"V SI OGI
JE MOČ"
. i
roBBfeaifcw.^"1 hhS	sKSS	■ -	IB
WH|	JHjl^H	BBKmmR fiflflMSKMflflMIMBEM	JN||lnHM|H^^
v.\ J^jT S V; ^ "J Sc,v" r ','; ^
''SLOGA" "UNITY" WEEKLY
'• v "iiiWr?rA-'' y	v"*-' • •	•",;■".."" -v'.,;
LIST ZA SLOVENSKI N AROD.
..ENTERED AS SECOND-CLASS M ATTER DEC. _»i, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. V., UNDER J,HE ACT OF KAR.CH 3, 1,^9".
VOLUME Y. LET Pi ' _' NEW YORK, N. Y., V ČEIRTEK, jiiLY' 17, r9i9	.............. _ __jf	-------------------------------- ----------"""--"ŠTEVM^) 79
___^Pd distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of jOctober 6. 1-917,on the file at the Po^t Office oTcIeTda't^O. — By the Order |>f~the President, A. S. BurlegonTpcwtmaster GenT~	^f
Velika sk st v Parizu.
Zavezniki praznujejo zmago. Pariz, 14. julija. — Francoski praznik svobode se je obhajal s tako velikanskimi demonstracijami, da je privabil na stotisoče ljudij iz okolice. Nekatero časopisje poroča, da je bilo v mestu okrog dva milijona ljudi, ki so prišli iz radovednosti ali pa da se udeleže slavnosti. Vsak kdor je mogel, je hotel 'biti navzoč, da da duška veselju nad zmago. Zastopane so bile vse zavezniške vlade in posebne demonstracije so bile prirejene na čast Amerikancem, py katerih so Francozi pokazali svojo hvaležnost za pomoč v vojski.
Pri sprevodu je Joffre vodil ge rfcrale, za njim je prišel Foch. Pershinga je pozdravljalo nad tisoče šolskih otrok. Predsednik Wilson je poslal posebno brzojavko na predsednika Francije, v kateri izraža svoje veselje. nad zmago, ki je prinesla svobodo celemu svet«.
italijanTnapadli
francoze.
\
Amerikanski očividec pravi, da je *bil napad narejen popolnoma
V ..aki in mornarji pod vodstvom lastnikov morili mirne in ne-oborožene zaveznike..
f» " ' „,\............ ' « f,
Pariz, 13. julija. — Kot eden ' ifPžrned dveh nevtralnih očivideov — piše Thomas Stewart Bryaii v *{ N. Y. Times — celega napada na francosko posadko na Reki dne 6. julija, mi je mogoče dati resnično in nepristransko poročilo celega dogodka.
Dva resnična fakta, katera mo rem dati sta: da sem vjdel, kako ! so bili francoski vdjaki pobiti, potem ko so se udali, od svojih lastnih zaveznikov — italijanskih vojakov in mornarjev, in slišal sem povelje italijanskih častnikov, naj se streljat,, in videl, da še je to tudi zgodilo. Lahko tudi izjavim, da francoska straža ni sto-' ' rila ničesar, da bi izvabila ta napad.
Poročevalec potem na dolgo in široko opisuje cel prizor in opisuje Italijane v taki luči, kakor jih poznamo mi -Slovenci. Niso hoteli vrjeti našim zastopnikom, ki so poročali o nečloVeških in ti« \ ranskih činih Italijanov zavezniškem in prosili njih pomoči, sedaj pa sami okušajo italijansko gen-tlemanstvo:
Prva poročila, ki smo jih dobili, so bila večinoma iz Rima in seveda so bili Italijani nedolžni. Sedaj pa, ko dobivamo ppročila naravnost od navzočih prič, je pa čisto kaj drugega. Zavezniki so imenovali posebno komisijo, da prčišče zadavo ter poslali' več zavezniških ladij na Reko. f t
-O--r- "•
ANGLEŠKI VODILNI ZRAKOPLOV DOSPEL V PULHA HANGAR. Pylham, Anglija, 13. julija. —' Angleški vodilni zrakoplov R-34, ki je priplul iz Evrope pretežen i teden, se je zopet vrnil danes zjutraj ob 6:56. Sprejet je bil z velikim navdušenjem. — Major Scott, poveljnik zrakoplova, je sprejel čestitke od kralja in drugih velikašev. Oddal je pošto, v kateri je bilo tudi pismo predsednike i" kralja in nekaj ekšempla-rov dnevnika N. Y. Times.
s
LANSING SE VRAČA V AMERIKO.
Pariz, 11. julija. — Robert Lan sing, ameriški državni tajnik, se je poslovil od predsednika Poin-care ter bo odpotoval jutri v Brest. Njegov naslednik na mirov ni konferenci bo tajnik Polk.
-o-
ODBOR RAZPRAVLJA VPRA ŠANJE VOJSKE Z MADŽARI.
Pariz, 11. julija.—Maršal Foch in zastopnik^i Čehoslovaske ter Jugoslavije, so bili pri vrhovnemu odboru mirovne konference, da so razpravljali o početju Bela Kunove stranke zoper Čehoslova-ke in Avstrijce in ako bi bilo U-mestno združiti vojaške sile napram njim. Raznim zastopnikom
se je naročilo, naj se posvetujejo s svojimi vladami, v kakšni meri so oni pripravljeni sodelovati zo per ogrske boljševike. Sklenilo se ne bo-ničesar, dokler ne dobe odgovora od omenjenih vlad.
-o-
$642,000 NAGRADE RAZPISANE ZRAKOPLOVCEM.
Atlantic City, N.'J., 13. julija. — Dvanajst raznih zrakoplovnih kontestov je bilo oznanjenih danes po Hensy Woodhouse, ki je podpredsednik Aerial League of America. Skupna svota nagrad za vse te konteste je $642,000. Vr šili se bodo v raznih delih sveta.
9	• '•
MOKRAČI PROPADLI V • WASHINGTONU.
Washington, 14. julija. — Mo-krači so popolnoma propadli v narodnem zastopstvu in vsak po skus z raznimi predlogi se jim je ponesrečil.
1
Novice iz Jugoslavije.
DOSELJEVANJE ŽIDOV V JUGOSLAVIJO.
Ljubljanski 'Slovenec' piše:
Opozorili smo že enkrat v našem listu oblasti, da je začelo celo hebrejsko romanje v Jugoslavijo, a kljub temu izgleda, da se doseljujočim-se Židom ne delajo ni kak e zapreke, ampak da jim
Sfefc Mr?-?'
zadnjem'; fcasu fc	dospelo
mnogo teh" židoV-venžniko v iz Madžarske in Poljske. Iz Madžar ske jih je spodil boljševizem, iz Poljske pa upravičeno držanje poljskega naroda in poj j ske vlade napram njim. Največjo krivdo ta to nesrečno pomnoževanje šte /ila jugoslovanskih državljanov imajo naša zastopstva v Budimpešti in na Dunaju. Budimpeštan-sko zastopstvo spravlja k ipam vse uslužbence-židove onih madžar-skoržidovskih podjetij, ki so morala prenesti svoj sedež v Jugoslavijo; noben teh ne zna našega jezika in vsi bodo tu samo povečali število onih elemetftov, kil največ rujejo proti edinstveni državi. Vrhutega odjejo našim ljudem mnogo dobrega kruha. T,udi dunajsko zastopstvo kaže, da je sklenilo zvezo z alleance israeli-ticjue. Vsak žid, ki se pripelje k nam, ne zna prelivaliti uslužnosti in prijaznosti našega zastopništva na Dunaju. No saj ni čuda, vodja oddelka za poštne dokumerite je gotov g. Molnan, kojega, ime ne kaže, da je pristne naše krvi in vere. In nazadnje tudi naša cen«-tralna vlada v Belgradu ne ravna korektno. Pred časom je neka bo sanska občina ukazala vsem ta-mošnjim Židom, ki so se naselili tekom vojne v dotični občini in so.rodom iz Galicije, da še moržijo takoj izseliti. No Židi so poslali deputaeijo v Belgrad in vsi s6' smeli ostati. ' '1
.Poživljamo naše narodne predstavnike v Belgradu, da takoj sto re primerne korake,1 da se tem škodljivim elementom takoj, dajo Jjothi listi v njih* domovino in da se v bodoča najstrožje zabrani njihovo naseljevanje,
DOLGI PRSTI ITAL. VOJAKOV.
