J Ifc •*'¦¦¦¦...... 1935. september 20. 10. numera. Mesečne verske novine. Vu !meni prfikmurike evang. iinjorfje reditel I vddavnlk t rLISAR jAtlOS, Murska Sobota. Rokopisl se meraje v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; imč »Dfisevnl list" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zv&nstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivzeme vsaki evang. dahovnik i vuiifel. Merimo, da živeli hodemo! (Rlml 6,3-11) Vsaki človek si nikak nači premišldva od smrti. Ti edni si polejkoškom premi-šlavajo od njč i ne mislijo si na to, ka pride po smrti. Samo te se njim strosi srcč, gda smrt svojo težko i mrzlo roko njim na prsi položi, gda stavla srcč i trga žitka nit z nesmilenimi prstdmi. Smehčče, vesčla lica se včasi za pdr minčt spremenijo i na včke zdrevenijo. Ali na to si ne mlslijo oni, kf samo za tč zemelski žftek mdjo veliko skrb. Edna driiga čupora ludi pa pravi: Smrt mi je vedno za hrbtom, kak tenja, niti se ne odovem, gda me k sebi obine na voke. Kak računajo, eden štrti tao ludi pred svojimi sedmimi lčti merje i med pčt-stomi samo ednomi dopiisti Bog osemde-set let zadobiti i okoli tresetim šestdeset let. Ovi pa vsi mldjši merjčjo. V ednoj minoti na zemli do 100 Ifidi merjč. Tak je ne čttda, ka so inda ednoga kloštra baržtje vse svojo žltka modrijo v ete rečf vlejali: wMemento mori !* — spomni se z smrti! I tudi Luthera eden prijdtel ešče pri dobri lgtaj si je dao škrinjo napraviti i v toj je počivo vsaki den. Pri ništerni zhodni narodaj je navada, ka na rojstni den pri-jštelje edendrfigomi štiri deskč pošlejo z etim opominanjem: wBrat, spomni se, pri-pravlaj se!" Šteri ludj^ majo istino ? Oni, ki tak lehkoško živčjo, da bi na vOke na zemli ostali, ali pa oni, ki si škrinjo zaberčjo za postelo i vednom si za hrbtom čutijo smrt ? Tak lehko povemo, ka ni edni, ni ovi nemajo istine. Nemajo jo oni, ki si po leh-koškora premišldvajo od smrti i prdviio: živi deučšnjemi dnevi i ne brigaj se z iitrašnjim dnčvom, ne misJi si na smrt! Ali nemajo istine i oni, ki edendriigoga etak pozdravlajo: Spomni se smrti! Pavel apošto! v svojoj epištolt ne gu-či od one smrti, na štero si ta"kši liidjč mislijo, štera smrt je konec vsega. V nje-govom živlenji nega malovornosti, vcaganja, odurjavanja sveta i zemelskoga živlenja. Okoli njega se ne groža težki liift grobov, nego krepkoga vupanja traki sijajo, njegve reči vokivččnoga žitka radost glžsijo. Gda nam pravi, ka moremo mreti, te to tak razmi, ka naša grehšna bfvost se more skončati, vničiti, naj mogoči bodemo stanoti na novi žftek. Zdto plše: ,,Zato pokopani smo ž Njim (z Jezušom) po krsti v smrt, da liki je goristano Kristuš z mitvi po diki Očč, tak i mi v novoti žitka hodmo." On je prek preživo to. Tam na Da-maskus-poti je mr6 v njem Saul i porodo se je Pavel, apoštol Kristušov z neprijš-te!a Kristušovoga. Či i mi novi stvor šč^-mo postanoti, te poleg njegovoga včenjš prvle mreti more v nami te stari, grehšen človek. Dokeč te ne merji v nami, tečas se nemremo znova poroditi. Ščemo živeti i včkivečen žitek zado-biti ? Pokopajmo svojo stšro grešno naturo. Strin 122. DOSEVNI LIST september 20. Mreti more v nami etoga svfita lObezen, hfido poželenje i vsaki hfidi grčh, iteri nam ne da, ka bi z Kristuiom vkfiper živeli. Pravli bi ništerni: Vej rr.i tak vsaki den pokapamo; gda sladke senjc našega srca, gda lepo viipanje, dobroto, bodočnost — oh, vnogo-krat pokšpamo, vnogo grobov je vlditi v našem živlenji i v te je pokopana naša radost i blajženost. Ali apoštol na t&kše pokapanje ne reisli. Ve tškše grobe vsaki tna: pobožen i nepobožen. Apostol na takšo srart roisli, od itere mi sami damo glis: Vzemte