoupravni organi se pa naj samo odločijo za eno od njih, ali pa vse zavrnejo. To je zelo jasno povedano. Dejansko se pa večkrat dogaja, da samoupravni organ skuša sam najti rešitev za neki strokovni problem, a s tem jemlje na eni strani avtoriteto strokovnim službam, na drugi strani pa sam sebi, ker največkrat odločitev ne more biti na tisti ravni, kakršno bi lahko dala strokovna služba. .Tukaj je tudi neracionalno izkoriščen delovni čas.
Izobraževalni center in vzgoia
celotnega kolektiva
Omenil sem že, da ne moremo odločati o stvareh, ki nam niso jasne. 1960. leta so začeli delovati izobraževalni centri. Se zdaleč ni njihova prva naloga delo s štipendisti ali pošiljati nekatere posameznike na razne tečaje. veliko važnejše je skrbeti
za osnovno izobrazbo celotnega kolektiva. Prvo merilo za uspešno delo izobraževalnega centra je lahko znanje celotnega kolektiva o osnovnih pojmih in veličinah v podjetju, začenši od celotnega dohodka, amortizacije, drugih stroškov, lastne cene, dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov, tržne situacije, perspektiv podjetja pa do pravic in dolžnosti delavnega človeka. Ali je prav, da nekateri čutijo, da njihovi osebni prejemki niso realni, a ne vedo, kaj naj storijo, da si bodo stanje izboljšali? Naučiti kolektiv, da zna citati rezultate poslovanja, naučiti ga citati najosnovnejše analize in sporedno s tem odločati o sedanjem in bodočem poslovanju, to so primarne naloge izobraževalnega centra.
Ni toliko važno, da je nekdo varilec, klepar, kurjač, tehnik, ekonomist, finomehanik, vratar ali skladiščni delavec; važnejše je, da drug brez drugega ne moremo živeti in zato je edino prav, da enakopravno sodelujemo pri operativnem delu ih pri upravljanju. V delavskem samoupravljanju so tako velike rezerve za dvig produktivnosti dela, za višji standard, za prijetnejše, bolj človeške donose pri delu, da ga moramo prav tako negovati in vzgajati, kot uajlepše kulturne pridobitve.
IZ DEJAVNOSTI SKUPŠČINE
Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
Glede na nove predpise je skupščina na zasedanju dne 12. decembra 1963 sklenila, da se spremeni 94. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Sprememba se nanaša na dnevnice za službena potovanja in nočnine. Tako so po tej spremembi določene dnevnice za službena potovanja na območju SFRJ:
din
za osebe na vodilnih
delovnih mestih	3.000
za osebe, ki delajo na delovnih mestih z visoko ali višjo kvalifikacijo	3.000
za osebe, ki delajo na visoko kvalificiranih delovnih mestih	2.500
za osebe, ki delajo na delovnih mestih ssred-njo strokovno izobrazbo in na kvalificiranih delovnih mestih	2.500
za osebe, ki delajo na vseh ostalih delovnih mestih	2.500
za vajence	1.650
Spremeni se tudi četrti odstavek tega člena in sicer, da se funkcionarjem organov delavskega samoupravljanja (skupščine. upravnega odbora in delavskih svetov ekonomskih enot), ter funkcionarjem političnih organizacij v podjetju (sindikalne podružnice, komiteja ZK v tovarni, komiteja ZMS in odbora aktiva ZB) plačajo dnevnice v znesku 3.000 din. kadar potujejo v svojstvu predstavnikov teh organov.
Prav tako se spremeni drugi odstavek 121. člena tega pravilnika, ki glasi:
»Nadomestilo za ločeno življenje se prizna do zneska 16.000 din za delavce, razporejene na delovna mesta z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, kot tudi za visoko kvalificirane delavce, odnosno največ 12.500 din za delavce, razporejene na delovna mesta s srednjo strokovno izobrazbo, kot tudi za kvalificirane delavce.«
Spremeni se še prvi odstavek 95. člena tega pravilnika, ki glasi: »Poleg dnevnic, priznanih po določilih predhodnega člena (94) pripada delavcem za vsako
prebito noč na službenem potovanju še nočnina v znesku 1.600 din. Nočni čas se smatra od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj.«
i
Spremembe pravilnika o nagrajevanju za tehnične izpopolnitve
Skupščina je sklenila, da se
19.	člen pravilnika o nagrajevanju za tehnične izpopolnitve spremeni in glasi:
»O odškodnini do 300.000 din odloča na podlagi svojih ugotovitev odbor za tehnične izpopolnitve sam. O odločitvi za odškodnino nad 300.000 do 500.000 din poda odbor pismeni predlog UO, ki odloči o izplačilu odškodnine, če pa odškodnina presega 500 tisoč din, odloča na podlagi predloženih ugotovitev skupščina.
Odločbo o izplačilu odškodnine v vseh navedenih primerih izda na podlagi sklepa odbora za tehnične izpopolnitve, upravnega odbora in skupščine, glavni direktor.«
Spremembe 60. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
V zvezi s plačevanjem nadurnega dela je skupščina sklenila, da se spremeni 60. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Besedilo tega člena se po spremembi glasi:
»Za opravljene nadure pripada delavcem osebni dohodek v višini obračunske postavke delovnega mesta, potrjene na 19. rednem zasedanju delavskega sveta dne 18. 12. 1961, povečane za 70%.
-ej-
Višje premije za nezgodno zavarovanje
Na zadnjem zasedanju je skupščina podjetja osvojila predlog pravne službe za zvišanje dosedanjega kolektivnega zavarovanja.
Premije se izplačujejo po razredih. Večina naših članov je v drugem in tretjem razredu, nekaj tudi v četrtem in petem. Po novi tabeli bo prejel član kolektiva, ki je v prvem nevarnostnem razredu za primer smrti 1,400.000 din, za trajno nesposobnost 2,280.0Č0 din, v drugem nevarnostnem razredu 560.000 din za smrt oz. 1,120.000 din za trajno nesposobnost, v tretjem 380.000 za smrt in 760.000 za trajno nesposobnost, v četrtem 280.000 za smrt in 560.000 za trajno nespo-
Nakup hiše
Adaptacija stavbe Mariborska 76 je bila ovirana, ker podjetje ni imelo primernih stanovanj za izselitev strank iz zgornjega dela stavbe. Ker se samoupravni organi zavzemajo za čimprejšnjo rešitev tega problema, je skupščina podjetja na zadnjem zasedanju odobrila nakup dvostanovanjske hiše na Partizanski cesti 1.
sobnost in v petem razredu
220.000	za smrt in 440.000 za trajno nesposobnost.
Doslej so bile te premije znatno nižje.
Dodatni
dopusti
Odbor za določitev delovnih mest, na katerih so zaposleni invalidi, je na seji dne 20. 11. 1963 obravnaval predloge za dodelitev dodatnih dopustov delavcem, ki delajo na težkih oz. zdravju škodljivih delovnih mestih. Odbor je podrobno obdelal predloge po stroškovnih mestih in ekonomskih enotah in kar se da pravično odločal. Za nekatera stroškovna mesta predlogov ni bilo, čeprav odbor smatra, da bi bili delavci na nekaterih delovnih mestih upravičeni. O teh bo odbor razpravljal na prihodnji seji.
Srečno novo leto } želi uredništvo
&wui¡pieo
V	mestu Filago v provinci Bergamo (Italija) je letos znani nemški koncern Bayer zgradil novo tovarno emajlnih frit z letno proizvodnjo 12.000 ton. Tovarna ,ki posluje pod imenom Email S. p. A., Milano in ki je hkrati največja tovrstna tovarna v Italiji, bo v glavnem dobavljala svoje emajlne frite italijanski industriji gospodinjskih predmetov, ki v vedno večji meri opušča uporabo sintetičnih premazov pri štedilnikih, hladilnikih in pralnih strojih. Potrošnja emajl-nih frit že nekaj let raste v Italiji za povprečno 20% letno. Na isti lokaciji gradi Bayer skupno z nemškim podjetjem Degussa tudi tovarno barvil za keramično industrijo. Začetek obratovanja predvidevajo na pomlad 1964.
Francija gradi letno 350.000 stanovanj. Zahodna Nemčija pa preko pol milijona stanovanj. Slednja država porabi letno 28 milijard DM za gradnjo stanovanj ali povprečno 14.000 dolarjev za eno stanovanje.
Dolgoletna raziskovanja na obalnih področjih Severnega morja so odkrila ogromne zaloge zemeljskega plina, čigar dosegljive rezerve znašajo samo na področju Holandije 11000 milijard kubičnih metrov plina. Ta revolucionarna odkritja plinskih vrelcev bodo po vsej verjetnosti zavrla ne samo projektirano napeljavo plinovoda iz Sahare in po morskem dnu Sredozemlja do Zahodne Evrope, ampak resno ogrožajo bodočo proizvodnjo premoga v vseh državah Zahodne Evrope. Iskanje izvorov plina in nafte se z mrzlično naglico na-daljuie tudi na velikih površinah Severnega morja, zlasti še v obalnih vodah.
V	Grčiji pristopajo k izgradnji velikega aluminijskega koncerna, ki bo letno predeloval 450 tisoč ton boksita v 200 tisoč ton glinice in 63 tisoč ton primarnega aluminija. Potrebna investicijska sredstva v skupni višini 300 milijonov dolarjev bodo investirali Francozi, Kanadčani, grški ladjarski mogotec Niarchos in grška država.
Znana nemška tovarna posode WMF iz Geislingena pristopa ▼ mestu Volos v Grčiji k izgradnji nove tovarne gospodinjskih predmetov, ki bo zaposlila 500 delavcev in proizvajala 90 % izdelkov za izvoz v Nemčijo. WMF bo udeležena z 52 % na celotni glavnici, ki znaša 1,5 milijona dolarjev. Odločitev izgradnje tovarne izven Nemčije bazira na okoliščinah cenene delovne sile v Grčiji, ki je v zadnjem času tudi pristopila Evropski gospodarski skupnosti. V Grčiji izdelano blago bo zato ob uvozu v Nemčijo uživalo prednost minimalnih carin po dokončni gospodarski asociaciji držav tega gospodarskega področja.
Zgodovinska izkopavanja v zadnjih letih v neposredni bližini Celovca so okrila rimsko-no-riške naselbine iz 1. stoletja pred n. š., ki nudijo dokaze, da so takratni prebivalci že pridobivali orodna jekla (z 2 do 3 % ogljika), ki so jih kalili. Najdena sekala, noži in drugi jekleni komadi potrjujejo, da je že tedaj cvetelo železarstvo na teh področjih.