Iz ljubljanske "Jugoslavije":
Iz Kranjske gote na Gorenjskem se poroča, da je zadnji čas več posestnikom izginila živina, ki se je pasla blizu demarkacij-ske črte,- Krvava sled je takoj izdala tatove, ki so italijanski vojaki. Postreljali so več\ glav go-
veje živine ter tudi nekaj ovac.— Razven tega so polovili tudi nekaj konj. Taki so torej italijanski junaki, ki se vedno ponašajo s svojo kulturo. .'V
-o----' '
Amerika naj nam vrne naše ljudi. Ljubljanski Slovenec piše: Belgraj ska if, Pra vd<i" ■ pposzpja,;
Amerike naše ljudi. Sedaj, kp naj se izvede agrarna, trgovska, industrijska in obrtna reforma, nam' treba sposobnih moči, ki naj to reformo udejstvijo; Vedeti ' moramo, s koliko listnimi močmi sploh razpolagamo. Duševno razpoloženje med izseljenci v Ameriki za vrnitev v zedinjeno in razširjeno domovino je ravno sedaj ugodno. To razpoloženje še netijo odredbe ameriške vlade, ki gredo za tem, da lastnim, iz vojne vra-jčajočim se ljudem zagotove najboljša mesta in izključijo z njih izseljence, to je v prvi vrsti nase ljudi. Vlada- naj ne zamudi te pfilike in takoj stori svojo dolž-inost.	#
-oX-
PRVI JUGOSLOV. VLAK,
okrašen s cvetjem in zastavicami, se je peljal dne 12. junija v Celovec. Na vseh postajah ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Z neumornim delom so jugoslov. železničarji popravili razdrto pro go in razrušene mostove.
1 ... ;-o--
GORIŠKA, TERRA RE-
DENTA! Goriška je mučenica, kateri se druge ne morejb primerjati. Njene muke šo neizmerne in še ne morejo ne izreči, ne jjovedati, ne popisati, ne primerjati. Pet let je počivala roka najbesnejšega sovražnika nad njo z vso težo in kru tostjo. Po kratkem oddihu, po "kfitkem odmoru je naša nesrečna domovina dobila drugega gospodovalna, ki se imenuje in naziva Odrešenik. Sedaj imenujejo našo domovino Odrešeno zemljo — Terra redenta, to se razume le ironičtio in ni treba tega še posebej''praviti.
Da smo bili prej v suženjstvu, se bridko zavedamo, da smo sedaj odrešeni, tega nikdo verovati ge more, ker imamo preveč dokazov, ki pričajo, kako nas naši gospodovale! sovražijo, zasmehujejo in zaničujejo. Drugega ne moremo sedaj. Naš gospodovalec sc obnaša med nami kakor zmagovalec, ki je gotov svoje zmage nad nami in svoje-pridobitve na
rum. In mi pravim^: Ameg«:
Naš gospodoviJc je lhncnja, da bo svoje delj v deseti« letih dokončal. Pridne) sc gibljf- in podviza z vsem nj.gospodarskem,, na političnem in na morjdichem polju. Na gospodar|kem polju je že dosegel toliko, da je na'.c ljudstvo oškodovano liajmanj za eno milijardo. Reci: Eho milijardo.— Na političnem polju je dosegel že to, da so skoro V!ji. naši politiki in razumniki internirani ali prt izo Hrani, dasso vsa naša drr^-a, in družbe razpuščen^, kaj je naša or ganizacija uničeiaa;in posiljena, da razpade. Na moralicnem Iju pravi, da ne anfemo ^U-tt^ega mislitj, kakor to, kako -fV^wv dobro jedli in pili it> se ženiti .zatorej vsak dan veselice, p(*,r;
Mi pa vemo, efe paš odVešenik živi in nanj obračamo tudi svoje oči in pravimo: Gorje ti, k i teptaš naše najsvetejše pravice. 1
ŽELEZNICA RADGONA ŠPI-LJE TEČE PO JUGOST TLEH
V torek popoldne sta fran coska častnika , Kot odprjsianca entente obiskala v Ma«l/oru o-' krajnega glavarja dr. lianjšiča. vladnega komisarja Pf^-|''rja in škofa dr. Napotnika. Urjll'o sta naznanila, ,da je m i rovu L^nfe-rerica v Parizu proglasi;- Muri' bor m Radgono za jtigo^i j^insko' posest. Tudi železiiica in do Radgone teče pu j 111^1' •;<nunski h tleli.
končan vec kot tisočletni boj med slovenstvom in nemštvum in mi smo z uspehi zadovoljni, ->-Meja ostane, kakor še "je razvila' tekom - časa. Nemci obdrže, kar sc. ponemčili našega sveta, izgube samo mesta in trge, ki se nahajajo na našem ozemlju in nekoliko okolice ob meji.. Okrog 1200 let je bil slovenski kmet trdi boj s prodirajočim uemštvom, ki mu je trgalo vas za vasjo, dolino za dolino,' a njega samega ukle-nilo v .tlačanstvo nemški gospodi in graščakom. Sedaj je ta boj izbojevan, naše sile so svobodne in jih bomo lahko uporabili za boljše, • plodonosnejše delo.
ITALIJANSKA NASILSTVA V DALMACIJI.
Zadcr, 13. marca. — 8. t. m. dopoldne po svečani izročitvi prapo ra, darovanega Zadru od nekaterih mest Italije, je del izprevoda, ki je prišel iz gledališča, navalil na bogoslovno semenišče, češ, da se je čulo iz semenišča žvižganje. Kjerkoli je šel italijanski izpre-vod, so italijatiaši psovali Jugoslo vane z najgršimi besedami. Ko se je končala svečanost prddaje pra pora, je šel izprevod proti jugoslovanski čitalnici, kjer so izgred-niki pobili vsa debela stekla čital nice ter poškodovali s kamenjem več kosov pohištva. Tudi so udrli v notranje, prostore društva, v ka terih je bilo okoli 20 članov. Začelo se je demoliranje, vendar gre Hvala kapitanu Pelegriniju, rodom iz Zadra, ki se je energično usta; j vil. nadaljnemu vandalizmu;
Zader, 13. marca. -— Kljub vse mu pritisku se je od-120 name ščencev finančne straže v zader skern okraju Odzvalo zahtevi ita Hjanske okupacijske oblasti same 5 finančnih stražnikov, |d sO vlo žili prošnjo za nadaljnje službovi nje. Vsem, ki niso vložili prošnje je bila s 1. t. m. vstavljena plača a mnogi so bili že odpuščeni i; službe.
Zader, 13. marca. — Pri vojnen sodišču v Zadru je bila 4. t. m razprava proti Mati Luki, Marki Kucelinu in Aati Graanovi rac
petja jugoslovau-rkih pesmi. Obsojeni so bili 11a B mesecev temnice.
•WW." . *4>t' '
AMERIČANI ZA. JUGOSLAs _ VIJ O.