na znanje, ka sem mrtev vam, vi macaluzni lehkoški prijdtelje, mro sem, ne ča-kajte rne več raed sčbe. Vi srcčolovčči kartaJje i vam sem mrtev. Svoje trflde ne denem več na karte, lepoj sreči v roke, nego obeselim ž njimi svojo familijo. Vi kupice zopston cinkate, zovčte menč, jas sern i za vSs rartev i či mo včasi vglih se veselio z svojimi prijžtelami, ne sern vcč vaš rob; nemertiičlivi piižnec je mro v meni. Hfida, nečista poželenja, zcpston me čikate z odpretimi naročami, nikak je na vdke siobod vzeo cd všs. Lehko mi klonckate po srce, ne odpre se pred vami. Hfldi dflh, šatan, mrtev sem za (čbe i za vse tvojc sluge, ar živeti ščem Gospodnomi Bogi v Kristuši! Takšo stnrt natn priporača Pavel apoštol, ar brezi Iškše stnrti nega goristanenja na voki-večen žltek. Pitanje je satno to, jeli mamo zadosta vole i tnoči pripraviti se na eden takši sprču-cd, pri šterom de mrtvec naša stara, gržioa natura ? Ali smo mogoče že tneli v svojetn živlenji tžkše po-kapanje — mogoče je bilo to v v8ri pravoga grehžalflvanja, gda nam je Reč Boža zbudila spavajočo dušnovest, ali gda smo pri oltari Kristušovo večerjo vzeli; tncgoče je bila to vOra velike žalosti, gda smo tam stall pri škrinji lQb-Ienoga našega, ali gda nas je Oospodin Bog z kakšim diugim vddrcom opomino, ka On tfidi jeste i ka mreti morerao, či živeti šččmo. Tak mislim, ka smo že vsi preživeli včre, ali končmar rninote, v šteri smo objokali naie grehe i radi bi pokopali vse naše grehe, da bi novi stvor postanoli. Ali žalosno, tnalo ršs je ' melo volo i mdč k tdkšemi pokapanji. Pa bi ete svet dosta lepši buo, naše živ lenje na zemli dosta blžjženeie, či bi vsaki čio-vek lehko vadlflvo z apoitolotn : ,Živem: ali ne jas, nego Kristui žive v meni I" Tak bi meli pržvo živlenje na etom i na ovotn sveti. Meritno, da živeli bodemo I /uventus. Roditelje i deca. Pisao: Šoštarčc Franc, ev. dfihovnik v Subotid. Na celom sveti ta nijvekža, najlepša vojska je začnola napre iti, naj obišda nezgovorne kra-jine znanosti; ta sveta vzvišena vojska so di-jicke. Komaj bi bilo, ka bi se človcča d&ia Krivda i pokora. Roman, pisala: Kovatš Prlda. Poslovenčo: SILVANUS. XIV. Hedvika je po duploma lepia bila, gda na eden jesenski den je v čarno oblečeno šla do-tnd z cčrkvi. Peter je stflpo k nje i na raji je nje vrokesžgno. »Hedi, pridi dnes popoldnevi v Karlsdoif, tam je senje i de pš preveč Ifišno." ,Peterl" i ga resno po Iždne, ,ti znai, da jas ne idem na nikakšo veselico, nepozabi, ka jas žalujem." BIdi, ne boj takia, vedno pa dOnok neture žalOvati, edno senje je ne veselica i ne ti je po-trebno plesati, tnalo razveseliti se ti pa nede ik6dilo.» »NL Petcr, jas dotna ostžneml" ,Hedi, za mojo voio, jas ti tak rad malo z tebom bio, Edno takšo i&\n deklino nema vsakši dečko i — Matjei de tudi tara, že za volo svoje tnaterč. Na ja, t6 se oa na zelčno razče-nieri, kx to bi se pasalo njemi — htn — z tebov malo simpatizerati." Hedvika je vidla njegc špotlivi smeh. MNe, Peter I Jas nemrem niti za tvojo volo idti. &t jas nikakše radosti ne nžjdem vu takii negvflšni veselicaj, rneni se nika ne grsti tak, kak scnje z svojimi šatori i ka je v njlh, i či k totni eiče t&kše grde misli maš, drfige čemeriti, te ravno nS !