Ena največjih stružnic, ki obratuje v Evropi in je instalirana v holandski ladjedelnici, ima dolžino 23 m ter težo 385 ton. Na njej je mogoče obdelovati dele s premerom 4,6 m, dolžine 14 m in do teže 200 ton. Služi predvsem za izdelavo najtežjih ladijskih gredi.
£wui\pie*>
©
Nekaj o analitični oceni in osebnih dohodkih
•Naša analitična ocena zahteva 67 delovnih mest z visokošolsko izobrazbo in 43 delovnih mest z višješolsko izobrazbo.
Dejansko stanje je daleč izpod tega, kar zahteva analitična ocena. Mi imamo le 37 ljudi z visokošolsko izobrazbo in 6 ljudi z višješolsko izobrazbo. Poleg tega ima 9 ljudi nedokončano fakulteto, 17 pa nedokončano višjo šolo. Druga taka delovna mesta pa zasedajo ljudje, ki imajo srednješolsko izobrazbo ali pa niti te ne.
Ali je prav, da dobivajo polno urno postavko? O tem bi se biio vredno temeljito pogovoriti. Pa ne gre samo za strokovnjake, prav talko stanje je pri srednješolski izobrazbi.
Nekateri zastopajo mnenje, da te naj pri ocenjevanju DM upošteva takšna izobrazba, kakršna naj bi bila na tem delovnem mestu, ker bodo nekoč prišli dovolj strokovni ljudje na ta delovna mesta. Tako na mnogih delovnih mestih naša analitična ocena prikazuje sliko prihodnosti. Mi pa živimo še vedno v sedanjosti. Ljudje, ki nimajo take izobrazbe, kot to zahteva DM, dobivajo OD za višjo izobrazbo, opravičujejo pa to s tem, da imajo mnogo prakse. A vprašanje je, če svoje delo opravljajo tako kvalitetno kot bi ga ljudje s primerno izobrazbo. Za nekatere je res dolgoletna praksa dovolj, da lahko kvalitetno opravljajo svoje delo, posebno še, če jim njihova inteligenca omogoča v vsestranskem izpopolnjevanju. Takih ljudi pa ni mnogo. Za druge lahko rečemo, da niso upravičeni na tako visoke osebne dohodke. Jasno je. da se preneka-teri strokovnjak čuti prizadet, ko vidi, da ima nekdo, ki zaseda določeno delovno mesto, »strokovne« prejemke, pa čeprav se strokovnosti še zdaleč ni približal. Enostavno povedano: strokovno delo nima primerne cene. Se kmečki kolovrat in moderni tekstilni stroj bi se sprla, če bi jima na trgu postavili enako ceno.
Pri OD je vsak najbolj občutljiv, zato je tu tudi najtežje voditi pravilno politiko nagrajevanja. Znano je. da je borba za višje OD splošen pojav v našem gospodarstvu. Nekateri cenijo posameznika v prvi vrsti po tem, kolikšne OD ima. Če se je doko-
pal do visokih OD, je to sodobna sposobnost za posameznuKa.
Večina ljudi pa še vedno človeško gleda na življenje; čutijo, da je delo pravo in pravično merilo za višino OD. Naziv delovnega mesta še ni delo, tega se vsak. trezen dobro zaveda. Ž.a naš sistem delitve UD pa delovna mesta igrajo odločilno vlogo (posebno za umske delavce).
Kaj torej storiti, če hočemo izboljšati stanje? Če hoče imeti umski delavec višje OD, mu je treba povišati urno postavko. Urna postavka še vedno igra odločilno vlogo. Borba za urne po-Naši osebni dohodki, posebno za umske delavce, niso rezultat posameznikovega dela, ker lahko nekdo na svojem delovnem mestu veliko naredi, pa nima zato nič višjih OD, kot nekdo drug, ki je na enakem delovnem mestu zelo malo storil. Zato bo prav, da pri formiranju OD ne bo igralo delovno mesto odločilne vloge, ampak bomo poleg delovnih mest začeli ocenjevati tudi delo posameznika. Za umske delavce je težje postavljati neka merila za opravljanje dela, a boljša bodo slabša merila kot nobena. Bolje bo vsaj približno oceniti oddelek ali posameznika, kot pa gledati, da nekdo z lenobo služi denar.
Profesor na ekonomski srednji šoli dobiva brez nadur manj kot
50.000	din. In koliko bolj strokovno in odgovornejše je njegovo delo kot delo marsikaterega, ki zasluži pri nas čez 50 in čez 60 tisoč in mu ni potrebna niti višja — niti visokošolska izobrazba. Tega ni treba dokazovati. Pa ne gre zdaj toliko za primerjave z ljudmi izven podjetja, za nas so bolj pereča notranja nesorazmerja.
Vsa naša delovna mesta so ocenjena tudi z odgovornostjo na vsakem delovnem mestu. Kako
SKUPŠČINA SE STRINJA Z USTANOVITVIJO INŠTITUTA
Na zadnjem zasedanju je skupščina podjetja potrdila sklep upravnega odbora o ustanovitvi Razvojnoraziskovalnega inštituta Tovarne emajlirane posode. Kot inštitut se bo najprej registriral kemični laboratorij, pozneje pa se bo ta okvir razširil z ozirom na sredstva, potrebe in druge pogoje.
šepava je ta ocena za odgovornost, se najbolje vidi iz nekaj primerjav: 116 točk za odgovornost so dobili delovodja vrtnar, tehnolog III in referent za analizo trga, (ki mora imeti fakultetno izobrazbo). Samostojni referent naabve ima 129 točk, nesamostojni referent nabave pa 142 točk. Ali ima tehnolog II enako odgovornost kot vodja razvojnega oddelka, kemik analitik I ali vodja konstrukcije. Ali vodja izobraževalnega centra ima za odgovornost 154 točk, vodja tehnične kontrole ali analitik gospodarnosti podjetja pa le 142 točk.
Tu ni prostor za navajanje vseh slabosti; navedeno gradivo nam dovolj jasno narekuje, da potrebujemo boljšo analitično oceno in da v sistemu delitve OD zahteva individualni učinek več veljave kot do sedaj. Če bomo dali individualnemu učinku pri formiranju OD več veljave kot fiksnemu delu za določeno delovno mesto, potem bo sposoben posameznik prišel veliko bolj do izraza kot do sedaj. Potem ne bo več toliko pomemben boj za višjo obračunsko osnovo, marveč bo posameznikovo delo tisti faktor, ki bo odločilno vplival na višino OD. Kdor ne bo sposoben kvalitetno opravljati svojega dela, temu tudi naziv DM ne bo pomagal bogato polniti denarnice.	TI
V tem mesecu so bili dokončani preurejeni prostori, v katere se je vselil tehnološki oddelek. Vendar ni to najpomembnejše. Hkrati s preselitvijo uveljavljamo tudi nov sistem dela v tem oddelku. Gre namreč za ozko specializacijo tehnologov, ki bodo poslej po skupinah obravnavali le določene izdelke oziroma skupine izdelkov.
Pričakovati je, da bo temu primeru sledil tudi konstrukcijski oddelek, ki ima vse pogoje za uvedbo specializacije.
Anatilihi stroškov in višji dohodek
Ustvariti višji dohodek podjetja in višje osebne dohodke, to je interes vsakega zaposlenega. Zato je za vsakogar zanimivo, kakšno pot ubrati, da bomo dosegli zastavljeni cilj.
Nekaterim se zdi, da je dohodek najlaže povečati s tem, če več proizvajamo. Drugi, ki imajo bolj trgovsko kri, vidijo najlažjo pot v višjih cenah. Tretji, se spet navdušujejo za proizvodnjo artiklov. ki so bogati v dohodku (dobičkonosni ali visoko rentabilni artikli). Tu so še možne nove variante in kombinacije med navedenimi možnostmi. Vsak ima po svoje prav.
Je pa še ena pot. ki je do sedaj nismo dovol j koristili. To je ekonomičnost ali po domače: enake stvari proizvajati z nižjimi stroški. Celotni dohodek podjetja se giblje okrog 10 milijard dinar-
jev. V tej masi pa zavzemajo blizu 5 milijard ali polovico celotnega dohodka različne vrste stroškov.
Ali ima delovni kolektiv in organi samoupravljanja to maso denarja dovolj v oblasti? Že sama številka 5 milijard zahteva, da se ji eden ali več ljudi specialno posveti. Zato bi že danes nujno rabili analitika stroškov. Pa ne samo enega, vsaka ekonomska enota potrebuje svojega analitika.
Zdaj se na večjih mestih pojavljajo stroški, ki smo jih že tako navajeni, da jih več niti ne opazimo. Pri 5 milijardah se pet,
deset, petdeset ali več milijonov skoraj ne pozna. Gotovo je, da nam analitiki stroškov ne bi odnesli toliko denarja, koliko bi ga lahko z njihovim delom prihranili. Njihova glavna naloga je študirati stroške, najti nepotrebne stroške in vzroke zakaj nekatere stvari dražje proizvajamo kot bi jih lahko. Analitikom stroškov bo tudi jasno, kako smo sposobni včasih delati ceneje. Samoupravnim organom in vodstvu podjetja bo veliko laže ukrepati. 6e jim bo strokovnjak izdelal konkretne predloge za boljše poslovanje.
Ker bodo ekonomske enote kmalu ugotavljale svoj dohodek in svoje osebne dohodke, bo tako potreba po analitikih stroškov še večja. Fkjiuiksk» entils hudo
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FEUTCN — STROKO
Glino dodajamo granalijam pri mokrem mletju direktno d mlin. Množina gline se giblje od 4 do 10 % v odvisnosti od posamezne gline in emajla. Glina drži zmlete granalije in ostale dodatke d suspenziji tako, da se dajo dobro nanašati na kovinsko osnovo. Od kvalitete gline je odvisno, kakšna bo razporeditev delcev v masi, da bo površina po emajliranju enakomerna. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na ostale komponente, ki omogočijo pravilne izdelke. Prav tako mora imeti glina določene lastnosti, da je uporabna za emajliranje.