Ljubljanski Slovenec piše: ;;
Pred par dnevi je prijel naš^o mišljenik to-le pismo, pisano dne 3. januarja, iz Severne Amerike: Navdušeni smo nii tukaj 111 tudi m i sino vodili silno propagitrtdb za našo in vašo stvar. Veliko, Slo vencev .je šlo v ameriško arnVaAo,' ko j,e zaviiiN-J iia^'.stric Sam ti.ieč in zastavo in hitel na pom-«- m;v-lim, zatiranim narodom. Vse-se je srečn-/ končalo. Pač nam kali veselje nekoliko spor med Italijani.'ki stegajo svoje grabežljive prste po nasi zemlji, vendar sino trdno prepričani, da zmaga pravična stvar in da tudi oni temni Dblaki zginejo iznad modrega Ja Irana. List "Ameriška Domovina" dela v boji proti laški propagandi. Imamo precej veliko tiskarno in izdajamo list trikrat na teden. Borimo sc zoper nase, so-cijaliste ali boljševike, kakor jih imenujemo, ki se trudijo in delajo na to, da bi poslali Kristana domov, da. bi tam zasejal ljuliko boljševizma med nas narci^: Obiramo denar in obleko, da vam pošljemo v pomoč, : V dveh tM-ulh smo nabrali 60,000 d(>larjtv,
ki s<p jako prijazni nam Jugoslo-vanoiu. itoljševiki l^riH'anom M H na 'se pOtip) v slucm U^t
oUf IfJ
staŠi 1 milijon	kar bi
bili za svojo boljševiško propagando, ter pravijo, da vi doma niste potrebni obleke in zdravil in živeža in če do sedaj še niste "pocrkali", da tudi še v bodoče ne boste. Tu vidiš, kaj so ti ljudje, ki pravijo, da delajo za proletariat. Ako bi slučajno kdaj prišel Kristan domov na Kranjsko, obračunajte ž njim.
IZMIŠLJENE VESTI O NEr MIRIH NA HRVATSKEM.
Zagreb, 13. marca. — Z ozirom na brezžično vest iz Milana o hu dih nemirih na Hrvatskem, ki so jih povzročili hrvatski separatisti proti srbskemu nadvladju, javlja no vin ski odsek: Milanska brezžična postaja razširja vest, da je po vsej Hrvatski, zlasti pa v Zagrebu, prišlo do velikih demonstracij in nemirov, ki so jih povzročile protisrbske stranke. Vse te vesti, kakor tudi vest o vstaji delavcev in kmetov so popolnoma izmišljene. V vsej Hrvatski, sploh na vsem jugoslovanšktm ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije vladata mir in red.
——o-
GOSPOSVETSKO POLJE — ZILJSKA DOLINA.
Iz ljubljanske "Jugoslavije":
Gosposvetsko ^olje nam ne ko risti mnogo ali nič, če nimamo tudi Ziljske doline, kjer prebiva lad 50,000 zavednih Slovencev n zvestih Jugoslovanov. Ni prav, da smo sklenili premirje s hinavskimi Nemci, katere podpirajo zahrbtni Italijani, temveč, da bi morali prodirati naprej,' da' osvobodimo vse Slovence tujega jarma. — če imamo moč. je edine umestno, da! zasedemo vse kraje na Koroškem, kjer res bivajo Sle venci. Kdor žrtvuje naše ljudi, jc izdajalec! Proč s takimi ljudm in s takimi prismoderijami 1 Zasesti! In najsi Lah še tako grozi Naj pa napovejo vojsko 1 Bodemc videli, kdo bo podlegel. Saj se bc dvignil zoper njega veš troimeii-' ski narod in vse ljudstvo v zase denetn ozemlju. Skusili so dovol.
Katoliški dnevnik potreben.
______• r -
m ■ '
(,„ Mr, John Koprivnik iz F#iirchaticc, Pa., je priobčil v listu "Ave M&ria" članek, v katerem je napisal par jako krasnih misli, katere gotovo odobrava vsak pameten in zaveden ameriški Slovenec in katerih ne smemo prezreti.
Naj povemo nekaj teh fiiisli tudi našim čitateljeni* "Sloge".
On piše med drugim: ; "Tudi jaz sem bral članek ' Vera jc duhovniški biznes', tudi jaz sem z Vami in rečem, da jc. vse resnica, kakor pišete. Seveda rdeči pravijo vse drugače, ,]a je to samo zmota, kar Vi učite in da samo ton resnico učijo iu v korist delavca, kar je pa ravno narobe.
Vi veste in tudi drugi i).ulje vedo, kaj je boljševizem in kako g$rje jc to za narod. Ta ni ^ ga pa hvalijo, da je to prav, da so bogatinom in duhovnikom, nT bolje f.... vzeli in revnim dali. Seveda, o vsakem ubijalstvu \v »Jočinu, ki jih doprinašajo, to pa ni resnično in nočejo verjeti.	s>
(Opazka n:uša:—O. oni vedo. da je vse to res in to s celega srca odobravajo in ko bi oni smeli, bi enako' poklali ne samo-vse kapita-
||ste in f.....temveč enako \ se delavce in vse proletarce, ki bi se
jim popolnoma ne uklonili, ki bi si, upali jih kritizirati. Na Ruskem so bolj še v i ki poklali več delavcev, kakor pa kapitalistov.)
Sedaj Vas bom pa ptOhil. dajte nam orožja, da se bomo mogli braniti temu nasilnemu sovražniku, pa ne pušk in ne revolverjev, ampak prosvete. da nam ne bo<le mogli z vsako lažjo sape zapreti..."
". . .Znano Vam je, da ako poveljniki zanemarjajo svoje važno mesto in ne dajejo povelj, bodo gotovo premagani'in1 cela njjji vojska bode uničena. Zato bodi 11- Vi dobri učeniki .„ (misli voditelje naroda Mn voditelji svoje armade, da ne bode poražena in uničena."
'"I o sem Vam zato napisal, ker je pri vsakem slučaju grožnja, če le ta rdečim spregovorite par besed: tega prekletega f, . .. je treba stran spraviti, potem U-de pa šlo. Veliko bi-*c prippmoglo k boljšemu vspehu, ko bi bil s^j eden list dnevnik katoliškega prepričanja, da bi zatnogli tudi katoliki citati drtevne novice iz katoli-$cega časOpisa^^ ;^ ?^--	t	/ ^ t
Te opazke izpod peic.-i iu\ dušenega in blagega delavca so v R-snici vredne, da jih pKn.^.j/. naši katoliški voditelji. In to, kar . 'n p;".e ta pn>frtaw-i. < ; • njegovo mišljenje. Tako mislijo ti-1	mislimo vsi, ki se še nismo dali
up»ipjiii>
\ Kar je nam anicrisiSmpotreht«.. Šju^o wh< dnevnik. Vzlasti odkar so vsi naši dnevniki postali nkči. To po trebo čutijo po vso^t našelbinah,. In nialo jc pispm, katere dobivamo iz vseh naselbin, kjer bi nabila opazka: "Dajte! Kaj postane 'Sloga' dnevnik! Prosimo, preslirbite nam dober dnevnNc".
; Mi smo sprejeli "Slogo" z namenom, da bi jo spremenili v najkrajšem času v dnevnik. In smo imeli vse že urejeno, z velikonočjo smo mislili začeti z njo dvakrat na teden in z majem ali junijem pa trikrat ali vsaki dan. Toda zadele so nas velike neprilike. Umrl nam je urednik, mož, ki je hotel posvetiti všfe svoje moči "Slogi" kot dnevniku. Takp smo še danes tam, kjer smo.
Toda neodvisen in nepristranski delavski dnevnik nam je ne-cbhodno potreben. Dobiti ga moramo! Toda kako?
Naša misel je/ta-le:
1)	Ali bi se ne dala ustanoviti posebna tiskovna družba, ki bi razpisala gotovo svoto delnic kot ustanovni kapital?	,
2)	Ali bi se ne dalo dobiti vsaj kakih 200 zavednih katoliških mož po vseh naših naselbinah, ki bi pristopili v tiskovno družbo in pokupili te delnice?
Možje, Slovenci, kaj pravite na to? "Sloga" je lahko v enem mesecu dnevnik, ako hočete pomagati.
Sedaj vsi, ki enako mislite in čutite, kakor g. Koprivnik, vsi, ki se Vain enako smili naše ubogo zapeljano in slepljeno delavstvo, vsi, ki enako čutite potrebo takega delavskega dnevnika, — sedaj je pa na vas, da se izrazite in v dejanju pokažete, ali res hočete, da se to došeže?
Mi smo Vam na razpolago! Mi radi sprejmemo delo! Mi vam iz srca raidi pomagamo do tega. Hočete tudi Vi?