• ,Ja se zna, ti sveta, či se sploj za Matješa ide. Gvušno ne sedi zaman po pol dnčva z svo-jim namazanlm gučom pri lepoj oštarjaša ččri." »Peter, posifihšaj, či Matješ resan včasi prekpride i či si od oajni skflpnl dugovdnj zgu-čavava, tfldi či mi kakšo trditajočo rčč pove, je sepfember 20. DOSEVNI LIST Stnin 123 zdignola na edno veliko višino, kak zvfizde i ka bi skrlčao nebrojenim ieregam didkov, kak na-pre idejo: stoj i paz!! Vu takšo dOievno stavo bi se trbelo postaviti, kak je blo Mozcš, gda je za svoj narod Boga molo, a!i gda je Šalamon cčrkev posvetšOvao i blagoslovo narod, ali pa, gda je Gospon Kristuš 16 vu nčbo i idoč je vfi vtčgno rokfc ino je blagoslovo vučenike i celi svet. Komaj bi bilo, ka bi človlk zdaj pravo vsakotni gingavomi dižki, stoj i drži esi tvoje člsto čelo, naj te kušnem; toga vžkšega diaka lice ka bi pogladili i tomi velikotni diaki glo-boko v oči poglednoli i njemi roko stisnoli. MIlo maio detece bojazlivo ide v šolo, tak da bi čfitilo, ka se vu šoli že začne bojna žitka, i žitka bojflvanje je teško, nesmileno. Te maio včkši dižk že zna, ka je žitek veliko spunjavanje dužnosti ] da pri spunjavanji naiih dužnosti dostakrat se moremo zatajiti, aldOvati, slfižiti. Te veliki dižk že dostakrLt tai grbavo čelo. On že spozna, ka je žitek britki, ka naš lepi deteči sen se razslple, vniči se i mi, či vse duže, vse tučnje moremo čakati od sveta. Ja težki, grozen je žitek i človek je vu žitki kak edna labda, šterov se okolnostl i prilike špilajo. Zato je vredno, naj tnamo liibčzen i miloičo z našov de-cov. Bog vseznajdči satno zna, ka tn& čakati našo deco. Keliko stareši lfldi vidimo, ki so kak edna britka nevola, nevidijo, nečOjejo, plantavi, netnrejo jesti i ne spati, otečeni so, smicanja, trganja nosijo vu sebi. I te lazarje so ednok friška, zdrava, gedrna deca bill, puni žitka i ra-dosti, ki so nigdar ne mislili vu svojoj mladosti, ka bi njihov bezaj tak britkikonec mogao metl. I zda to najlepše, angelsko dfite znablti bode trnok trnjavo, žalostno pot po žitki tnelo. Zato bi preveč potrebno bilo, ka bi roditelje vsdki den blagosloviH sto i sto krat svojo deco, ka bi njihov žitek bio kak edna velika boža služba za svojo deco. Gda dete ide vu šOlo, ka bi rodi-telsko srce moglo praviti, jas te ne morem sprc-voditi vse povsedl i nemrem te obraniti, Boža lfibčznost te naj sprevodi i njegova milošča brani. Tomi glzdavomi i trdoga srca" človeki, ki se znžbiti v6 stnehava eti reči, se leko pravi, pazi se, driga dfiia, znabiti so tvoje vore svet-skoga žitka že prekržtke i ti de ti pa žao, zaka si ne molo za tvojo deco. Kelikokržt se dogodi, ka gda oča ali mati odidejo zdomi i pravijo, z Bogom, dečica, do videnjal I pa videnja nega več, ar smrt na vcke na nas clla, i nanč se ne odovemo 1 zgržbi n&s! LQd]č ido friiki, zdravi z domi i nepridejo nazaj, nego so domo prine-šeni mrtvi. Ali pa dete tvoje, vu šterom teliko vesčlja mLi i pun si radosti, gda te poglčdne z svojimi globokirai, čistlmi očžmi, zna biti te o«tavi na križopotji žitka. T6 de pa preveč težko tvojmi srci, zaka si ne molo za deco tvojo. Kelko nesrečni lfldi jeste, ki so veliko imč, vnožino bogatstva dobili od svojih roditelov, ali to gvuino nika ne hfidoga i nieden človek si nede nika mislo, ar naj vsi na zadovolnost poznajo. Ka ržvno ti takie reči mii, je preveč žalostno. ,Tak te ti neboš šia ?M .Nž!« »Servus, lepa Hedi, jas botn se dnes pre-veS dobro čfito. Či bi si do popoldnčva nači zmislila, (č mi Tiniko poSli prek k nam, jas te tč ešče tfldi rad z sebom vzemem." »HvSla, Peter, ti se rajši satn vesčli." Oizdžvo i hladno je povedala. On sašeni je glčdo eden čas za njdv i samo je z plečotn mlgno. Naj samo ide, že obžaluje svoje obnš* ianje i že poile hlapico v mlin, te de njegovo obladanje cšče včkie. FOčkajoči je šo proti dd-mi i se je z kre edne dobrozozidane velke hiže vzfeo, itera či bar ka je na lepom mesti z sa-dovnjikom okdlivzčti slala, dfinok slabo občfit-nost ]e obOdila. Poti so zaraščeve biJ6, glažojne v oknaj vOzpotrete, na dvorišči so se kokoši na-ganjale i grenole na cdnom velkom kGpi stnčtja. Dveri so se na hiši odprle i edna deklina stopi na prag, štero gda je Peter zagledno, ne-dovedoč je pomale začo stapati. Deklina, z itere snegbeloga obraza, kak noč čarni Oči, se je vro-či nevaren poglčd svetlio, je vu fajni beli rokaj eden čaren pisker nesla na dvorišče: ,Hž, Peter, ka sl dnes tak dobre vole?