Glina (grško — keramos) je pojem za zmes različnih hidro-alu-mo-silikatoo. Z vodo postane plastična; ta plastičnost pa pri sušenju delno, pri žganju pa popolnoma izgine. Naravne gline imajo naslednje lastnosti:
1.	o suhem stanju je zemljasta, lepljiva na jeziku, z nohtom ali gladkimi predmeti ustvarja polirano površino;
2.	ima karakterističen vonj, ki je verjetno posledica prisotnosti organskih snovi;
3.	trdota po Moosovi skali je 1, specifična teža pa 2.2 do 2,9;
4.	je netopna o hladnih kislinah;
5.	vpija, a ne prepušča vode;
6.	razlikujemo mastne, polmast-ne in suhe gline.
V naravi nikoli ne najdemo popolnoma čiste gline, vedno ima večje ali manjše množine primesi, ki so lahko mehanične (pesek, oglje, sljuda) in kemijske (železni, kalcijev, magnezijev oksid, hidrati železnih oksidov, alkalije itd.). Vse te primesi vplivajo na kvaliteto gline. Prav tako je obarvanost posledica primesi in jih na
tej osnovi delimo na:
a)	bele gline s prehodom na plavo;
b)	rumene gline preko rdečih do temnih;
c)	plave do črne.
Od anorganskih primesi ima največji vpliv železo in njegove spojine, ki obarvajo gline rumeno, rdeče, rjavkasto in sivo. Pri žganju menja glina svojo barvo z ozirom na to. ali žgemo v oksida-cijski ali redukcijski atmosferi. Tako imata lahko dve različni glini v surovem stanju po žganju
isto barvno nianso in obratno. Po Segerju in Bischofu postanejo gline do 2 % železa po žganju bele, do 5 °/0 rumene ali rožnate, a preko 5 % dobijo rdečo, rjavo ali črno barvo. V odvisnosti od množine železa se tudi barva belega žganega emajla giblje od bele preko rumenkaste do izrazite rumene. Apnenec ni zaželen, ker se pri razpadu osvobaja COi, ki pri žganju tvori mehurčke na površini emajla. Alkalije zmanj-
šujejo ognjeodpornost gline, a jih dodajamo, kadar hočemo povečati ali pospešiti tekočnost mase.
Tudi osebnost peska zmanjša ognjestalnost, plastičnost in njeno vezivno moč. Prevelike množine svobodnega kremena vplivajo na trdoto emajla in indirektno na sijaj krovnega emajla. Manjše množine organskih snovi kot oglje, dajo glini o manjših množinah. plavi ton. v večjih pa črno nianso; pri zgorevanju povzročajo mehurčke na površini žganega emajla.
Po naravi slabše gline lahko poboljšamo z oplemenitenjem na mehanski način, s šlemanjem, sedimentacijo ali elektrolitsko di-sociacijo, ali na kemijski. Že samo prepihavanje gline o kemijskem smislu o prisotnosti organskih snovi reducira oksidule železa o lahko topne soli, ki jih speremo z vodo. Obdelujemo pa glino z ozirom na njeno poreklo in zahtevano kvaliteto.
Glina ima sposobnost, da počasi vpija velike množine vode, a jo počasi tudi odpušča. Po kemijski klasifikaciji vidimo, da pride o sestav formule vsake gline tudi določeno število molekul vode. To je tako imenovana kristalna voda za razliko od proste, ki jo opija iz zraka ali z direktnim kontaktom. Na ta način se veča volumen in to do nasičenja, Hitrost razpadanja gline v vodi je odvisna od njenih fizikalno-ke-mijskih lastnosti. Visoko disperzne plastične gline teže razpadajo. Računano na suho glino mora imeti masa normalne gostote vsebnost vode
pri plastičnih glinah 35—45 % pri srednje plastičnih glinah	20—30 % in
ne plastičnih glinah 15—20 % Glina sestoji iz zelo majhnih
delcev; razmerje snovi proti velikosti delcev imenujemo disperznost, kar pride do izraza pri mešanju gline z vodo. Delci gline se v vodi ne topijo, temveč tvorijo tako imenovano suspenzijo (delci lebdijo o vodi), ki ni stabilna. Iz suspenzije se delci postopno obarjajo tako, da oddajajo čisto vodo. Če pustimo stati glino v suspenziji, hitrost sedimentacije pade. Na to ne smemo pozabiti pri pripravi emajla. Gline z veliko hitrostjo sedimentacije namreč povzročijo, da granalije in glina padejo na dno, na vrhu pa ostane samo voda z dodatki (elektroliti). Čeprav to maso potem premešamo, ne bi ostala na kovinski površini enakomerno porazdeljena. Taki masi dodajamo elektrolit, vendar ga pri tem spet lahko dodamo preveč, kar ima drugo negativno stran. Iz tega lahko zaključimo, da mora emajlna masa po mokrem mletju stati vsaj 24 ur, da dobi pravo hitrost sedimentacije.
(Posvetovanje emajlircev)
Lastnosti in pomen gline v emajlirstvu
o
Snuißheo
iz ekonomskih enot


B
r,,y.
»I«
m
Pomen in položaj vhodne kontrole v delovnih organizacijah
Gospodarske organizacije imajo različno organizirano kontrolo kvalitete. Položaj in oblika kontrole kvalitete je lahko rezultat specifičnih pogojev, tradicije ali drugih vplivov. Praviloma pa je razvojna stopnja kontrole kvalitete v sorazmerju s kvaliteto izdelkov oziroma s položajem podjetja na zunanjem ali domačem trgu. V naših pogojih kontrola kvalitete v mnogih podjet-
daljnji perspektivi odrazila naravnost drastično. To trditev lahko dokažemo že sedaj z rang listo pl as mana na tržiščih in z naglim vzponom tistih podjetij, ki dajejo prioriteto kvaliteti svojih izdelkov (japonska ima na primer zadnja leta posebne fakultete za kontrolo kvalitete). Tudi pri nas se javljajo vedno močnejše tendence za dvig kvalitete in za sodobnejše metode
vlogo strokovna in tehnična usposobljenost kontrole kvalitete. Sama kvaliteta dela pa še za visi od tehnične usposobljenosti In strukture kadra. Ker so za pregled v podjetje prispelega materiala potrebne različne strokovnosti, je potrebno prilagoditi strukturo kadra tem zahtevam. Diferenciacija delovnih področij pa zahteva zopet dobro organizacijsko rešitev in pravilno koordinacijo. Praksa je pokazala, da je potreben nadzor nad nabavljenim materialom tudi v toku njegove predelave v proizvodnji. Na ta način je vhodna kontrola obveščena o napakah, katere se pojavljajo naknadno v proizvodnji in katere-ni mogoče opaziti pri prevzemu materiala. S tem poostrimo nadzor nad kvaliteto materiala.
Jasno je, da nobena kontrola, opremljena še s tako ¡modernimi tehničnimi sredstvi in strokovnim 'kadrom, ne more jamčiti
100 °/o kvalitete vsega materiala, ki prihaja v podjetje. Da se podjetje razbremeni vrednosti tega že prevzetega ali naknadno zavrnjenega materiala, je potrebno organizirati mesto, na katerem se zbira takšen material iz vseh obratov. Material se tako ne izgublja, s čemer odpadejo vse nevšečnosti. V industrijsko razvitih podjetjih je tak prostor znan kot reklamacijsko skladišče. Ker je prevzemna kontrola operativni organ, kateri mora poznati namensko uporabo in tehnologijo izdelave nabavljenega materiala, mora poznati način in obseg preiskave materiala. Kvaliteto materiala določi na podlagi preiskav svojih organov, laboratorijev, tehnične analize in posameznih strokovnjakov, kateri delajo na prevzemu. V težjih in delikatnih primerih pa je potrebna tehnična konzultacija prevzemne kontrole, laboratorija in vodstva OTK.
jih še ne zavzema ustreznega položaja in je v odnosu do drugih služb nerazvita in zastarela, kar je pripisovati dejstvu, da smo v prvih letih izgradnje industrije posvečali največjo pozornost količinskemu planu proizvodnje. Odvisnost položaja podjetij na svetovnih tržiščih od znanstveno utemeljene in sodobne kontrole se bo pa v bližnji in še bolj v
150.000 din nagrade
Zadnje ¡zasedanje DS EE 1 je bilo zelo živahno. Medtem ko smo obravnavali plan, smo pretresali osnutek pravilnika o pospeševanju izgradnje stanovanj ter predlog o skrajšanem delovnem času.
Ker je osnutek o dodeljevali ju in pospešeni izgradnji precej obširen, smo postavili komisijo, katera je ta osnutek temeljito predelala in pripravila dodatne predloge k osnutku za sejo DS. Člani DS ¡so nato diskutirali o predlogih ter jih primerjali s predlaganim osnutkom, nakar so delo komisije ocenili kot dobro in predloge sprejeli.
Mnogo bolj živahna je bila razprava o predlogu za skrajšani delovni čas. Čeprav je želja vseh, da bi čim prej prešli na skrajšan delovni čas, imajo še vedno člani dovolj pomislekov, ali bo mogoče produkcijo, katera bo izpadla, nadomestiti z vestnostjo, disciplino, s tehnično izboljšavo itd. Poudarek članov je bil, da moramo predvsem poostriti delovno disciplino. Razpisi naj bodo v Večjih serijah, kar bo omogočilo tekoče delo brez večkratnega vpenjanja, tehnični sektor pa naj strmi za tehnično izboljšavo, ker se predlog naša predvsem na fizično delo in večjo storilnost. Člani niso poza-
bili omeniti racionalizacij in no-vaitorstva, 'kar nagrajuje že nekaj -mesecev DS EE-1 i-z svojega rezervnega sklada.
Na dopis kad rov.sko-s-oc ialne službe o letovanju naših članov v zimskih mesecih, -so bila iznesena različna mnenja, pa čeprav so ¡se načelno strinjali. Zaključek diskusije je bil tak. da so enotno osvojili sklep, da bodo mesečno vplačali stroške z-a toliko članov, kolikor jih bodo poslali na oddih, vendar mora biti znana točna kalkulacija stroškov za enega člana. V ta namen srno odvojili v rezervni siki a,d EE-1 200.000 din.
Na predlog izvoljene 'komisije, katera naj izdela kriterije o načinu nagrajevanja najbolj zaslužnih članov, je bil sprejet sklep, da kriterije osvojimo ter da na d red loge delovodij in vodstvaEE 1 tromesečno podelu-jeimo nagrade najboljšim članom EE 1. Za nagrade v prvem tromesečju 1964 je namenjeno in odvedeno v rezervni sklad EE 1
150.000	din. Takšno vsoto naj bi razdelili vsako tromesečje.