Možje, bratje, delavci, izrazite se! Prosimo Va§, pišite nam takoj vsi, ki odobravate ustanovitev te družbe in ki bi hoteli pristopiti kot delničarji!
"SLOGA"
^	^	P. O. Sta. D, Box 65
New York, N. Y.
bridkosti, da bi marali biti pod knuto tak? kulture še nadalje.— Kaj bodimo govorili*: čez pet, čez deset let dobimo vse nazaj! Odloči naj se sedaj! Naj spozna in ve tudi konferenca v Parizu, da druga odločitev ni mogoča kakor 'ta: vse Slovence v kraljestvo SHS. Brez tega rešitev našega vprašanja ni mogoča!"
■1	—o— V
ORGANIZACIJA ČASNIKARSKE SLUŽBE V JUGOSLAVIJI.
Iz ljubljanske "Jugoslavije": Iz Belgrada javljajo:. V vseh glavnih kulturnih središčih Jugoslavije se v kratkem otvorijo dopisni uradi v svrho točne in hitre 1 informacije časopisja in prebival "stvaro dnevnih dogodkih v kraljestvu in inozemstvu. Glavna
j -------------
centrala bo v Belgradu, ki bo v neposredni zvezi z glavnim infor mativnim novinškim uradom v Parizu. V urade bodo pozvani samo časnikarji po poklicu.
-o-__	%
ZDRUŽENJE SOKOLSKIH
V	DRUŠTEV V ENOTNO
ZVEZO-
Iz ljubljanske "Jugoslavije":
V	Belgradu bo tekom t. m. posvetovanje zastopnikov vseh so-kolskih društev. Na tem posvetovanju bodo sklepali o enotni organizaciji jugosl. sokolskih dru štev ter fuziji s šrbskim sokol-stvom.
(Dalje na 4. strani.)
NAROČITE SE NA KATOLIŠKI TEDNIK "SLOGA"!
SLOGA
_ TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN. ---;-----i-li-i--=-
67 E. 7th St. New York, N. Y.
-................-i.-——---—f----T-T --Ti-'
NAROČNINA: $ 2.00 na leto i— $ i.oo za šest.■pesecev.
__CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.'. . .
ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON
• ■	■ ■ By the
SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE.
67 E. 7th St. NEW YORK, N. Y. -i.........,, --—-----i-i-,-—---:—.-
Dr. James Seliškar, President, 6127 St. Glair Ave., Cleveland, O.
Paul Schneller, Treasurer, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. (
^.Subscription rates: $ 2.00 per year — $ x.00 for six months.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
_«*_----:--—1-: ■ JiVi' —.——»';';..&;'■;..—j-:-----
TEL.: ORCHARD, 2173.
ČETRTEK, 17. JULIJA 1919 THURSDAY, JULY 17, 1919
».Entered a«1 second-class matter Dec. 21, igi8 at the post office at New York; N. Y. under the Act of March 3, 1879".
VOLUME'V. LETO	ŠT EV. (No.) 29'
;■,. ...	; ■	»	1 ' [j'S;:	,	-
Kazen, katero nismo
zaslužili.
ym .	rf-^	, . .
"Foreign Press Association" nam jc poslala .kopijo zakonske pre<J|iogfe .katera je bila v senatu v WasI%gtonu že pri dveh čitanjih spf^eta in|kateri treba samo ie tretje čitanje, pa bode zakon. Po tej zakdftski predlogi "bode prepovedano po pošti pošiljati časopise, ki niso tiskani v angleščini. Ako toraj ta predloga prodre, tedaj bodo v kratkem času tudi vsi slovenski listi in časniki v Ameriki prtpotedani, oziroma ustavljeni.
Ta' predloga je naperjena pred vsem proti listom, kakor so nasj rdfeci in rdečkasti listi, ki širijo med delavstvo socijalizem, nezadovoljnost : ki pišejo proti vladni disciplini. S to predlogo naj prepreči širiti med nezavedno delavstvo socialistični absolutizem, ali boljševizem' itd.
Jasno je, da je ta predloga velika krivica za poštene liste, ki so cel vojske stali na strani ameriške vlade, .ki sy^ceje kolone posvetili pomoči vladi, ki a v s<> silo	H %..ŠpfePŠffK. vjndn;na-»nij-j, |§|j| X' ^rti to njrrhi Ammk.inci i-uako pometajo? Če so nekateri greš<illf" vsaj srno. vfado OpOZ&rjah na članke takih listov! V'laj sriio svarili vladne krog^Jcaj,, bode iz t('ga prišlo,, Toda,dovolili so preveč. Sedaj so st' začele kazati posledice ..sedajo naj l'^ip.p;i vsi tepeni? Kje je*pravica. Nasprotno, dolžnost vlade bi bila, da bi še finančno podprla vse tujejezično časopisje, ki je zvesto stalo na braniku za ameriške ustave, ki je veliko 'prestalo od nasprotnikov. ..
Sicer smo dobili od zanesljivega člana senata, našega prijatelja, zagotovilo, da ta predloga nikdar ne more biti sprejeta. Vendar "Žalostno je že to, da je bila prinesena v senat in da je bila sprejeta pri prvih dveh čitanjih.
To je' fanatizem. Z vsakim fanatizmom na proč iz naše srede!
. I	i-10-—"
NIŠE GOSPODARSKO VPRAŠANJE.
v-'-';,"- >< ■■	2. . • .; -.-i ••-■■■'.,
Svoboda brez kruha je nič, jo samo namišljena svoboda. Ko. je Mojzes osvobodil svoj narod egiptske sužnosti in je bilo ljudstvo lačno, v puščavi, SO;se jezili nadenj in mu klicali: ''Kaj si nas izpeljal v.to puščavo, kjer lakote umiramo? Mar bi nas pustil v EgipZ-u, kjer smo sedeli pri loncih polnih mesa."	'
■ Tudi naša jugoslovanska svoboda ne bode nič vredna* ako ne bode.podprta s kruhom. Kdo1' ji bode prinesel kruha, tisti jo bode pa dobil v svoje kremplje.	;
Jugoslavija je naravno jako bogata dežela. Polna je rude in kovin. Njena naravna lega, vse, vse je tako ugodno, da bi bila to izmed najbogatejših dežela v Evropi.	•	'
f To pa' vedo -njeni nasprotniki in razni "lačenbergarji" in "po-fen.tarjt,", katerih <lež£le pa vsega tega nimajo. To ve zlasti.Italija in odtod, ves'nje grdi sedanji manever proti Jugoslaviji. Zato ji hoče zapreti pot do morja, da bi se Jugoslavija ne mogla gospodarsko dvigniti, da bi ne mogla poceni -izvažati s,ypjega blaga, da bi ga nči mogla postaviti saina na svetovni trg, temveč šele .po., pre-kupcu, ki-bi poceni od nje kupoval, pa drago prodajal. Z,ato, da bi Jugoslavija.ne niogla izvažati ničesar brez Italije, da bi Italija prva ne imela od tega dobiček.	,, ; ;
Kakor poročajo- starokrajski listi, sklepajo se, že razne , trgovske zveze,7.. inozemstvom. Ustanovila se je francosko-slo.venska družba v ta namen. Baje so sklenili i.e tudi več pogodb, z Anglijo. "Slovenec" priporoča, da. bi.,se kupilo blago, v Kanadi (?).
Iz tega sklepamo- da so že tuji trgovci v Jugoslaviji in že delujejo. da bodo odprli v Jugoslavijo pot tujemu kapitalu.
• Ameriška1 vlada je tudi že poslala v Jugoslavijo več svojih posebnih komisarjev, ki naj pripravljajo pot našemu ka-pitalu. Toda čudno je le to, da starokrajski listi o njih ničesar ne vedo, dasi vedo o francoskih in angleških.
v Venda-r, ako se vprašamo ,čegav kapital bi bil Jugoslaviji najbolj idobrodošel in.najmanj nevaren, je jasno, da edino ameriški. Iz dveh vzrokov zato gotovo mi ameriški Slovenci želimo, da bi prišel v Jugoslavijo sftric Sam s svojim drobižem, 1) ker smo Atneri-krmci sami in 2) ker bi z ameriškim denarjem prišel tudi ameriški duh v Jugoslavijo in bi toraj ameriško prijateljstvo pomagalo tudi narodnosti.