« ,,B6g daj, Liza, se znš ka setn dobrevole. Pridei kaj prek v Karlsdorf ?" »Ja ' ,,Te bomo ednok pa zaistino plčsali, ka ne, dekla ?" ,,Jas nevem, či boi ti zicenom plesati štčo, ti rajši lfibiš barnaste dekline." ,,Ne boj hfidi, Liza, dnes ti posvedočim zagvflšno, ka so za mčne barnaste dekline vurit. Na videnjel" Strdn 124. DUSEVNI LIST september 20. ne so dSbili vsagdenčšnjega očinskoga blsgo slova i reiaterinske rnolitv- so j! ne spresajaie, pa se njim njihov velki. gizddvi žitek rfiši, pun! so dtiševnih nevfll i boleznosti. Kelkokrat se č.o-godi, ka deca ne ncsijo za stanšamš vo na grob vroče skuzč i zavainost, nego preklinjanje; ktl-kokrat bi nesrečna deca svojim mrtvim roditeiora radi v oči pravli: Oča moj, Ti si ne bio moj oča, žr je tvoj grehšen, brezbožen žviek mene skvdrio: -si, Dostakrai bi edna ali druga nieti čfila od svojega deteta, či bi živela: Oh mati moja, Ti si zrok mojega neblaženstva! Tiste moliivi i dobre pelde, štere bi tt mogla tvojeml žalostncrni deteti skazati i ne si činiia, bodo proti tebi sve-dočile, kak edna večna tožba. Li edno dete dii ievno na nikcj pride, ito je tam najvekši kri vcc ? GvOšno, ka je rodiiel. Ni žoia, ni cerkev, to je, ne vučitel, ne farar se nemreta z tvojov decov zaposia?ati, kak oča i mati. I te najbogši školnik i farar nemreta porragati tam, gde se doma pernjajo, kaosajo, rttedsebom bijejo, gde oča lumple i pijen domo pride, trobi, Jarrea i nevolo delal Gde tnati ne stoji na visini svojga pozvanja, ka dete niore vu božem imčni, vu !Q bžznosti i mirovnosii odgžjati, tam je dete ne-srečno, očo svojga se boji i sledi, gda stareie grata, omrzi ga i za mater zgubl iiib^znost i zah-valnost. T6 so grozne tragedije, na svžti najboie teške i britke, gda dete samo z bcieznostjov more gl^dati all misliti na svoje roditele. Ta doševna nesreča človečega detinstva sprevaja kak edna Čarna prokletna tenja do grobal Či bi analizerali žorš ti preveč nesrečnih Jfidt, našli bi, ka se njitn že njihova nesreča do;r,a, vu roditelskom hrarai klicala. či sami radiaiine, roditelje so s svojim hiidim žiflenjem, svojov besnov pžldov vse coj doprinesli, na de deit nesrečno. Z ednov starov gospov sem gučao pred 3 rneseci, ali tisto nigdar ne pozabim. Velika bo-gLta familija je bila, prek 1400 pliigov velki gruat i šume so melL Agrarna reforma je malo strosila to velko imanje, ali itak so oni ne siro-rcacke. Ednok pravi stara gospa svojoj deci, deca moja, nseni bi to i to trbelo. Deca so odgovo-riia, Marca navči se, ka je nika ne tvoje i ne dobiš nika. Ona sirota se je dosta tožiia, kak je ona lepd gori hranila po gospodskom svojo deco, keliko penez so koštali i zda, to jehvala. Istina, nesrečna mati je vse dala svojoj deci, samo je ne molila za njč, sarao njim je ne dala vu srce božega zakona. Ona žalostna mati je tisto ženjaSa, ka je sejala. Či roditelje ne včtjo svojc dece na boža dela i či deca ne postanejo bogabojazni, t€ so njim nikaj ne dali 1 Ja nišče je ne dober oča i mati, što svojoj deci ne vcepi globoko vu srca bogabojaznost Što zanemara boža dela pri odgajanji svoje decč, vsakomi je prvle rdi siedi preveč trnok žao. Ali keikokiat ,,Na videnje, Peter!" evč6 eta skoron na ržji i Peter je sdšenš gledao vu njžne o&. XV. Popoldn^yi je v Karlsdorf: preveč vesčlo bilo, strašno larmanje se je cfllo povsud. Te breččči glas verkiina pri ednom