Mimo drugih vprašanj, katera smo obravnavali, nismo pozabili na našega nekdanjega delavca, tov. Pongraca, ki preživlja težko bolezen in mu dodelili finančno pomoč v višini 22.000 din.
MLADINSKI AKTIV UPRAVNEGA POSLOPJA
Da se to ne bo več primerilo!
V našem uredništvu se je zglasila tovarišica Vera Vodeb in nas naprosila, da se javno zahvalimo Mirku Korošcu, Viliju Korošcu, Gabrijeli Sevšek in vozniku viličarja. Ti sodelavci so ji namreč priskočili na pomoč, ko so se zrušile nanjo delovne omarice.
Bilo _ je 11. decembra. Skozi obrat je peljal viličar, ki je za-radi. neurejene transprotne poti zrušil delovne omare in pod njimi pokopal Vero Vodeb. Le hitri in učinkoviti intervenciji sodelavcev gre zasluga, da nismo zabeležili še hujše nezgode.
Zategadelj gre prisluhniti opozorilu: »Zapišite, da se je to zgodilo že večkrat. Prav bi bilo, da bi v prihodnje z redom ob transportnih poteh preprečili vse nesreče, ki bi se še mogle zgoditi,« nam je dejala Vera.
(razprava v skupščini SRS v preteklem mesecu, govor Staneta Kavčiča na konferenci ZK v Železarni Jesenice itd.). Prepričani smo. da bodo te pobude našle plodna tla v vseh delovnih organizacijah. ki resnično težijo k napredku.
Vsako industrijsko podjetje nabavlja, globalno vzeto, ves produkcijski in neprodukeijski material od različnih dobaviteljev. Ta material ni vedno v skladu z naročili in tehničnimi predpisi ter je zato potreben neki filter, ki garantira sprejem kvalitetnega in funkcionalno ustreznega materiala. Ta filter. predstavlja vbodna ali prevzemna kontrola. Vhodna kontrola izvaja s svojo dejavnostjo nekako tehnično ¡preventivo, katera služi izboljšanju kvalitete proizvodov ali realizaciji želj kupca. Razen preventive rešuje vhodna kontrola reklamacije. Material, ki ne ustreza normalni uporabi, je moč reklamirati in vrniti dobavitelju. Zavračanje pošiljke je delikaten posel za oba poslovna partnerja. Pogoji pravilnega reklamacijskega poslovanja so dobro izdelani tehnični ipogo ji, pravilno izpisana naročila, poznavanje tehničnega in komercialnega stanja dobavitelja in še vrsta drugih faktorjev, s katerimi mora operirati kontrola, da ne privede svoje in druga podjetja v neprijetnosti ali celo v neugodno finančno situacijo. Organizacija vhodne ali prevzemne kontrole zavisi enako kot organizacija celotne tehnične kontrole od različnih faktorjev. Predvsem igra veliko
JE PRIČEL
Več let že imamo mladinski aktiv upravnega poslopja,samo na seznamu aktivov. Toda mladina ni nikoli pokazala volje do mladinskega dela. Na letošnji konferenci smo si zadali nalogo, da ta aktiv oživimo, saj vsi vemo. da je mladine dovolj. Zato je TK ZMS 10. 12. 1965 sklical ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo precejšnje število mladine. Opozoriti je treba, da so mladinke na upravi veliko bolj zainteresirane za mladinsko delo kot pa mladinci.
Z DELOM
To je potrdila ¡tudi udeležba na tem sestanku, saj je Ibil navzoč samo 1 mladinec in 24 mladink. Na sestanku je bilo izvoljeno vodstvo,, ki ga sestavljajo: Jože ŠTOJS predsednik, Marija REBERŠAK sekretarka in Ivica KROFLIČ blagajničarka.
Pogovorili smo se o načinu, kako vključiti še ostale mladince v ZM. S tem se je končalo večletno obdobje neaktivnosti mladine uprave. TK želi aktivu uspešno delo.
B. F.
Skupščina o planu
Prva točka dnevnega reda je bila na zadnjem zasedanju skupščine posvečena planu proizvodnje za leto 1964. Navzoči so si bili edini, da je predloženi osnutek plana nekoliko visok, zato so se zedinili za 3,29 % znižanje celotnega plana oziroma postavke »emajliranje uslug« za 26,?%. Sprejet je bil tudi sklep s tem, da se znižanje prilagodi številu delovne sile in vrednosti plana proizvodnje.
V razpravi so se člani skupščine zavzemali največ za osvajanje novih izdelkov. Zato morajo strokovne službe z vodstvom podjetja storiti vse za uvedbo proizvodnje novih artiklov. Organi delavskega samoupravljanja naj o teni vprašanju večkrat razpravljajo ter zavzamejo določeno stališče do predloženih novosti, ki naj bodo v spodbudo za vedno širšo uveljavitev modernizacije proizvodnje naših artiklov, kateri morajo biti lepi in okusno oblikovani ter kvalitetno na dostojni višini in kot taki konkurenčni na domačem in tujem trgu.
Nadalje skupščina smatra, naj v letu 1964 proizvajamo predvsem rentabilne artikle.
Osvojen je bil tudi predlog, da bi se male serije izdelovale posebej, da ne hi motile celotne proizvodnje, kar pride predvsem v poštev v emajlirnici.

©
Naša stanovanja - naš problem
V četrtek, dne 28. novembra, na predvečer praznika republike je podelil naš referent za stanovanjske zadeve ključe tridesetih stanovanj v novozgrajenem stanovanjskem bloku v Tkalski ulici. Hkrati je dobilo 5 naših delavcev odločbe za stanovanja v starejših hišah. Čeprav se je marsikatera^ družina selila še^ kar v praznikih, smo prepričani, da so bili vsi skupaj srečni ob milijonskem darilu za dan republike.
Nikakor ne moremo prezreti dejstva, da je pa dosti večje število naših ljudi še vedno v nadvse kritični stanovanjski situaciji. Nekaj čez 30 se jih bo vselilo najpozneje v dveh mesecih v Vodnikovo ulico, v montažni blok na Otoku in v nekatera stara stanovanja, s čemer pa še zdaleč ne bomo ugodili vsem nujnim prosilcem za stanovanje.
Po vnemi in resnosti, s katero se posvečajo naši samoupravni organi in družbeno politične organizacije tem problemom, lahko za gotovo računamo, da bomo v prihodnjem letu oddvojili najvišje možne zneske v stanovanjsko izgradnjo. Prav tako lahko upamo, da bodo gradbena podjetja po izkušnjah v Skopju in posebej z gradnjo montažnega bloka na Otoku, že v
prihodnjem letu hitreje in mogoče tudi ceneje opravljala gradbene storitve.
V vsakem primeru pa bo vsaj še nekaj časa najtežje rešljivo vprašanje sredstev za novogradnje, zato bomo morali bolj dosledno upoštevati zakone ekonomike, in kakor povsod po svetu, tudi pri nas tretirati stanovanje kot po-trošno dobrino to je enako kakor kolo, radio, televizijski sprejemnik itd. Zaradi tega predvidevamo v osnutku pravilnika o pospešeni stanovanjski izgradnji poleg razdeljevanja stanovanj prosilcem brez lastne udeležbe še predplačilo za stanovanjsko pravico, prodajo stanovanj, hranilno službo irt predvsem načrtno ter ¡bolj velikopotezno razdeljevanje posojil za individualno gradnjo.
Pri dodeljevanju stanovanj
bo še v večji meri kakor doslej poudarjen socialni položaj prosilca za stanovanje, oziroma njegove družine. Zato predvideva pravilnik, da delimo stanovanja brez lastne udeležbe samo tistim delavcem, pri katerih dohodek na člana družine ne presega določenega zneska po pravilniku. Ta znesek je višji — to je ugodnejši — za udeležence NOB, za žrtve fašističnega nasilja, za matere samohranilke in za invalide. V primerjavi z dosedanjim pravilnikom so pozitivne razlike tudi v merilih za določanje vrstnega reda prosilcev po točkovnem sistemu, kjer razen socialnih kriterijev prav tako. predvidevamo večje ugodnosti za bivše borce v NOV.
Bolj kakor kdajkoli prej pa moramo pri sestavljanju novega pravilnika in obravnavanju stanovanjskih vprašanj predvidevati sodelovanje vsakega posameznega proizvajalca v delavskih svetih EE in v drugih organih delavskega upravljanja, da bi bilo razdeljevanje stanovanj in tre-tiranje tega problema čimbolj pravično in uspešno.
Prvi montažni blok je obložen
Prvi montažni stanovanjski blok tipa »Jugomont« je že obložen z našimi emajliranimi fasadnimi ploščami. Prav je, če ob tej priliki napravimo kratko analizo vseh kritik, ki so bile zrečene o ploščah.
S strani »Ingrada« kot naroč-
nika zaenkrat ni posebnih pripomb. Omembe vredni sta v glavnem samo dve pripombi, to je izbokline na ravnem delu plošče in pa razlike v barvah
izogniti pri ploščah za prva dva bloka, ker je bilo precej lesenih okvirjev, na katere se plošče pritrde, že gotovih. Konstrukcijo lesenih okvirjev pa je treba pri krajših ploščah spremeniti.
.."
med posameznimi ploščami, kot posledica neenakomernega prekrivanja krovnega emajla.
V proizvodnji so se pojavile sicer že vnaprej predvidene težave zaradi izredne dolžine plošče. Žal se temu ni dalo
Možnosti prehoda na skrajšan delovni čas v EE 3
Zbor proizvajalcev izdeloval-nice odpreskov in koles je v začetku meseca posvetil eno svojih sej razpravi o možnosti prehoda na 42-urni delovni teden. Da bi dosegtli iste proizvodne kapacitete, so razmislili predvsem o izboljšavah v organizaciji proizvodnje. Zedinili so se, da bodo od ročnega transporta odpreskov prešli na transport s paletami in dvigalom, izboljšali bodo tudi transport pri hidravličnih stiskalnicah, prešli bodo na strojno va-renje koles in podolbno. Poleg tega so si bili edini, da bodo izboljšali delovno disciplino in delali polnih 7,50 ur. O drugih možnih izboljšavah bodo člani zbora še razmislili in jih predlagali na prihodnji seji.
Zbor proizvajalcev smatra, -da bo možno preiti na skrajšan delovni čas, ne da bi pri tem trpelo izvrševanje planskih obveznosti.