Posnemajmo še mi!
i , t i ' -i !! _
Pod tem naslovom je "Sloga" prinesla članek, l|jer poživlja k Sragi in k sktipnemu nastopu vseh strank med nafti ameriškimi Slovenci. Na ta članek smo'dobili sledeče pismo: ,
wmmmmy
".Vaš predlog, katerega ste priobčili -p<.d našTovm "Posnemajmo še mi", je z idealnega stališča popolnoma na megtu< Kako potrebno .'bi bilo, da_bi tu<ji med nami prenehali strankarski boji, kakor so na pr. v Ljubljani. Kako potrebno bi bilo, da bi bilo vse naše delovanje v podporo Jugoslavije enotno, edirjo in skupno. Toda če pa vzamemo naše razmere take. kakor so v risnici, če vzamemo zlasti naše nasprotnike, pa mislim, da je ta predlog neizpe-Ijiv. Tudi jaz dvomim, če SRZ. resno misli na korist'lnaroda. Kdor pozna te može pobližje, kakor jih pozna pisatelj teh h'stic. kdor je zlasti pazno zasledoval vso( našo politiko zadnjih p^t let, kdor se spominja, kako so voditelji nasprotne stranke še jred nedavnim Oznailjevali našemu ljudstvu rdeči internacijonalizen; in se še danes ne morejo popolnoma ogreti za narodnostno naso idejo, ta je pa vsakdo zmajal z glavo, ko ga je cital. češ: "To je neizpeljivo. Nasprotniki ravno edinosti nočejo, oni hočejo diktatorstvo, oni hočejo moč. da bodo ukazovali, narod bode moral molčati. Ti možje, v Chicagi vedo. da mi nismo monarhisti, da smo mi boljši republikanci, kakor oni, ker oni so boljševiki. katerim tudi demokratska republika ni povolji. Zato jaz mislim, da j**'vsak poskus, nas spraviti. skupaj, neizpeljiv in celo škodjiv. To kažejo tudi najnovejša poročila iz domovine. Socijališti so narodni, do gotove meje. Njim je soeijalizem merilo nacijonalizma. Jaz. mislim, da' bi bilo samo želeti, da bi še'\SNZ. nekoliko bolj živahm^ibala,- da bi bolj delovala, več agitirala med podružnicami, da bi K ij delovale.
To je moja misel.	1 P. S.
---n---r..	;
Kajzef pred sodiščem.
Kajzer pride pred sodišče, kakor poročajo časniki. Štirje'sodniki, angleški, francoski, italijanski in ameriški ga bodo sodili. — Skupaj ž njim pridejo pred sodišče tudi vsi njegovi pomagači, ki so mu kakorkoli pomagali. Baje nameravajo zavezniške vlade poslati ga v kako pregnanstvo tako, kakor je šel Napoleon pred sto leti.
Kaj naj se naredi s kajzer jem po sodbi, je navsezadnje postranska stvar. Glede tega sti važni samo'.dve točki: j. dognati ti-eba, kdo je neposredno kriv te svetovne vojske. Nemčija in Avstrija sti dolžile Srbijo. Zato ima Srbija pravico zahtevati, da Se pred celim svetom določi krivec, kje je resnica. —-■ 2.' Ako bode kaj-ier ostal na svobodi, je gotovo, da v Evrop'; nikdar ne bode nijnj. Našel bode vedno dovolj pristašev, ki g^ bSo podpirali Hm zagb-arjali in mu pomagali pri nad-.djnem snovali vsenemške nadvlade ►,,.,'rd'fcdjiu fivciotn. "Sogat je tudi dovolj,^<1,1*^1 ^s6%tavflv%]avnem Mestu vsake države tiskarno in list, ki bode tej nadvladi priprav-; Ijal pot. - Todf 'današnji časi so drugi, kakor so pa bili še pred kratkem. Ljudstva se prebujajo in se zavedajo svojih pravic.
Sicer je res precej maščevali j a£elj nosti pri zaveznikih, ki zahte vajo kajzerjevo sodbo, vendar je potreba, da pride do tega.
--o—--i-
Kristan poklican domov.
■ j ~
■ Vsakdo; ki je nakolektal "milijon" dolarjev, kateri ima na razpolago, da jih potroši za kar hoče, pošlje laliko v staro domovino svojega hlapca, kateremu izroči napisan telegram, da ga mu pošlje iz Evrope v Ameriko. To je celo potrebno za onega, ki je že večkrat (najmanj trikrat) prosil pri vladi dovoljenja, da bi smel odpotovati v Evropo, najprej v Stockholm, potem v Švico in slednjič v Pariz, pa mu niso nikdar tega dovolili.
Zlasti tak človek ne more drugače, kakor da poskusi slednjič še to zadnje in najdražje sredstvo. Da telegram ni iz domovine, kaže že samo dejstvo, da govori o nekem predstojništvu, v katerega je baje Kristan izvoljen^ medtem, ko doma vrabci na strehi vedo.'da narod ninta predstojništva, temveč, ima ,za sedaj še samo
predstavništvo. Kdor pa le kolikor toliko slovenščine, razume, veda je velika razlika med predstojništvorn in predstavništvom. Londonski odbor se je konstituiral sam. ,Zato pa ni bil predstojnik Jugoslavije, temveč samo nje predstavnik. Jugoslovansko veče v Washingtonu je bilo enako.
Zato je zopet samo pesek v oči, ako rdeči listi namenoma poročajo d kakem predstojništvu'mesto predstavništvu. Ako se . gre pa za predstavništvo, potem pa vsaka t stranka in strančica lahko zahteva, da ima kak stolček v "predstavništvu".
Zato pa se zavednim rodoljubom ni treba veliko razburjati radi Kristanovega predstavništva.
Naj le gre, pa prav kmalu naj gre. Vsaj je naredil dosti zmede v Ameriki. In ko bo odhajal, naj ve, da rti dolgo več čas, ko bodo celo njegovi najožji prijatelji in privrženci rekli: O, kolika sreča, ko bi ga nikdar ne bilo !
-o-
Predsednik Wilson zopet
doma.
Z velikimi nadami, z visokimi ideali in možato odločnostjo je odhajal' predsednik Wilson meseca decembra na mirovno konfe-renco v Pariz. Oči celega sveta s obile obrnjene nanj. Posebno vsi mali narodi so z velikimi nadami spremljali njegovo pot v Evropo. In kako bi rte! Poznali so nepošteno in sebično politiko evropske diplomacije. Skušnja, žalostna skušnja njih preteklosti jih je naučila, da od njih zastonj čakajo usmiljenja, zakaj pravice manjšine oni ne poznajo. Plačaj, trpi in tiho bodi, to je njih vsa pravica.
Wilson se je pa pokazal kot popolnoma drugačnega diplomata. —\ 'Vsem enako svobodo", je bilo njegovo geslo. Njegovih 14 točk in tjegove poznejše izjave šo bile take, da so napolnile vse male umikajoče narode z novimi nadami in z novim življenjem. Cel svet1 se je zavzel, ko jih je zaslišal. In tako je potem po pravici cel sveti pričakoval velikih reči od Wilsona. Jugoslovani, Poljaki, Čehi in irugi, v^i so bili prepričani, da že imajo popolno svobodo, ko gre Wilson tja. "Samoodločevanje narodov" je pač zagotovljeno in če je, to; ,bode pravica.
Pol leta je od takrat preteklo. Predsednik Wilson se je vrnil domov. Mir z Nemčijo je podpisan. Toda —. svet, ali je Wilson dal svetu, kar je svet pričakoval? So izpolnjene vfee nade, vseh narodov ?	,
Kakor Wilson sam, tako je . razočaran celi svet, razun dveh narodov: angleški in francoski. Wilson ni poznal premetenosti in nepoštenosti politike evropskih diplomatov. Ni si kot mož poštenjak mogel pač misliti, da bi se kdo mogel lahkomišljeno igrati z narodi. In takp je danes, mirovna konferenca končala svoje delo. Wilson je doma, toda ali je mir v resnici na svetu? Ne!