ringlišpili, na šterora so z plahotQ.'ajočimi jankami dekline i repččega lica pojbje i dečki sedeli, se je vkfip vinešo z troblenjora toga z stu farbarA,! vonama-zanoga pojaclina, ki je z na daleč čiitččin: g]& som hvšlo ,,Kolcsale" cirkusa cor.ipruško znanje. Vesnička mladčzen je stžia tiskajoči i siinjšva« j6či okoli toga ,,kusistlara" i se pcsmeh&vala uri njegove grobe špšsne reči. Deca so se razve-seljavali z cvičkajočirni ffičkanci po svoji navadi. Nasredi med vnožinov je Peter stopao z svojitni dugitni stopaji, santomi sebi se sme-hLLi. Dčnok ne je bio popojnoma zadovolen z sebom. Ka je Hedvlka ne prišla, je vrčlo i gro- žalu v njem. Prijšteli so ga zva"H z več mest, žr so znali, ka ne miiiije penez i to či se dalo, so voponiicali. Peter je pozdravlo, smehao i ipas dčlo ns vse strani, donok dale je šo do ednoga iecitera, gde je edno velko srcč zpgledno, na šterom je na ednoj cedeli napsano bilo: Hodi na mcje siadko srcč, tam se t! vtiiajo tvoje željfe. V vfiho nje.t>> zda eden glas zašošnja ; ,,Pete)\ kflpi meni tQdi nika, čuješ?" Peter se je obrno i Lizo vidi pred sebom. Dekiina je zda preveč lepa blla, lepša kak Hedi. Eden spas si je že lehko dovolo na čemere te gizdave ičri oštarjaša. Smehdči nje ponudi to ravfio zda kiipleno src6 : vEto, Liza, to sem ravno zda za tčbe kupo." ,.Za njžne, Peter? Je to raogoče?" Eden veseli stneh se je obfido na njeni licaj i zshval-no ga stisne za roko. Tak se radujem, Peter!" erSč naraji i ponfidno. september 20. DUSEVNI LIST Strdn 125. štoj Jepo i rairovno pravi: ,Jas preveč leko merjčm, ar rooja deca ne bodo aivinska, ar oni nosijo boži duh vu svcjem srci i oni nigdar ne bodejo ostavleni! Kafc ne zgriintano lepo speva žoHžr: »Či oča a!i raati me ostžvijo, Gospodin Bog me gori vzemel" Ne penez, ne imžnja, nS lepofa i ssretski g!a$ so velika vrednost, nego Bog! Nale naj.čkše bogastvo je Gospodin Bog i naša rajlepša sreča, ka Bog nas lubi, kak svojo deco! Za toga volo vu vsakoj krščanskoj fami-liji more najvefcše včenjč biti: Boga lubiti, furt na tsjega inisliti! Včasi je sprotoletje puno cvetja, lOdjč se viipajo, ka bode puno sadflj. Ali gds pride vre-men brdtve, oikaj ne najdejo, žr je blla slžna, vihžrje, toča, črv i t. d. i sad je vo ostao. Ra.no lak je z decov. Oni so za nas kak edno iepo vOoanje, kak veliko čškanje za bodočnost. Ro-ditelje, pazte se, tak odgajajte deco, ka na vaše stšre dni, gda postdnete roraarje j lazarje, ne bodefe vo liičeni na cesto od vaše dec^ i ne bodete plakali, oh Gospodne, zakaj seai se ro-dio aa ete svčt! Nerazlačaj, ne pogov&rjaj Bog^ del. Eden zmožen herceg je nestancma rad po~ govarjao i falinge ziskžvao vu stvorjenji etoga sveta. BNo, zaka je donok Bog sfvorc mfih^, pž-vuke i. t. n. ? — je meo šego napre nositi. — Tem ničestnsm 6tvaram tak nišče nikšega haska ne?zeme, samo neprilške i četv&e delajo Ifid^m. — Či bi jas mogao, %-se bi je z-s?Sta prepravo. ZagvSšno je na takie lQdi mislo te mdder Šalamon krdl, gda je pra?c: »Nedaj rci velkoga bogastva oh r.^ba, da se nezviSiio vu sidci, ka bi pitao: MŠto je oa gospod?!" Žalostno, ka se ravno pri tikšl ludi ni\~ večkrat zgodi, ka gda njim dobro ide, se mesto hvdle spozabijo z-B6ga, žnjegove zmožnosti, njegova deJa ošpotavajo, za nikoj je držijo i se-b^ šiimajo za svcje sreče vretiKo. Rivno tafc dabi ne vsaki dšr i blagoslDv" tara cdzgora prišao doli, tak da bi pamet, razutn j telovna moč, zdravje, diihovna spodobnost 5 tmssterfalna vred-nost, ?se i vse ne od njega zhajalo! Gospcdln Bog (ikše dflhovce betežnike po čfidr.i pofa) i prillkaj tma iego z»rdčlti š odumiti, tak se je to I z-t€m hercegorn tfidi zgodilo. Glčdajiao zda že, ka se je zgodilo