Športna
dejavnost
TK ZMS že dalj časa premišljuje. -kako aktivirati šport med mladino v podjetju. Za razvoj in krepitev športa obstajajo možnosti in pogoji, vendar je premalo agilnosti. Mladinski aktivi so preveč pasivni, sekretariati aktivov se počutijo premalo odgovorne za mladinsko delo. Na drugi redni seji sekretariata je bil sprejet sklep, da se v mesecu januarju in februarju izvede mladinsko tekmovanje v šahu in streljanju z zračno puško. Najboljši mladinski aktiv bo nagrajen. Y poteku šahovskega tekmovanja med aktivi se bo obenem vršilo tekmovanje za najboljšega šahi-sta v organizaciji ZM, kateri bo prav tako prejel nagrado. Najboljše ekipe v šahu in streljanja bodo kasneje tekmovale izven podjetja z drugimi aktivi v 'celjski komuni in zastopali mladinski aktiv našega podjetja.
V poletnih mesecih pa naj bi izvedli nogometno tekmovanje.
P. Z.
PROBLEMI V EE 5
V ekonomski enoti 5 so vsi delavci člani delavskega sveta. Tako se mnogokrat na sejah pogovore o svojih težavah in uspehih, kajti obojega je — kakor drugod — kar precej. Njihova proizvodnja radiatorjev je v dolgih letih izdelovanja tega prepotrebnega artikla za naše današnje potrebe postala tradicionalna in zlasti starejši delavci, tisti, ki že dalj časa delajo v ekonomski enoti, povsem obvladajo vse komplicirane operacije izdelave, zlasti varjenje delov, spajanje ter preizkušanje. Vsi pa se 'trudijo, da bi bila kvaliteta izdelave kolikor je mogoče dobra in da bi bilo čim manj reklamacij ali ipa da jih sploh ne bi bilo.
Večkrat jim dela velike težave kvaliteta materiala, ki je slab in je potrebna zaradi tega posebna pozornost in trud pri izdelavi. Kljub temu pa se trudijo, da je kvaliteta izdelkov dobra.
Povečana proizvodnja radiatorjev zahteva tudi več delovne sile. Ker delo ni preprosto, je treba nove delavce naučiti delati. Doslej so si pomagali tako, da so poslali nove in stare delavce v varilne tečaje, ki jih je organiziral izobraževalni center, ki ,se zelo zavzema za njihove potrebe. Doslej je opravilo tečaje varjenja že 35 delavcev, en tečaj pa še traja. To je res lep primer skrbi in prizadevanja za strokovno izobraževanje kadrov.
»Na splošno se delavci kaj radi ustalijo pri proizvodnji radiatorjev, čeprav delo ni lahko,« nam je pojasnil vodja te ekonomske enote tovariš Alojz Ramšak. Imajo pa tudi težave z fluk-tuacijo delovne sile. Ko pride namreč delavec v njihovo ekonomsko enoto, se mora šele naučiti delati in razumljivo je, da nekaj časa ne more opravljati dela, ki zahteva določeno strokovnost in rutino. Zaradi tega prejema manjše osebne dohodke.
Nekateri novi delavci se kmalu priaiče. Težave pa ,so s tistimi delavci, ki večkrat menjajo podjetje in se nikjer ne ustalijo, tudi pri njih ne. Zaradi tega je njihova želja, da naj jim kadrovski oddelek po možnosti preskrbi tako delovno silo, ki se resno zaposli in ima pri tem tudi cilj, da se nauči delati in ostane pri njih. No, sčasoma se bo tudi to uredilo, vsaj tako upajo.
Njihov plan za leto 1964, pravijo. je precej visok, vendar ga bodo dosegli in če bo vse v re-
du, morda tudi presegli. Seveda bi bilo to mnogo lažje, če bi dobili nove stroje, ker so sedanji stroji do skrajnosti izrabljeni. Čeprav bo še nekaj časa šlo, bodo morali nove stroje nabaviti, saj se to glede na splošne potrebe radiatorjev na tržišču tudi izplača.
Kolektiv ekonomske enote 5 je torej zelo optimistično razpoložen in prepričani smo, da bo tako kot vedno, dobro gospodaril in dosegel plan tudi v letu 1964.
-ej-
Kot je razvidno, so bile v glavnem vse težave posledica velikosti plošč. Zato smo se z »Ingradom« za nadaljnja naročila dogovorili, da bodo plošče polovico krajše. Ker bo s tem nastal prihranek pri delu, bomo lahko povečali debelino pločevine, kar bo zopet prispevalo k še boljši kvaliteti. Morda bi bilo umestno, da krovno emajliramo tudi zadnjo stran plošče, za kar bi bil primeren tudi najcenejši emajl.
Kot je bilo že v prejšnjih člankih o fasadnih ploščah omenjeno: smo pri tej konstrukciji gledali predvsem na nizk-o ceno in je 'bila kvaliteta zaradi tega pomaknjena na drugo mesto. Če gledamo s tega stališča, smo lahko z dosedanjo rešitvijo še kar zadovoljni. Vsekakor pa bi se v slučaju večjih naročil z razvojem fasadnih plošč za bloke »Jugomont« morali še ukvarjati.
Dosedanje pripombe na videz blokov kot tudi možnositi glede barvnih kombinacij (ki jih aluminij ne dopušča) daje tem p'oščam vsekakor lepo persnek-tivo.	D.
Občni zbor počitniške zveze
Na nedavnem občnem zboru Počitniške zveze Tovarne emajlirane posode je bil ugotovljen ponovni priliv članov ter pestra dejavnost v preteklem letu.
Predsednik Šarlah Anton je v svojem poročilu seznanil delegate s podrobnostmi dela v preteklem letu. V tem letu je bilo organiziranih preko 10 uspelih izletov v najrazličneiše kraie naše domovine. Izletniki so koristili ugodnosti na železnici in ceneno oskrbo v domovih.
Ugodno preseneča število 150 članov, ki so svoi letni dopust preživeli v letovišč:h PZ vzdolž Jadrana. Od tega jih je največ letovalo v Makarski, kjer ima okrajna'zveza Celje svoje letovišče. Vendar hi ta številka lahko bila še večja, če l)i bili vsi mladinci seznanjeni z ugodnostmi takega letovanja. Šotori, ki so na razpolago našim članom, letos še niso bili popolnoma zasedeni zaradi premajhne obveščenosti naših članov. Glede na praktičnost letovanja, kjer izletnik s pomočjo šotora lahko menja svoje bivališče, je tovariš predsednik poudaril pomen reklame v razširjanju takšne vrste spoznavanja naše domovine.
Predsednikovo poročilo je dalo povod za obširno razpravo, v ka-
teri so bili podani napotki za delo v prihodnjem letu. Osnovna misel v razpravi je bila v popularizaciji organizacije med našo mladino in izpolnitvi društvene
opreme, ter organiziranje dobro pripravljenih izletov.
Izražena je bila želja po tesnejšem sodelovanju z vodstvom ZMS v tovarni, ker je PZ končno le veja njene dejavnosti.
Za predsednika je bil znova izvoljen Anton Šarlah.
I. G.
Nezgoda? Ne, le demonstracija, ki so jo izvedli člani avto krožka
Slika predstavlja delavce Tovarne emajlirane posode skupno z delavci železarne Jesenice, ko so bili na izletu na Jesenicah 16. avgusta i936. leta. Takrat je bilo na Jesenicah tndi skupno zborovanje, kjer so sklenili, da bodo med seboj solidarni, če bo prišlo do stavke. V ospredju na sliki je delavska godba jeseniške železarne, tik za njo pa sedi Franc Leskošek-Luka.
Proizvodnja higienskih artiklov
Skupnost lekarn SR Slovenije apelira na večjo proizvodnjo sa-sanitarno higienskih artiklov, katerih primanjkuje v zdravstvenih ustanovah. Ugotavljamo pa, da dajejo kupci zelo nizke potrebe za proizvodnjo teh artiklov, poleg tega pa jih proizvajamo z izgubo, nekatere teh artiklov pa smo pred
leti izločili iz proizvodnje.
Upravni odbor je o tem razpravljal in sklenil, da zveznemu zavodu za cene v Beogradu predložimo predlog za zvišanje cen sani-tarno-higienskim artiklom, ker so ti artikli pod kontrolo cen. V kolikor bo predlog osvojen, bomo te artikle proizvajali.
KLUBSKI VEČER
Vsak planinec si želi preživeti Silvestrov večer v prijetni družbi v planinski koči. Zato se tokrat ne bomo podajali predaleč, temveč jo bomo mahnili kar do najbližje postojanke. To naj bo Celjska koča pod Tovstim vrhom — 750 m. V koči je na razpolago 32 postelj v sobah in 44 skupnih ležišč. Vse sobe so kurjene s centralno kurjavo. V neposredni bližini koče so krasni smučarski tereni. Koča je popolnoma oskrbovana in odprta vse leto. Rezervacije za Silvestrovo lahko oddate pri Planinskem društvu Celje v Stanetovi ulici. Koča je oddaljena od celjske železniške postaje 1 uro in pol hoda.
Izleti: Tovsti vrh 45 minut — 838 m, na Srobotnik 1 uro — 705 m, Svetina 30 minut itd.
Koča je pod upravo Planinskega društva Celje.
&wa\pteč’
Upravni odbor podjetja na seji
Pred kratkim je skupina mladincev in mladink priredila prijeten klubski večer, ki je bil presenetljivo dobro obiskan. Upamo, da to ni bilo poslednjič, saj je zanimanje za klub od prireditve do prireditve večji.
Nogometna sezona za leto 1963 je za nami, za nami so razočaranja nad neuspehi in veselje nad uspehi na zelenem nogometnem igrišču. Na tem mestu bi razpravljali o delu naših najmlajših nogometašev, članov NK OLIMP.
Pionirska sekcija šteje 45 pionirjev, od tega jih je redno obiskovalo vadbo približno 30.
Odbor nogometne sekcije je pravilno doumel potrebo, da se mora z našimi najmlajšimi delati načrtno, da bi lahko pionirji čez leta postali ligaši, dostojni zamenjati starejše tovariše. Pionirji so tisti, ki bodo v prihodnosti oblačili dres orvega moštva, ki bodo razveseljevali športne simpatizerje industrijskega Gaberja. Ravno iz tega vidika se pri nogometni sekciji OLIMP-a dela po začrtani poti, da bi čimprej naše najmlajše naučili nogometne veščine.
Pionirji so razdeljeni v tri skupine, na najmlajše,, katere poučujejo v nogometni abecedi, to je predvsem o športni morali in nogometni teoriji, druga skupina že dela z žogo in so že starejši, a najstarejše vadijo že v igri.