"Literary Digest" našteje še celih 23 vojska, katere še divjajo danes in še niso poravnane in lahko vsaki dan ^zapalijo nov sve-j tovni ogenj.	-	,, ,
Tako pravi ta list, da je danes še vojska
1.	Med Italijo in Jugoslavijo,
2.	med zavezniki in Mažari,
3.	med Nemci in Leti,
4.	med Poljaki in Ukrajinci,
5.	med Poljaki in Nemci,
6.	med Poljaki in boljševiki,
7.	med Poljaki in Litvinci,
8.	med Poljaki in Čehoslovaki,
9.	med Avstrijci in Jugoslovani,
10. med Finci in boljševiki,
XI. Kolčak proti boljševikom,
13.	med Japonci in Korejci,
14.	med Afganistanom in Anglijo,
15.	med Egipčani in Anglijo,
j6. med Grki in Turki,
17.	med Grki in Italijo,
18.	med Rumuni in boljševiki, .
19.	med bulgarskimi rdečkarji in kraljevaši,
20.	med Leti in boljševiki,
21.	Estonija proti boljševikom,
22.	Villa proti Carranzi,
23.	Združene Države proti Villi.
Če k tem prepirom pridamo še razdejano našo domačo politiko boj senata in kongresa proti predsedniku, da še mirovna pogodba ni potrjena, da še liga narodov ni sprejeta, potem lahko rečemo — naše nade iivnaši cilji — kakor so se videli blizu, tako so danes dal;
kakor pa nekdaj.	.
In to je bilo vzrok, da predsednik ni bil sprejet z onim navdu sen jem, s. katerim ga je pozdravljal narod, ko je odhajal.
Glede nas Jugoslovanov ostane Wilson n;iš odrešeni k in dobrotnik. Stal je celi čas na naši strapi. Celi, čas odločno branil naši pravic, <"V na tii v spel v vsem, ■■ kri vr ni on, temveč evropski
. P°!itlka' . . _ o '"' V. ' -
DOPISI.
CHICAGO, ILL.
mr	'' '
Dovolite, g: urednik samo nekaj vrstic kot odgovor ''veselemu Korlčku", ki pretaka v 'Prosveti' krokodilove solze, da se mu je "vojska" izneverila. Revček bi rad zakril svojo blamažo, pa se ne da. Podoben je onemu junaškemu paglavcu, ki jih je pošteno dobil radi svoje porednosti in bi se rad zjokal. Vendar radi tovarišev ga je sram |n ši grize ustnice, da bi potolažil jok in zadušil solze. — Hm, . vsaj to res ni malenkost! Kaj se menite? Še pred nedavnim časom biti "gene-ralček", sedaj pa nič. Zato, Korel-ček, le potolaži sel Le nič ne jok caj! Le š« večkrat pojdi tja v ka ke parke ali gozdove in tam misli, — da, če sploh misliti znaš- in če ti je še kaj ostalo tistega, kateremu pravimo možgani. Če. ne, '.pa vzemi Ashland karo, pa pojdi (v Stock Yards, tam imajo veliko možganov na prodaj. Če že tudi I niso človeški, za silo ,ti bodo že odlegli. Zdravo, Korelček!
Tvoj bivši	"podložnik".
CLEVELAND, O.
Prosim Vas, da mi odstopite malo prostora za nioj skromen dopis, ker hočem tukaj pojasniti, kakšne laži trosi v javnost tukaj-Srta enakopravna Micka.
V št. 158 z dne 9.' julija piše Enakopravnost v uvodnem članku "Kje so kište?" in omenja, da je neka oseba dobila na 34. ulici pismo, da je sprejela' neka žen-" ska v stari domovini mesto jedil ali živil lubje ali drevesno skorjo in namesto obleke pa slamo.
Da je to resnica, doksLzuje dru go pismo, ki je dospelo na g. Hu dovernika iz Velikih Lašč; ki mu tam njegov oče sporoča, da so tudi tam dobile nekatere osebe zaboje. Jaz verjamem ternu pis-
mu, todk gospodje pri Enakoprav nosti bi mogli biti toliko gentle-mahi, da bi napisali, da so te po-šiljatve iste, katere so tukajšnji sorodniki poslali potom U. S. Parcel pošte še pred vojno in ki so šele sedaj dospele v tem položaju v Jugoslavijo, — ne pa pisati, da so to kište, katere je poslal Jugoslav Relief iz Chicage, 111. Te kište so bile šele 11. junija 1919 odpeljane s parnikom Argentina v Jugoslavijo.
Zaradi tega lahko sklepamo, da niso te bakse prišle domov s slamo in kamenjem napolnjene.
Drugi slučaj imamo 'zopet s to Micko, da ima v svoji izdaji z dne 11. julija drugi dopis, kateri je bil pisan 9. junija v Lipovščini na Dolenjskem, da so tudi tam dobili slamo v, zabojih. Tudi sedaj trdi, da so to zaboji, katere smo poslali iz Amerike. Torej pismo je bilo pisano 9. junija in zaboji so šli u. junija iz Ameriške, torej nikakor ni mogoče, da i bi bile naše bakse že doma. Za-toraj so lahko "kištarji" mirni, da bodo zaboji že doma in prišli vsi v prave roke, kamor so namen je ni, Da je to resnica, imamo dru-|gi dokaz iz gorenjega pisma, ka-j tem je dobil Mr. Hudovrnik od svojega očeta:
j "Tukaj v razpadeni Avstriji je vedno poln©, tatvin in posebno že ,lczničar.ji . še najbolj kradejo. Tako je-dobila neka ženska iz -Za potoka pred kratkim časom na-.zaj en zabojček iz Amerike pc j)ošti v Velike Lašče, ko ga je pa domov prinesla in . ga odprla, je ,bilo v njem, samo kamenje, natne-iSto pod])latov in drugih reči. — . N^kje drugje »so dobili tudi za-j'bo.j in ko so ga odprli, so bile 110-j.tri same cunje, namesto druzega ] blaga." *
i (£)alje na 3. strani.)
C. .0. F.
Red, Kat Borštnarjev
Slovenski oddelek Dvor Barag«
sprejema praktične katoličane od )6. do 50. leta. Kandidatje se lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, ki -e vrSi vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.	)
PoJ'obnosti daje drage volje odbor in vsak član društva.
] Nadborštnar Fr. Pernic', 1132 Nor-I wood rd., pod borštnar L. Pei ialo, 1309 1 E. 40. St.; finančni tajnik Lowicnc Zupančič, 1372 E. 47 St.; zapisnikar Jolin Perme, 1132 Norwood Rr.. blagajnik Jernej Knaus. 6120 St. Clair Ave., bolniški nazronik. Frank Perme, 1164, East 61 Str. — Trustisti: Jakob Wahčič, Ant. Skulj, Jobtv Skulj.
Slov. Kat. Pevsko Društvo
'LIRA"
Slov. Kat. pevsko društvo Lil'*, Cleveland, Ohio. Prcds John Žulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Iiolmar, 1109 Norwood Rd.; Tajnik, John Stric, 6711 Edna , Ave.; Blagajnik, Frank Matjašič, 6515 Edna Ave. Kolektorja: Anton Hlab-še str. in Mary Pctrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje v.saki prvi četrtek v mesecu
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do So. leta. Posmrtnjnc se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salavnon; tajnik: Jolui > % 1153 F. 61 St.;
i. M,H, !•:.
Street. Vpraš;!st:: iibM,.lu«li nadzornike: Alojz ToihBf" Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Pcterlin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliškar.— Društvo zboruje vsako drtigo nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
Šruštvo Martin Slomšek št. 16 S.D.Z.
sprejema člane v društvo od 16. do Šo. leta. Bolniška podpora je $5.00, ;7.oo, $14.00. Posmrtnina $150, $300, "500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža e, da postane član S. D. Z. Pristopite 1 c našemu društvu, dokler (stc še zdrav n mlkd. Za nadaljna pojasnila se o-jrnite 11a sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1005 E. 64. St. predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 "-Addison Rd. jlagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol dveh r novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. SelišVir
• . - _______:______
I Društ. Sv. Vida f št. 25 K. S. K. J.