z onim hercegom ? T6 herceg se je v-bcjno zraešao, vojsk6 njemi je protivoik razbio, zničo, tak daie i saon komaj v-pobčgi vujšao smrtJ. — Po tifidavnom i diigom pcbegi js sploj odnemogsso, —- ka se naj edno malo ofavj, si je pod ednitn košnatim rastora dolšlegao. Komaj, kak je raalozadvžmao, ovo eden protivni vojnik se je na njega naEero, bliSččč! raeč na n]ega zdignovši, ga je do!i štčo vsečti. Ravno ga je v-tom megnenji tden obžd pikno na ccli tak, da se je zbfido. Zosagavši ,,Že je vrždi, či t? samo veselje deia, rav-no zato sem ga kupo. Karn boš šia sledš, inidva sva štela ešče dnes plčsati ?" ,,Resan ? Jas sem mislila, ka se U sar«io šengariš dnes ob poldož. Oča de gvGšno v ,,Virč" Š6, tam je vedno ndjbogša imužika, prJdeš ta?'- ,,Ja, Liza. pridem." Skoz ladstva se je edna deklina siiila, ki je edno z figice src^ močno na prsi stlsnola. XVI. Na večar, gda je na senji vse prazno i tiho gržtalo, v ,,Vrč" i je veselo žSvienje bH6. Plesci so se obračali na igranje plehnate mužike. Dobro napiti dečki so stiskavali k sebi svoje dekline, vu ednom k6ti pri vedno nanovo napunjeni gla-žaj so sedeli ti staržš(. Eden med njimi, bogše obiečeni kmet, komi se že jezik komaj obračo od vina, gjekla: ,,StO vragov, Ehrbacherov pojeb dnes z mo- jov deklov m& delo. To vorjem, ka bi se njerari to vidlo." ,,Istino rnaž, Koiier, tvoja d^kla je )epa, sploj na raater je vdjrila, ki ne zarnan je edna taljankinja blla, ai- za Ehibachercvoga Petra je d6nok samo za kiatek čas si delati." »Premisli si, sosed, ka gučiš, jas tak aiis-Hm, ka muja čise vvs: ¦ ¦. I natn rrula Dotnovina! Oh Bog, blagoslovi njidva! /uventus. Dressura« Missionar Wa!dmeier z Bsirut-a pripcvedava z njegovi vnogi doživlenj sledčče, da bi z tem pokcizo, ka ni vučenost, ni inteligenca, ni modro zcinje ne ponnaga človeki vu časi skfiššyanja: BAbessinije casar, Theodor, gda sem ešče tam bio vu s!užbo poslžvleni. mi eden din k meni pošle ednoga siugo svojega z ednov koiarcv, v šteroj sta dva mladiva orosldna bild, To pri-loženo pismo se je sledeče giasilo : ^Jas Theodor casar inam jedini to pravico oroslane držati vu toj dižavi; ali donok da si Si moj prijžSel, ti poš!em dva, vzgžiaj njidva i ti gviišno na veiko vesep bodeta." ,Z velkov pazkov i skrblivostjov sem gori zhrano oba oroslana i te eden je posebno lepi i velki zraso. Tak sta krotkiva bilš. ka sta vu hii; i dvorišči tak drkala, kak pes all maček. Eden dčn prčti večar!, kak sem navado raeo, po celoga dneva trudnotn deli sem si doli seo pred hišov i eden od ti oroslaaov je pa po- leg mene ležo, tak da sem se z laktom na njega naslono. Kak si tak počiram, na ednok se samo približava čreda birk, štere je paster z paše gnao domo. Mimoidoči pred hišov se je edna mlada ovca vkrajodtrgnola od črede i sprevedno skdkavša pride vu nšjno bDžino. Vu tom mo-menti se je te ovak tak kroick oroslati na skok poifllo, ztriivi i ta ovca, ki je to nevarnost pre-kesno vzčla na patnet, je od straha ! prestraše-n]A vkiipspadnola. Vse je prekesno bilo, oroslan je na njo skočo i jo je preci požro. T^ seiri vi-do, ka moje dresiranje je na svonešnje dalo to-tni oro$!