Pionirji nastopajo z ekipo A in B v celjski občinski pionirski ligi, kjer žanjejo prav lepe in zavidljive uspehe, iz česar je razvidno, da imajo res dober naraščaj, s katerim lahko resno računajo v bodočnosti. Na tem mestu je treba poudariti, da pionirje ne gledajo samo s športnimi očmi, temveč se za pionirje zanimajo, kakšen je doma in v šoli. Ce ima pionir slab uspfeh v šoli, mu skušajo pomagati, če pa
iz malomarnosti zanemarja šolo, mu prepovedo vadbo in seveda igranje tekem, kar je za mladega nogometaša največja kazen. Na tem mestu se lahko o najmlajših spregovori samo pohvalno, saj so v šoli dobri, na cesti in doma disciplinirani. Zato smo lahko zadovoljni in ni bojazni, da bi nekoč postalo vprašanje, kdo bo zamenjal Cokliča, Hojnika itd. Za njimi je generacija pionirjev ikot so: Danilo Kač, Marjan Muršič, oba Seničarja, Zvonko Župerl, Vučko in še mnogo drugih talentiranih pionirjev, vendar vseh poimenično ni mogoče naštevati.
Tako pionirji. Kaj pa mladina?
Mladincev ima nogometna sekcija približno 22, od tega števila jih redno vadi približno 12 in to zato, ker jih nekaj obiskuje šolo v popoldanskem času, nekateri so pa po službeni dolžnosti zadržani. Pri pionirjih smo spregovorili v superlativih, medtem ko se pri mladini ne moremo pohvalno izraziti o pridnosti, saj so pogosti primeri nediscipline. Upamo, da bo vprašanje mladine v kratkem rešeno, saj klub stremi za tem, da bi mladi rod že v bližnji bodočnosti predstavljal nogometni aktiv v Gaberju. Talentov je dovolj, treba bo samo malo več volje in resnosti in uspeh bo zajamčen..
Če smo do sedaj govorili o neuspehih, lahko sedaj spregovorimo o uspehih. Mladina je nastopala spomladi v članski konkurenci podzveznega tekmovanja in žela prav lepe uspehe. Pohvalimo lahko vodstvo kluba, da je smelo vključiti mladino v to tekmovanje. S tem je nudila mladini kvalitetne nogometne tekme ter jim vlila volje za nadaljnje delo, ker vsi dobro vemo, če mladi človek samo vadi in ne more pokazati svojega znanja na javnem nastopu, mu zlagoma volja splahni.
Z uvrstitvijo prvega moštva v SCI., se je tudi mladina uvrstila v MSL, kjer je proti pričako-
vanju dosegla zelo slab uspeh — enajsto mesto med petnajstimi klubi z 9 točkami in negativno gol razlilko 23:28. Priznati se mora, da so nekaj tekem izgubili dokaj nesrečno, a z druge strani je glavni vzrok nedisciplina.
Vodstvo kluba je lahko zadovoljno, saj ima dovolj naraščaja.
Na tem mestu moremo dodati še to, da predvidevamo v bližnji bodočnosti popolno reorganizacijo nogometa v Celju na sploh in upamo, da bodo odgovorni forumi zavzeli pravilno stališče in s tem pomagali k razcvetu nogometnega življenja v Celju. Če bo kvaliteta nogometa narasla, bodimo prepričani, da bo tudi naraščaja dovolj.
O prvem moštvu NK OLIMP bomo spregovorili o uspehih in vzrokih neuspehov kidaj drugič.
EM
Iz dejavnosti ekonomske - enote 4
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta ekonomske enote 4 so razpravljali med drugim tudi o prehodu na dva-inštirideseturni delovni teden Glede tega nastajajo pri njih vidne težave, katere bo treba rešiti z boljšo organizacijo dela. Nekateri so predlagali, da bi bil deljen odmor, vendar se s tem predlogom niso strinjali Da bi pa dosedanji odmor skrajšali se tudi ne strinjajo ker pravijo, da bi bilo za specifičnost njihovega procesa proizvodnje to nemogoče.
Manjka jim transportnih sredstev za prevoz uslug iz dvorišča in nazaj.
Največjo nacionalno proizvodnjo litih kopalnih kadi v Evropi izkazuje Nemčija (750 tisoč kadi v letu 1962), slede ji pa Anglija, Italija in Francija. V zadnjih letih hitro raste povpraševanje po barvanih kadeh, pri čemer prevladujejo: roza, morsko zelena, rumena, platinasto siva in sivo-modra. Pov-piečna evropska tovarniška cena znaša 25 dolarjev za komad.
Od skupno 15,5 milijonov go-spodinjste vv Franciji razpolaga dandanes preko 6 miiljonov gospodinjstev s hladilnikom, preko 6 milijonov s pralnim strojem ter blizu 3 milijone gospodinjstev z enim električnim bojler-
jem in električnim štedilnikom. Število teh gospodinjskih pripomočkov raste letno za povprečno 16%.
Medtem ko je leta 1960 znašala v Franciji letna proizvodnja kotlov in peči za kurjavo 400 tisoč komadov, pričakujejo leta 1965 proizvvodnjo že 750 tisoč kotlov in peči. Zaradi nižjih cen uvoženim hladilnikom (zlasti iz Italije) pa proizvodnja tega izdelka stalno pada. Pričakuje se, da bo domača proizvodnja izdelala leta 1965 samo 830 tisoč hladilnikov, medtem ko jih je leta 1960 izdelala že preko milijon komadov.
O-------------------------
KAKO JE Z NARAŠfAJEM NK OLIMP?
EÀnatfiheo
O
HavdeUta
Rešitve oddajte v uredništvo >Emaj!irca< do 10. januarja
NAGRADE: ena po 5.000, dve po 3.000, tri po 2.000 in tri po 1.000
^y? ‘
•asilo delavskega kolektiva Tovarr
■	.* .*•' >>	& to /A *. ^ .Vfc,
P »UC4
drč v
STAUOVUtPi >
sssixw
pc*î*SS
POJAV U A VODI
VZKLIK
TuASlCO
ytriirfe
RPÍJCl
SASUOPisEt >
PftEJILOC
Morrolski
2un*a «oí. bik.ahut*
MASAD
AlîONtlH..
OZJJ*tA
KRAPI U e
P«R»- AVAR
Kotoiirosr
OPICA
PBIWUWCA
AvroHfbiL.
OZUAtA
UMHOVII
Ml
JLAM
v usai
ÎK*ifcuuc >
Roiimufí
1ELÍUHA v PvitAvi
FAKpLTtTUl
PEHT07UHC
UAŠ
fteicoôaeR
v rEKU
UÔOÇR
ícente
MOÍK0
H /w 3 CAM
jlgjtfMUg» ^
fozaom
tfiOOVIt V
Afgano
VRSTA
¿OLMA
&0WSMWC
Uovosr
IUP 17 f
AbeaiitA
PILMSK*
kmud
OM£M$A
KISLO
MLEKO

RIMSK/ BoR
uuoezu/..
ÜJi4, Kl 7¿té
SKOV taue
KRAMO!
RLflS
VASTA
VRDE
CEKjPiÄOVA
TBAftEHjA
HOVITt
O&VSlMJ
AlAbSKI
žrebec
Diuca
PRVA
ČRKA
AFAJ5JCI
PTIC
fiftlPÍAUW
R>oCi
HACISTIČUI
JUtlf.ODP.
VCRUJE VA
OPORA
KgAl&l
llVUSMSKA
resoij
1£ ČAKA
P«DZ£MUA
ŽIVAL*
OZEK
TRAK
VEAlOEvA
Avtomobil
OZ V A4. A
UACUdUg
PÄßDLo«
TU36
MoCka
IME
(¿OPER
XO**VM.U4
cßwo<oesKi
pesJJiK
t^MsaroeiMt
ose&ui
ZAIMEK
AVX>*oeUMA
OZUOKA
PREWwaiJrt
KAŠČ
DAŽUVS
PREDlVJLEt
Dft^UE
PftC&tVfllE£
ETIOPIJE
UESMMOOSTl >•
UE uuun
ITALIJO
MESTO
OSLOV RLAS
OtJJAKJf
gl7Ck.€
STflAU
Plevel z rdečim
CVETOM'
ÉU4KA
SANCRIASUW
VetlKE
Posode
POSTAJI
MILICE
POVRATUO
OSEBKI
VOJM4
TtarroRufl
ms&a
ZAIMEK
DčlUiČAUtfl
bb/UAuie vu Lk.au A
~Z SLS.UA
Z Ab A

0W0MR
Moško
jezero
MA
OS E Bij I
ZAIMEK
ipliusk*
to VA II VA
timskem
HRAMIL
PTic-a
SK8UOVOM4
RADIO
Tgv.RvitoA
MASPBOTWO
OD
vOJUA
Pevka
VHTUA
«sacRG«ve6
ODŠLE
TU7P i ERIKO IME
PRtOSTKEU
HLOD
EWAKA
LJUDSKA
RRSKo
POD2CMU6
IZRASTKI MA PRSTIH
7£ŽA
TOVORA
AvsranscA
pc>«4 Jli/A
M.MITBV
KRAJUI k£>uii
KP PUERA V MOČJO
UOCUA
PTICA
JRV4RSIC o
©ROW
ftoJAZftU
(jouu.
toptriua
TÆJAWJE
ZlPU
Ul
KUPLJEU
IZKOPI
«offrv
Kisik.
OT«K
mA
JAggRMO
Rviwiouil.
OC.WAK.A
Romomije
VZGOJA
■tCQOV<V4<.
KALIJ
UEUMUA
&UXOVUA
JApoujKi
0 »M 4 ft
PovAOC
AUTIMOU
TERMI«
vDcten/fl >
PRCDLOC
JUDOVIKo
Mofeo iNg
SRQ1SCÊ
VRTENJ/)
Lčmun
oii umuje >
VZDEVEK
R«TCJEVE
RIMSKO
ZAvaaovAiKi
LOJZE
ICAAM
AVTbNotM.
OXJJAKA
ITALIJE
WAS .
LJAJVEOJ/
OßftAT
SflUöWiUlK T
UMCrMo v UKlUO
v
►
Al sro
5AVIM
EX0UOWAA
CUOTA
ŽUŽELKA
V“
W0W
SAD
STARA MERA UA VZHODU
POUUJA
ORAfil
KAMEU
OSEbUl
ZAIMCR
V0DUA
¿IVAL
A3 ČRKA
pevičiovgR
MESTO v 14«** VCM^.
