166
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977
POSTILA K MARTINU IZ BRAGE*
JARO ŠAŠEL
Ko sem pdsal komentar k poemi Martina iz
Brage, v kateri omenja Slovane, nisem vedel
za sestavek J. S(mreikarja), 'Drobtinice k po-
kristijanjevanju Slovencev' v glasilu Zgodo-
vinski zbornik priloga 'Laibacher Dioecesan-
blatt-u' (Ljubljana) 3. leto, april 1890, štev.
10, kolona 149—154, iki je edini od Slovencev
opozoril na pomembnost tega mesta ter opa-
zil njegove glavne probleme (nanj me je opo-
zoril prof. M. Smoilik). Glej še omembo J.
Grudna, 'Ceščenje sv. Martina, škofa, na Slo-
venskem', v glasilu Voditelj v bogoslovnih ve-
dah (Maribor) 3 (1900) 53—58, posebej str.
56 (opozorilo prof. B. Otorepca). Smrekar je
pesnitev navedel v celoti in je hkrati opozo-
ril na dejstvo, da je treba na delno razširje-
nost krščanstva v Panoniji med Slovani raču-
nati že v 6., prejkone celo v 5. stoletju. Opo-
zarja, da velja isto tudi za Sakaonce, ki jih
pesem omenja, čeprav so le-ti bili prisuno in
v celoti pokristjanjeni šele za Karla Velikega
Tistega, ki se zanima nadalje, naj opozorim, ,
* (glej Kroniko 24 [1976] 151—158)
da je predložU zelo dobro rekonstrukcijo do-
gajanj na Pirenejskem polotoku do leta 469;
Alain Tranoy uvodoma v ediciji Hidatijeve
Kronike (v zbirki Sources Chréinennes, 218),
vod. I (1974) 24 ss.; ter da bi kazalo konsulti-
rati še študije, ki so jih napisali M. Maciais,
Galicia y el reino de los Suevos (Orense 1921);
Ii. L. Reynolds, 'Reconsideration of the Hi-
story of the Suevi', Revue Beige de Philologie
et d'Historié 35 (1957) 19—47; G. Sanchez Al-
bornoz, 'El gobierno de las ciudades en Espa-
na del siglo V al X', Settimane di Studio del
Centro Italiano di Studi sull'Alto Medioevo
(Spoleto) VI (1959) 359—391; E. A. Thomp-^
son, 'The Barbarian Kingdoms in Gaul and'
Spain' ,Nottingham Mediaeval Studies 7 (1963)
3—33 ter F. Lotter, 'Zur Rolle der Donausue-
ben' ,Mitteilungen d. Inst. f. Oesterr. Geschi-
chte 76 (1968) 284. K Slovanom v Panoniji še:
D. Simonyi, 'Die Kontinuitätsfrage und das
Erscheinen der Slawen in Pannonien', Studia
Slavica 1 (1955) 334 ss. Končno sem na Marti-
novo rojstno področje, dalje, na čas prihoda v
Galicijo ter na vzroke, ki so odločali v Bizan-
kronika   časopis   za   slovensko   krajevno   zgodovino   25   1977
167
CU, da SO prav njega napotili cerkveno organi-
zirat iberski zahod, kratko opozoril v reviji
Historia 26 (1977).
K problemu, da se oznaka Pannoniae v li- !
teraturi najkasnejše antike porablja pluraino, j
je zavzel stališče L. Vârady, Das letzte Jahr-
hundert Pannoniens (1969) 287. Sele pozneje
sem opazil analogijo za nutus divinus, izraz, :
ki ga je porabil Mirtin na epi taf u zase, in si-
cer na počastilnem in gradbenem napisu na
slavoloku numidijskega mesta Theveste ok.
lieta 540 (CIL Vili 1863 = ILS 831), ker je iz-
raz izrecno vezan na Justinijana in Teodoro'.
V analognem 'političnem' smislu smo ga siku-
šau interpretirati tudi zgoraj ; napisi na slavo-
loku daje moji razlagi potrdilo.