žni plemenitost, ali vu kritičnoj vori je vse to ne pomdgalo, naj divjost žnjega ne vdari, &r odznotra je li ostano te stari, ta zverina, Tak je tQdi nikelkokt&t z nsmi ..." Biblija. Lštno naztianilo Angleškoga i Zvfisešnjega Bibliskoga drflilva je zda ddno na očivesnost. Žnjega se p&lš ogviiianio, ka na eiom sveti se je vsako resan blago6lovleno deio z Biblijt ge-nolo. Krstšanstvo je B!b!;ja razširila i skoz kmični stottn tfldi obdržaia. Rsformacija, goricdslobod-jenje robslfižtva i vsška velika lubčzni nastava sveid je z Sv^togapisma vozršsla. Znšrao, ks oči Luthera je lQdi biblija goriodprla, Eden Mfiller Juri imčna človek je eto napisho na eden stran svojega dnžvnika: BStotiktat sem prečteo biblijo." I sponienek Mullera dnts varje ta zmožna siro-tinska hiža v Br'stoli. Edea drflgi vervajoči sin Boži, Barnardo, je nateliko Ifibo biblijo, ka jo je navsekraje razširjdvo. Edaok v ednoj krčmi, gde biblijo je preveč pcnOdjavao, na teliko so ga zbili, ka dve rebri sta se njemi potrle. Siedi on je nastavo tisto hireinjo Barnardo im6-na angleiko strotinsko hižo, vu šteroj dnes osem-devčtjezero sirotinske dec6 jeste. Biblisko drUštvo vu pretečenom 5cti je na 14 novi jezikov doliobrnolo biblijo. DrOštvo zda že tak po 692 razločni jezikaj razširjdva reč Božo. Dohodtki društva nav^kše z samovolni da-rov stojijo. Navkiipnoga notrijemžnja vu prete-čenom leti je driištvo melo 366 jezero 782 fonta (73356,400 D), vSdavanja 364,102 fonta (72,820,000 D). Vu pretečenom leti je društvo 10,970 609 bibij, od svojega obstoja raao pa 464,000,000 biblij razšlrilo. • ; ¦,-..- september 20. DOSEVNl LIST Strdn 129. Nebeski trdk. ¦ Eden veččr sem yido vu dolini nikaj se krasno lepo svetiti. Vu erdččem posvčti se je žarilo, kak purpur i se je svetilo, kak jezero i jezero diamantov, kak rubin. I t6 je ne bilo dtflgo, kak edno navždno okno na ednoj siro-mašnoj kučici, vu šterom se je trak dolishdjajo čega sunca blisketo. Okno se je svčtilo, da bi li samo edoo sunce bilo. Ali sveklost toga okna je ne bila njegova lastivna, satno v njetn se je odbijala sunca sveklost i dika. Sunce je zahajalo doli i na okni je ne bilo drfigo, kak navSdna glažojna, kak vsakša druga. jas sem vido navadne Ifidi, kak sto i sto difigt, ki so nisiko pozvanje meli vu etotn žitki, ali njihov žitek se je sveto. Mžli so bili na etom velkom sveti, ali ki so je poznali. za one so se svetlili, ksk rubini, kak diamanti. Sveklost i lii-bfezen je sijala ž njih, znali so skuza goriposiih-šiti, cagle batriviti, slabitn pomagati, blodčče na pravo pot pripelati. Vido setn je i sem si mislo kakša svetlost je to nebeskoga traka. Odkud tč diamanti na telko napunjeni z ltibčznostjov i lastnoga gorialdOvanja ? Ah njihov trak je samo odbijajoči bio drfige dike i svetlosti. Oni so bili liidje kak mi vsi, ali to vekivečno sunce jih je posvetilo, nebeski trLk se je svetlio žnj h. ,,B°g ki je veio z ktnice sveklost sijati, se je sjao z src njihovi na presvečenjč spoznanja dike Bože vu obtazi Jezul Kristuša." (II. Kor. 4. v. 6.) K;iU,\6 zbožen msterial smo, kaklfž navžd-n* giažojna, kakite malo je naše pozvdnje i siužba vu žitki, či mi vu tršk pržvoga, vekiveč-noga sunca pridemo, ki je Jezuš Kristuš, tč de se znas nezgriintane lcpote svekloiča sijala, da satnl angelje bodo z nebčs čtJdOvajoč g čdali na nas ~ i to je ne naš trak, nala svetlost, nego Kristušova, štera de se po nami, vu nami i nad nami za drflge svetlila. Silvanus. Mi krstšanje bojdmo pripravni i premislimo si vsakdčn, ka smo nepre-henjano včdjžni skOšžvanji. Nej ka bi se štokoli nateliko batrivno opondšao, kak či bi šatan daleč bio. Bole Čdkajmo njegovo napddanje zevse stršni i stanmo njemi pr6ti. Ar či sem vu etom megnenji čisti, potrplivi, prljaznivi i mi je li močna vera, lehko se zgodf, ka šatan ešče v etoj vOri tak besno napddne moje srdce, da komaj obstojim. Ar je takši protlvnik td, šteri nigddr nepopflsti, nigddr neobtrfldi i či je prehenjalo edno skfiša*vanje, taki priha*ja drfigo. Luther. ,¦ Rteloini mili sldsi. Radosti gl&s. ,Vsa morem vu potrdjžva-jočem mene Kristuii." (Fil. 4, 13) Gustav Adolfa dsvetnost In senioratno spravišče. Jul. 27. i 28-ga so v Maribori mele nemške fare Dravske