. • t /
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo . mesecu v KNAUSOV1 DVORANI.
Predsednik: A. Grdina, 61^7 S'.. Clair .ve, tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna ve, zastopnik Jernej Knaus 6129 St. -lair ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Cla:r ave N. E.
Claijsi se sprejemajo v društvo od 16 io 45. leta. Posmrtnina je $350.00, 500.00, in $1,000.00, bolniška podpo-a je $6.00 na teden. Vpišite tudi slo-e otrpke v otroški oddelek. 1
Novo vpisani član m<jra prinesti zdravniško spričevalo I. tsjrtiku 54 Jni pred sejo, nakar se- isto pošlje rr-loviiemii zdravniku, in ako sta'odobri, jlasuje društvo pii prihodnji seji o prejetju.
DR. LOŠKA DOLINA
.boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob ;ni uri popoldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: .Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St. Clair ave. podpred fednik Matija Truden, 1152 E. 61 St., I. tainik Louis Prijatelj, 6306, Scbade Ave. II. tajnik Fr. Mulec, 1 iKo E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčic, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00; Bolniškr podpora znaša na teden $7.09 Rojaki se vabijo, da vstopijo v i»a»f društvo. Posebno še vabijo Lož ali i le obilnemu pristop«.
Oglašajte v "Slogi."
SLOGA, JULY 17, T9I9
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Iz tega se Vidi, da so ti poslani zabojčki oni, katere so sorodniki pred izbruhom vojne poslali svojim sorodnikom, ne pa zaboji, ki jih je poslal Jugoslav Relief. Ti, Enakopravnost, pa dobiš pozneje od naroda velik križ za tvoje zasluge, ker tako narod begaš in strašiš, in dobijo se še katoličani in narodnjaki, ki podpirajo in či-tajo to cunjo! Rojaki, držimo se gesla: Svoji k svojim!
Kištar.
-o--
CLEVELAND, O.
— V Prosveti z dne 5. julija 1919 čitamo na prvi strani z velikimi črkami napisano: Najnovej še iz domovine,' — in kaj je vse to: dobili so nekaj izvodov bolj-ševiškega lista,' Naprej iz Ljubljane, to je vse. Ko ni bilo nobene pošte, so bile novice od informa'--cijskega urada SNZ., katere je Prosveta ponatisnila iz Jugoslov. Svijeta, ker so mu ata Grškovič dovolili.
SNZ. je pa prejemala celi čas vojne novice m naši listi so jih , imeli vedno na razpolago.
Vprašuje tudi v tej številki, kje so kište?.Kište so že doma in lju dje se vesele, ker so njih sorodniki jih poslali, ki so zaupali The Jugoslav Reliefu in SNZ. Kaj pa vi počnete z vašimi $65,000, ki ste jih nabirali za siromake v sta rem kraju? Bolje je, Prosveta, da se tam malo zanimaš in poročaš od časa do časa, kam gre denar, i' Poleg kišt se tudi vtikuje v list , "Jugoslavija", kateri izhaja v Ljubljani, in ki piše pravico in se poteguje za našo zemljo.
Vi ste kaj pozno prišli s temi novicami na dan. Če bi SNZ. ne bilo v Ameriki, bi narod zelo nia lo izvedel novic iz stare domovi-ne. Sedaj, ko pošta zopet posluje, i sedaj se vsak lahko postavlja z
E novicami.
■ . _ .
Na javnem predavanju v Col-II J in wood u Se je g'. Oražen izrazil,
fe-j^j^prsnfHifjK^i, m
• Tako! Zakaj pa enakopravna Micka priobčuje novice iz nje!
— V Cleveland« smo imeli že štiri velike štrajke na cestni železnici. Prvi je bil leta 1899, ki je trajal pet tednov; drugi l^ta 1908 dva tedna, tretji 1918 pa samo tri dni in četrti en dan in pol,— Štrajk je bil končan 7. julija. — fc Vožnja še ostane 5c ali 11 tiketov 1' za '50c.	»
St — V Cleveland pride več va-
v:V	*
p gonov živeža, ki je bil namenjen if za ameriške vojake onkraj morja, pij Mesto dela načrt, kako bi se raz-p prodalo, da bi občinstvo ceneje f prišlo do živeža, ker nekateri tr-l| govci preveč izkoriščajo' revno ljudstvo.
; — Tukajšnja "Press" ima no-; vičo iz Chicage, da bodo v krat-' kem času v Ameriki stali čevlji par $30, ker^bo preveč čevljev od poslanih v Evropo. Pravi: "buy now 1"
^	' —r-O-
CLEVELAND, O.
' — Na 4. julija, je priredilo mesto Cleveland v Wade parku veliko slavnost pod imenom "Democracy in the Making". Nad sto tisoč ljudi je bilo navzočih pri tej slavnosti. Vse je bilo dobro zastraženo S policijo, ker so se, bali ;iapada rudečkarjev. Drugače je bilo v mestu na ta dan vse mir «0. Aretirali so le 4 socjjaliste na nekem pikniku na State Road. : — Poštni ravnatelj Murphy je ' naznanil, da je zrakoplov prinesel : iž Chicage v Cleveland 15,226 ko madov pošte. To je bil največji rekord, odkar v6zi pošto.
— Prošnja iz domovine: SNZ. je prejela te dni od rojaka Edvarda Muc, Kralja Petra trg, prošnjo, če bi mogla SNZ. poiska ti njegovega sorodnika z imenom Rajmund Potuček. Bival je leta 1914.11a 41. cesti v Clevelandu.— Zato se prosi njega, če to čita, da se naj oglasi v pisarni SNZ., ali Pa sam na zgoraj označeni naslov.
naročite se na katoliški tednik "sloga"!
f ,
ghicaške novice. ;
<• ■ j
NOVICE IZ CHICAGE za zad- | njo številko so se zakasnile na pošti. Prišle so, ko je bil list že | stavljen. Dopisniki in poročevalci naj oproste, ker ni naša krivda, da so se zakasnile. ^ Uredništvo. j
— Štirje novi udje K. of C. so '
sprejeli minulo nedeljo prve tri 'degrees' v Bishop Ketteler Council, in sicer Frank Jurjovec, Jak., -Biček, Mihael Železnikar in- sf. Zefran. Tako je že okrog 35 Slovencev članov tega 'councila'. — : Vsi štirje člani so tako zadovoljni z lepim naukom, katerega so ; dobili pri teh 'degreejih', ,da pravijo, da bi dali $50 raje, kakor pa ne videli tega. Upamo, da bodo vsi štirje člani navdušeni in neustrašeni vitezi v boju za svoje ■ versko prepričanje. Tretjega 'de-greeja' so se udeležili tudi skoraj vsi drugi slovenski člani. Vsi štir je člani so se pokazali kot junaški vitezi zlasti pri tretjem 'degreeju'. Vzlasti naš Mike Železnikar je pokazal svoje junaštvo, da smo bili ponosni nanj.
•	— Rev. j. Plaznik, So, Chicaški slovenski župnik, nas je veselo presenetil te dni, ko se je vrnil k nam jako pokrepčan in pozdravljen iž bolnišnice, kjer se je moral podvreči težki in nevarni operaciji. Zveselili smo se ga kakor tudi cela njegova župnija. Želimo mu, da bi čim, preje popolnoma okreval.
.— Umrl je obče priljubljeni in spoštovani rojak Fr. Škufca, eden j izmed najstarejših Slovencev na- j še naselbine. Bolehal je dolgo.— Silno je trpel vzlasti zadnje dni. Bil je previden s svetimi zakramenti. Bil je član društva sv. Šte fana št. 1, ki ga je spremilo na pokopališče. Užaljeni vdovi in hčerki naše iskreno sožalje. Naj v miru počiva!