UAl PUUlET
6IXCTo M 0PCU
TU3K
M#»KO
IME
PSIMoPjjr

UE1LMUEC
V^"
VZKLIK
—Ç7—
HUDA 1SU
PAÉDLOR ----V“
ITALIJA
RDEČI
KRIZ
----
AvTcMoaiL.
OZAJAKA
Hiiozsntte
ZLANTUI
PLIU
SOCUA
UilTUA
Q>UCA
PUSCAVUK
IZUMITEL7 MA POUU eietraouiKe C UlliOLA\
OSEbUl
DOHODEK
25 IU
AS ČRKA
Ar7v<M»iub(
OXJJAKA
IRSKE
NES TO V ČlUOROd PRIMORJU
RAC
JUS
KOM K.
ČRKA
PRVA ČRKA
*1/4*. /TAL/]. A»n>M*6U-.
UAáRU.KáAT. ZA A
ČASovtA
RUOT4___
PftlSTftÜlfÍE VA HASSUM > POLOTOKU
LJUDSKA
repu Cuka
SLOVEHIJA
■o-
VBOO
tAJW/i
KRATICA
AHetiUE
flAtMJJKF
DRufftE
PLRUIUA
V
SlbUi
TORBA
ZA
♦K TR
POLOUn PRVA ČRKA
KOUTIUEUT
VESTA LALSfU TAL
AC-SIUIJA
UA&
ÍAHOV&CI
vtLtMannt
Ul
SLADKO
VRSTA
BARVE
4S ČRKA
OSEDUI ZAIMEK. >
HUD
K0A£M '
JUZUO
AMRiiUA
DRÍÍVA
PoUerse tc HorsjoMrr.
0«L«
N! TEKMO
--v—
>
: >
UUJSICA
PUTUKMIiJI
—V—
Xoviuo ?
MZ/v >
MESTO v ¿CUOROftWLtAf >
OR'MölJU
AUTlfUA PRHAVA >
TttUuTEt ^
ŽEUSKO IME *
Duša v veAovAlUr STAIMf RIPÍ.
MOŠKO IME
K06ILO ^
*1 'M 3 «AKA
TRIK
«EDUJE*
---V—
KOZ VA DOlEZEM
SIMJ6VO
líauíA >
e
(Nadaljevanje)
Samo velika pomoč tedanjega kapitalističnega režima in njene oborožene sile so pomagale West-nu, da je o tej veliki stavki zmagal nad poštenimi slovenskimi delavci in da se je nad njimi celo po mili volji maščeval. Izmed 2000 delavcev in delavk je odpustil z dela 380, predvsem funkcionarjev kovinarske organizacije in delavske zaupnike. Med drugimi so bili odpuščeni Alojz Božičnik, Franc Kač, Ivan Štante in več drugih. Nekateri izmed njih so bili obsojeni celo pred sodiščem. Vsem odpuščenim je Westen opremil delavske knjižice z rdečim pečatom. To je bil med člani industrijske zbornice domenjen znak za »s komunizmom okuženega« delavca in takšen človek ni potem več dobil zaposlitve. Šlo je tako daleč, da je tem ljudem borza dela odrekla pravico do podpore za brezposelne. Westen jim je odpovedal tudi stanovanje v tovarniških hišah in jih dnl 24 ur po odpovedi s silo preseliti tako. da so se nekateri tovariši izselili iz stanovanj na prosto v »Gaje«. Nn izpraznjena mesta v tovarni je Wessen sprejel nove delavce, ki so bili večjidel nezavedni kmetie iz okolice, kateri so se izkazali s priporočili tedanje vladajoče stranke.
Po določilih tedanjega zakona je plač.ilo mezd in nadur pripadalo delavskim zaupnikom za ves čas njihove mandatne dobe, vendar so morali ti izbojevati svoje pravice v težki pravdi pred sodiščem, pred katerim jih je odločno zastopal mariborski odvetnik dr. Avgust Reissman.
Po tej stavki je porastla ogorčena moč proletarske zavesti našega delovnega človeka, pri tem pa se je razgalila tudi vsa notranja gniloba tedanjega vladajočega režima v s*ari Jugoslaviji. S tem je bil nakazan bližajoči se spopad s fašizmom in silo našega delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Ta spopad je bil neizogiben in kot so pokazali poznejši dogodki, ni bil več daleč. Ta stavka je bila dejansko šola za delavce tovarne in za delavski razred na slovenskem. Bila je to šola za žrtova-nje velikim ciljem, ki jim je šel naš delavski razred naproti in ki so se pozneje uresničili o štiriletni borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem ter postali stvarnost v novi Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Po teh dogodkih se je v Celju začela še ostrejša gonja oblasti proti naprednim delavcem komunistom. Dne 20. novembra 1936 se je začel nov proces proti osmim komunistom pred okrožnim sodiščem. Med obtoženimi so bili Josip Marko, Viljem Šlander, sekretar celjske partijske organizacije, Marko Ubojčič in delavec naše tovarne Franc Oset, o katerem smo že pisali.
Vsi so bili obtoženi komunistične propagande. Takrat so imeli po ugotovitvi policije v Celju in okolici nad dvajset zaupnih sestankov. Takrat se je ustanovila tudi nova partijska celica za Ga-berje in za Novo vas. v katero so se vključili Peter Štante, Hermina Seničar, Jože Valenčič in Milan Ošo. Člani te celice so se čestokrat sestajali v »Ledighaimu« v Gaberju.
Naslednje leto 193? je bil v Čebinah nad Zagorjem pomemben dogodek — ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Na tem kongresu so udeleženci po glavnem referatu, ki ga je imel tov. Edvard Kardelj, obravnavali položaj v Sloveniji glede na bližajočo se vojno, boj slovenskega naroda za demokratične pravice. pomoč osvobodilnemu boju španskega ljudstva in splošen boj demokratičnih sil proti fašizmu. Takrat ie bil izvoljen za sekretarja CK KPS tovariš Franc Le-skošek-J.uka. člani pa so postali Slavko Šlander in drugi.
V Škofji vasi je bilo to leto ustanovljeno delavsko kulturno prosvetno društvo »Vzajemnost«, v katerem je prevladoval vpliv levih marksistov.

OB 70-LETNICI
J
Medtem ko so se odvijali ti dogodki, je kralj odlikoval nemškega kapitalista Avgusta Westna z visokim odlikovanjem, z redom Jugoslovanske krone.
Tedanji režim je podelil tako visoko odlikovanje Westnu kot zagrizenemu sovražniku delavskega razreda, kot kapitalističnemu izkoriščevalcu, ki je presegal vse meje dostojnosti pri zatiranju slovenskih delavcev.
Dne 16. aprila 1938. leta je bila v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu I. konferenca Komunistične partije Slovenije na kateri sta bila prisotna tovariš Tito in Kardelj. Na tej konferenci je bila sprejeta resolucija, ki obravnava neposredno nevarnost fašistične agresije na Jugoslavijo, ki je nastala po priključitvi Avstrije Rajhu.
V	tem letu je takratna vladajoča klika razpustila strokovno organizacijo kovinarjev ter ustanovila režimsko fašistično »delavsko« organizacijo z nazivom »JU-GORAS«. kar pomeni Jugoslovanski radnički savez, katero pa je ignoriralo vse napredno slovensko delavstvo.
Tovarna sama je do tega leta ogromno napredovala, saj je proizvajala okrog 20 ton emajlirane posode in drugih izdelkov, število delavcev va se je dvignilo na 2212 zaposlenih.
Na Silvestrovo leta 1939 je bila v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju partijska konferenca, na kateri je bila obravnavana bližajoča se vojna s fašističnimi silami in revolucionarne perspektive delovnih množic v njej.
Rdeča pomoč
Delavstvo, ki je živelo o bedi in pomanjkanju, si je leta 1940 organiziralo »Rdečo pomoč«, da bi tako pomagalo svoiim tovarišem, ki iih ie oblast preganjala, kakor tudi niihovim svojcem. Ta organizacija je imela takrat sestanek v gostilni »Amerika« v Gaberiu in si je osnovala mrežo poverjenikov v vseh celjskih podjetjih. Sredi poletja je bila na Golovcu konferenca zaupnikov te organizacije. katere so se udeležili zastopniki iz Celja in Savinjske doline.
Organizacija je v mesecu marcu raztrosila letake po Gaberju, ki so pozivali na pomoč žrtvam političnega nasilja, internirancem v koncentracijskih taboriščih Jugoslavije. Te letake je našla policija in osumila Dušana Finžgar-ja-Fidžija, sekretarja okrajnega nato pa okrožnega komiteja KI}S o Celju. Sodišče pa ga je moralo zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti kazni. Policija je zasledovala delovanje društva »Vzajemnost« in sporočila sodišču ob tej priložnosti svoje mnenje o tem društvu. Kratek odlomek iz policijskega poročila se glasi:
»Po dosedanjih uradnih ugotovitvah so bili vsi, na tem teritoriju znani in zaradi komunizma obsojeni komunisti, član delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« in predhodnice tega društva »Svobode«. Iz tega sledi, da so se komunisti rekrutirali večinoma iz navedenih društev. Tudi po prihodu iz robije oziroma iz zaporov so takoj vsi pristopili nazaj k temu društvu kot člani, ki so kot taki aktivno v društvu delovali zlasti v dramatskem odseku. Člani sedanjega kakor tudi prejšnjega vodstva »Vzajemnosti« so komunistično usmerjeni in delujejo v društvu pod vplivom komunistov. Finžgar je bil tudi član tega društva in je aktivno sodeloval v dramatskem odseku.«
V	tem letu je prišlo na poletje zopet do sojenja komunistov na okrožnem sodišču v Celju. Med drugimi sta bila na zatožni klopi Peter Štante in Mica Šlander, do-čim s^a se Slavko Šlander in Du-šnn Kraigher umaknila v ilegalo. Obtožence je sodišče obsodilo na
zaporno kazen do 4 mesecev s naslednjo utemeljitvijo: » ... ker so krivi, da so konec januarja in v začetku februarja razširjali letake in objave v sodelovanju z namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne uredbe, naredbe oblastev in zoper socialni red o državi.« To je bil zadnji večji proces proti komunistom v Celju pred začetkom fašistične okupacije.
Število delavstva v tovarni je v tem letu doseglo višek zaposlenih delavcev v predvojni dobi. Zaposlenih je bilo 2.370 delavcev in delavk.