banovine lžtno dsvetnost Gustav Adolfa drflštva i senioratno spr&višče. Ousvetnost G. A. daiištva )e z preveč lepitn i obilnim redovčkom dolitekla. Zvfln predge je bilo edno pred&vanje i več pozdržvni govorov... V etoj najročnšoj šinjoriji naie oriačke cčrkve je Q. A. drOštvo vsevkOper 19.400 Din notrije-rošnja melo. Poprčk na vsako dQšo je priilo 8*75 Din. Z-razdeljenoga 1/3 ^ Je naša Len" davska fara tiidi dobila 500 Din. — Po osvet-nosti G. A. driištva je bilo obdržžno senioratno spravišče. Mrtelnost. Jul. 28-ga je tnro po dugiem i težkom trpienji Sablič Rudoif dOhovnik vu Vinkovci. 54 leta je ži?o. Za rim. kat. duhovnl-ka se je včndvčo i kak takši je služo vu Zagrebi i Karlovcl. Za par let je prestopo v evang. cčrkev. Ar nadsle todi je ščeo osiati vu slQžbi Kristuia, zate evaTigeiičansko teologijo je Jtudirao v Sop-roni. OdlfSen inuzlkani je blo, na preveliki or-golaj šopronske ev. cžrkve je večkršt igrao. Vu fari Vinkovci je skoz 20 lšt verno i neobtrfld-jeno delao. Na literarnom p61i je tfidi delao; na h:Ab« Sn .q id Nabavite za Vašu djecu trajna -#9vxss»ifib«M i;v bh'i t{«.^ 3 i topla odijela. Mi Vam poma- ;n« h' : • r;i«9 og^ ix« v «-:žemo sa našitn cijenama : ;S^' diežilh odiiela •¦•9 H > >.}i<>A , po: ^^^ Din 60.- 90.- 110.-130.- 150- 170.- |^m Od kiše i hladnoče zaštitite djecu sa , ¦ , TIVAR*HUBERTU$IMA. IIVAR ODIJELA vu edni posebni knigaj etak spoznoz: dobro: je vu s'a!;-om pre;ijenjžvanji isko, Božo veki- »LBdoaiorstvo, hoilivost, krija š k et*m prlspo- večno bivost je tajio. Vnogokrit se je na svoji dobni grehi sdgajo vu občinstvo, dfinok se kvšr potuvanjaj i vu spiskaj zaroero i v Vienne-i je lehko ošaca. Ki pa to pra?o Božo s flžbo i vero bio na smrt obsojeni. Kalvina je vu svoji spiskaj pokvariti ščč, f^ prinesd za občinstvo lakši k?žr, tQdi dostakrat spotžvo i zda je skoz Genfa v šteii vnoge jezere vu vekivečni ogen suhne." Iižlijo šičo potuvati. KalvJn je štčo vloviii dati Augustinus je od toga etak pravo : »Pregre^enje toga ne-srnoga čioeeka, ki je tiidi z Libertineri nakrščanskoveroje vretina vnogi drflgi grehov." bio v zvezi i v prijatelstvi, ki so najvčkši pro- — Ali to je to velko pitanje: jeli je pozvana tivniki biii genfskoga r^da, zškonov i moralno- oblast i zmožna je li zateknoti vretino grSha. T6 ga živlenja. Vupo se je, ka z poraočjov ti liber- je skoz i sk6z nemogSče. — Sevreta smrt etak tlnerov, M so U raočno partajo meli, porfiši ostšne edna krvava krasta vu žitki i deii ovak Kalvina krščanski r^d i njega poniči. Kalvin je tak velkoga reforraStora, či bžr ka je on bio, ki *Wo njegovo sloboščino vlomiti. Je pri s6di proso zi Sevreta, naj se nL osodi na P^d sodom se je Sevret spozno k svojim ognjeno srort, ali ta prošnja se je ne poslfihnola. spiskom i je ne vzžo nazaj nika. Trdo je, ka je Što je blo te nesrečen Sevret? nit j^v* božanstso tadi vu pžkli i vu šatanaj, vse je ž Eden rojeni španjoJc, zevčenjšk i idravnik, njim napunjeno, vu klopi je tfldi Boža blvost. ki je psflvo sv. Trojstvo i tajfio Kristula božan- Pr6ti KaIvini ie strašno zagrižen« bio i je žel.o stvo i ka bi on Boži sin bio. Eden pameten, ali njegovo srcrt. Ali vkano se je. ., '• razvflzdani dflh, nestalen I dvojni, povsud se je Večina sodnikov ga je po stari republikan- hitro gorinajšo i se je roacaiflzo, gde je za ha- ski zškonaj na ognjeno stnrt osodila za volo sek kaj včvidšnja bilo. Gda papinec je bio, gda njegvoga stalnoga psflvanja proti Kristuii, proti evangeličan, kak je prave prišlo. Vu naturi je pa sv. Trojstvi 1 proti dece krščenje. y materialist, to je brezvOrec bio i vse dugovšnje (Dale.) Starapano v ,PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.