Vohuni
V	vohunstvo za nacistično Nemčijo je Westnova družina prednjačila. Maks Westen, sin starega Adolfa drugega, je bil vodja vohunske službe. Vodil je tako imenovani Sicherheitsdienst, ki so jo ustanovili nacisti in je imela svoj sedež v Celju. Njegov oče Adolf pa je večkrat potoval po političnih poslih v Nemčijo.
V	Nemčiji ga je osebno sprejel tedanji Hitlerjev propagandni minister Göbels, ki je Westnu poklonil v spomin svojo sliko s posvetilom. Tako je odlikovanec z redom jugoslovanske krone postal zaupnik in vohun nacistov.
To je Avgust Westen, absolvent nižje komercialne šole, ki je leta 1895 prišel v Celje na poziv svojega strica Adolfa Westna skupno z bratom Adolfom. Po končani prvi svetovni voini je postal jugoslovanski državljan. Takrat ko se je delavstvo najhuje upiralo njegovemu izkoriščanju in je s pomočjo po’icüe in žandarmerije začasno zlomilo njegov odpor, ga je bivši jugoslovanski kralj odlikoval z redom Jugoslovanske krone. Trdno je veroval v zmago »Fiilirerja« in njegovo »veliko poslanstvo«.
Vohunska organizacija pod Wcstnovim vodstvom je začela delovati leta 1940. torei v času, ko je korumpirani režim stare Jugoslavije z vso silo preganjal napredne delavce. V sestavu aparata vohunske službe, ki so ga organizirali nacisti in ki se je naslanjal na Kulturbund, sta bila Sicherheitsdienst in Abver. Prvega je vodil Mnks Westen, drugega pa trgovec Werner S tiger.
V začetku leta 1940 so Stigerja njegovi zaupniki obvestili, da je iz Beograda odrejena njegova aretacija, zato jo je mož nemudoma pobrisal o Nemčijo. To obvestilo sta mu poslala njegova zaupnika, ki sta bila pri celjski policiji, Emeršič in Zajec. Policija je nato prijela Wilfrieda Hofmana. praktikanta v Westnovi tovarni in blagajnika Kulturbunda, a ga je seveda takoj izpustila. Westen je namreč imel najboljše zveze s policijo. Upravnik policije je redno zahajal k njemu na razkošne pojedine. Potem ko je Stiger pobegnil, je vodstvo Abve-ra spreiel Mnks Westen, vodstvo Sicherheitsdiensta pa je Westen
zaupal personalnemu referentu o svoji tovarni ing. Erihu Grainer-ju.
Maks Adolf Westen je bil po poklicu strojni inženir. Bil je jugoslovanski rezervni oficir, obenem pa vodja nacističnega Ab-vera za Slovenijo. Delal je o očetovi in stričevi tovarni emajlirane posode v Gaberju in je bil znan Celjanom posebno pa Ga-berčanom kot zelo nadut rogovi-lež. Zahajal je rad po gostilnah, razbijal stole in, psoval Slovence.
Tako je meseca marca leta 1940 na velikonočni ponedeljek opolnoči v gostilni napadel medicar ja Kraupnerja, ga udaril in kričal: »Hinaus mit den WindischenU Ko je medicar odšel v kavarno Merkur, mu je sledil in popadel v tej kavarni stol ter rjul: »O du rvin-discher hundí« Tedaj je tudi medicar zgrabil za stol, da bi se branil pred napadom. Tega se je vodja Abvera Westen ustrašil ter odvrgel svoj stol. V tem je zagledal pred seboj trgovca Debenjaka in znova zdivjal: »Schon rvie-der ein rvindischer hund!« Ker policija ni mogla prikriti takšnega javnega zasramovanja Slovencev, je bila primorana, da je kaznovala Westna z globo in kratkim zaporom, nakar ga je obsodilo še sodišče.
Vohunski agent »R-606«
Vodja Abvera Maks Westen je bil registriran kot nacistični vohunski agent pod šifro »R-606« in je kot tak mnogo potoval po Jugoslaviji.
Nacistom je kot njihov obveščevalec pošiljal dragocena vohunska poročila, katera je oddajal zastonniku nemške obveščevalne službe v Celovcu.
Sestanki v razkošni vili
Maks Westen se je pogosto sestajal s svojimi vohunskimi sodelavci v razkošni vili na Golovcu. Na te sestanke je prihajal polkovnik Defar in drugi. Poleg te razkošne vile Je posedoval še grad Novi Zovnek pri Braslovčah. V tem gradu ga je obiskoval nemški letalski polkovnik von Brau-chitsch, sin Hitlerjevega feld-maršala. ki se je oženil s hčerko upravnika tega grada Pavla Ško-berneta, ki je bil stric Karla Sko-bemeta, tedanjega lastnika gostilne »Ojstrica«. Tako je tudi Novi Zovnek dajal streho vohunom in nacističnim zarotnikom.
Vohunske podatke je dobavljal Westnu tedanji orožnik in izdajalec Boško Lazič. Ti podatki so bili zaupne narave in so se nanašali na predvidene aretacije nacističnih vohunov, šifre, razmestitve vojske, utrdbe in podobno. Zaupno pošlo med tem izdajalcem in Westnom je prenašal Westnov vrtnar Alojz Zelenko. V stekleni dvorani njegove cvetličarne pa so se zbirali kvltur-bundovci iz tovarne emajlirane posode.
Nacistični vohun je bil tudi tehnični risar v tovarni mladi Maks Godler, katerega je Westen poslal na Dunaj v telegrafski tečaj Abvera. Po povratku iz Dunaja je ta postavil na streho »Samskega doma«, kjer je stanoval, oddaino anteno in preko radia pošiljal na Dupaj Westnov obveščevalni material. Depeše je podpisoval z izmišlienim imenom »Aleksander«. Za Abver je izdeloval tudi fotokopije ukradenih dokumentov, filme na je dostavljal »Wermaclitsarhivu« o Celovec.
Zaredi vohunske dejavnosti so postala orožniku Laziču v Celju že tla prevroča, zato se je odločil za beg. Na dan planiranega pobega ga je čakal pred vojašnico Westnov osebni avto, ki ga je preko Ptuja peljal do meje pri Radgoni. V Gradcu so tega izdajalca takoj dodelili k gesfapu, kier je prisluškoval oddajam radijskih postaj v srbolirvatskem jeziku.
Meseca januarja leta 1941 se je
pretihotapil preko meje tudi šef Abvera Maks Westen, ki se je vrnil v Celje šele meseca aprila s Hitlerjevimi vojaki.
Proti Gradcu sta takrat pohitela zadnja odposlanca Kulturbunda in Sicherheitsdiensta. Poslala sta ju predsednik celjskega Kulturbunda pastor dr. Gerhard May in Westnov ing. Greiner s seznamom 3.900 slovenskih ljudi s pripombami za vsakega posebej; kakšen je do Nemcev, kateri stranki pripada, s kom se druži in kaj je govoril in delal. V graških kartotekah je Himlerjev šesti oddelek ocenil vsakega od Slovencev posamezno s črkami A, B, C in D. Najnevarnejši nasprotniki nacistov so bili zaznamovani z A. vodilni Slovenci z B, ostali nasprotniki nacistov pa s C in D. Vsem tem je bila že vnaprej določena usocla pod kljukastim križem.
Ustanovitev Celjske čete
Partija je budno spremljala vse dogodke in stala zvesto ob strani delavstva in ga usmerjala v velikem kaosu, ki je nastal po razsulu stare Jugoslavije. Konec anrila leta 1941 je Peter Štante-Skala sklical in vodil sestanek vojaškega komiteja KPS pri gramozni jami ob Savinji pod Petrič-kom. Začeli so zbirati orožje in municijo za nastajajoče partizanske skupine.
Celjski skojevci so 1. maja 1941 izvedli trosilno in napisno akcijo med Glazijo v Celju in Grižami. To akcijo je vodil sekretar okrožnega komiteja SKOJ, delavec iz Tovarne emajlirane posode Tone Kos.
V prvih dneh junija 1941 je bil sestanek skojevcev iz Čreta in Teharij v nedograjeni Stavtovi vili poleg mestnega pokopališča. Večina teh skojevcev je bila iz Tovarne emajlirane posode.
Koncem junija — ali nekako o začetku jvliia —- so aktivisti iz Čreta in bližnjih naselij, večinoma delavci iz Tovarne emajlirane posode, izvršili prvo trosilno in napisno akcijo v Čretu in na T eharjih.
Dne 6. julija 1941 je bil v Rakunom hiši v stanovanju Cirila Debeljaka na Ljubljanski cesti ustanovljen prvi odbor OF za mesto Celje. Kmalu nato. dne 20. julija, pa je bila na Resenni osnovana prva Celjska četa. Njen prvi komandant je bil Franjo Vrunč-Buzdo, komisar pa Peter Štante-Skala.
Ze 5. avgusta je prva Celjska četa izvedla svojo prvo akcijo. Zažgala je Gatrov kozolec, katerega so zaplenili Nemci in ga uporabljali.
Prve dni o avgustu je bil širši sestanek OF za Čret in Teharje o gozdu nad domačijo delavca Tovarne emajlirane posode Jožeta Farčnika v Zavodnem pri Teharjih. Ta sestanek je organiziral Vlado Mlakar, varilec v Tovarni emajlirane posode, glavni govornik pa je bil Štante Peter-Skala. Sestanka se je udeležilo 30 mladih fantov, od katerih je bila večinoma zaposlenih v Tovarni emajlirane posode in pri regulaciji Savinje.
Kmalu po ustanovitvi prve Celjske čete so Nemci pri Slivnici ranili komandirja Franja Vrunča, nakar je poveljstvo čete prevzel Štante Peter-Skala. Sredi meseca avgusta pa se je Celjska četa spopadla z nemškimi žandarji na Javorniku. V tem spopadu je bil ranjen Štante Peter, Vilč Šlander, brat Slavka Šlandra, pa je tedaj prevzel vodstvo prve Celjske čete.
Kot smo že omenili, so po zaslugi vohunov Westnone dinastije posedovali Nemci spiske naprednih slovenskih ljudi. Nemci so po teh akcijah začeli takoj izvajati represalije. Proti koncu meseca avgusta 1941 so o Mariboru ustrelili Slavka Šlandra, člana CK ZKS in Franja Vrunča, sekretarja okrožne partijske organizacije o Celju.
(Se nadaljuje)