-.iLvJj^njri fe v bolnišnici .v Oak Forest mladenič Amon Brunskp-le. Naj v miru počiva!
—	Umrla je starišem Kobilca mala hčerkica Mary.
—	Naše materino društvo se je zadnjo nedeljo konečno osnovalo in uredilo tako, kakor zahtevajo pravila. Dosedanja Bratovščina Presv. Srca se je razdelila v dva društva: v dekliško Marijino druž bo in v to materino društvo. Pre-tečeno nedeljo je bilo sprejetih zopet 14 novih članic. — Po cerkvenih pobožnostih so imele prvič sejo, kjer je bil izvoljen' .sledeči odbor: predsednica Mrs, ,M. Kremesec, tajnica Mrs. Terezija Kremesec in blagajnica Mrs. Jo-
l liana Bonča. — Sprejemnina se je »določila za nove članice na $1. Prihodnji slovesni sprejem bode v jeseni za glavni društveni praznik Žalostne, Matere Božje.
—	Krščeni so bili zadnjo nedeljo starišem Josip in Julija Car hčerkica Ana, botri so bili Frank s in Reza Želec; starišem Frank in č Rozi. Banič hčerkica Margareta, < botri so bili George in Lina La- ; jič j starišem Joško in Kata Kra- 1 pec hčerkica Ana, botri so bili Štefan in Marija Petek; starišem ] Gvido in Johana Salmič sinček , Rajmond, botri so bili Frank in ; Mary Grill. „v	. 1
—Naš mladeniški klub Sv. Šte- i
T
fana, o katerem piše neki čvekač v 'Prosveti', da ne dela druzega kakor 'kadi', igra 'pool' in kegljq, je priredil v četrtek večer ii\ jui- 1 lija predavanje. Predavala sta na- < ša dva vojaka Srgt. J. Gregorič in g. Fr. Merlak o svojih doživljajih na Francoskem v vojski.-- , Srgt. Gregorič je najprej v krajšem govoru pojasnjeval, kako, se je borila njegova divizija pri Ver dunu, naphribu 'Mrtveca človeka'. G. Frank Merlak je pa v poldrugo uro dolgim govoru jako zanimivo slikal celo svojo pot od vojaške-; ga tabora, pa kako so podili Nemca pri Chateau Tierry. Oba pre-' davanja sta bila jako zanimiva 111 navzoči so ju z zanimanjem po-
•	slušali. G. I. Zupan je pa vmes pojasnil, koliko je Chicaška slov-
laSelbina storila doma, da je po-nagala našim fantom na Francoskem izbojevati tako slavno zrna jo. — Predavatelja sta prvič nastopila pred občinstvom in zato smo ju občudovali, kako sta dobro rešila vsak svojo nalogo. G. Merlaka govor je bil nekoliko dolg, vendar kdo rad ne čuje o :ej svetovni .■ vojski! . Mladeniški klub naj, le kmalu zopet kaj enakega priredi!
— Izlet mladeniškega kluba sv. Štefana 4. julija se je izvrstno obnesel. Vsi ki smo se ga udeležili,1 ga bomo dolgo pomnili. Izletniki; smo se odpeljali ob' 9. uri zjutraj z velikim "truckom" v Willivv Springs v go;zd, kamor smo dospeli predpoldne. Naša de kleta so takoj pripravila pkusen obed.- Po obe'du do večera se je vrstilo petje,, godba in igre celo popoldne do 8. ure zvečer,ko smo veseli zasedli zopet našega moder nega konja —- "truck" — in se od peljali nazaj proti domu. Mlade-niškemu klubu svetujemo, naj le večkrat nastopi in- priredi kaj enakega.
—	Krščeni so bili v cerkvi sv. Štefana minuli teden: Starišem Anton in Marija Čizmazija hčerkica Alary, botrovali so ji Štefan Jakšič in Terezija Talaber; starišem Anton in Roza Gregorich sinček Anton, botrovali so mu Jo žef in Katarina Gregorich; starišem John in Katarina Šenica sinček Franky, botri so mu bili Math in Frančiška Grill; starišem Jernej in Ana Sitar hčerka Anica, botri so ji bili JožeLin Mary Arnež,; starišem John in Katarina Hajndrihar hčerka Katarina jlvana, botri so ji bili John in Ka-jtarina Šlibar; starišem Frank in I Roza Rihtaršič hčerka Evelina , 'botri so bili Florijan Lauter in
Lizzie. Kočevar; starišem Martin in Mary Hozjan hčerka Mary, botri so bili Štefan in Tereza So-bočan; starišem Leo in Gertrude Jurjovec hčerka Gertruda Frančiška Evelina, botri Frank in Eau ny Jurjovec; Starišem Michael in Katarina Perša hčerka Anica, botri so bili Martin Kolenc in Barbara. Ražunja; starišem John in Mary Olenko sinček Ivan, botri so bili Anton in Veronika Košar.
—	Umrla je Mrs. Franca Koz-lar, žena Mr. Kozlarja, obče spoštovanega rojaka iz W. 43. uličc. Bila je dvakrat operirana, toda vse ni nič pomagalo. Strašno je revica trpela predno je izdihnila
1 svojo dušo. Zapušča dva mala 0-tročiča. Mr. Kozlarju naše iskreno sožalje!
—	Umrl je starišem; Balanč sin ček Jožef, star-8 mesecev.—Naše sožalje!
—	Prisego večne zvestobe sta
si dala ženin Jožef Petfek in nevesta Katarina Kolenc. — Bog blagoslovi! .
-O--r-
JOLIETSKE NOVICE.
—	Umrla je Katarina Flajnik, oproga rojaka Vol. Flajnika, ob* :e priljubljenega rojaka iz Rock-lale. Zapušča svojo žalostno dru tino, kateri izrekamo naše soža-je. .	, i ,
—	Rev. J. Plaznik je te dni zapustil našo bolnišnico in se pre-:ej pokrepčan vrnil na svojo žup tlijo v So. Chicagi. Kako je bil blagi gospod pri nas priljubljen in kako nam je nepozaben, pokazalo se je za časa bolezni. Č. g. želimo .trdnega zdravja.
—	Nova državna kaznilnica bode kmalu gotova, ffa stavba bode ena izmed najmodernejših na svetu.
Krščeni bo bili v cerkvi sv. Jožefa: Starišem Michael in ]\Ja-ry Juracač .sinček Frank, botri An drej in Zofija Kraker. Starišem Robert in Roz& Falbinger sinček Teodor Valentin, botri Fr. in Tereza Lange ; starišem Jakob in An ton Činderle sinček Vitiko, botri Jožef in Marija Peruš; starišem Frank in Agnes Kocjan sinček Anton, botri Anton in Tereza Li-lek; starišem John in' Frančiška Šetina hčerka Ana Roza, botri Fr in Mary Hribar i starišem Ferdinand in Ana Ferlin hčerka He,d
viga, botri Jožef in Elizabeta Ko-stelcc; starišem John in Cecilija Živec hčerka Lucija, botri Jakob in Mary Gerdešič.	:
— Rev. M. Tušek je bi na obisku pri našem g. župniku in imel v nedeljo ob 8. uri sv. mašo.
RDEGABAHARIJA.
Naši rdečkarji bi lahko vzeli patent 11a 'farbanje' in na baha-
Nekaj te rdeče 'farbe' tu izpostavimo :
1.	Trbovec piše mogočno: "Mi -L— namreč on, Kristan, JRZ. in [rdečkarji — smo izbojevali naše-mu narodu'najslajše, kar se mu more dati — svobodo."
Ste li videli grše sleparstvo? > Na chicaškem shodu je vprašal ! nek Hrvat naše republikance: ] "Od kdaj obstoji SRZ.?" ! "Od predlanskem."	j
"Tako? Če je SRZ. šele od predlanskem, kako morete trditi, da ste vi kaj naredili za probiije-nje našega naroda, ko pa vem, da' se je že prejjjf..veliko delalo in do seglo? Vi ste prišli šele, ko je bi lo že vse dojeno."
Seveda so zagnali tevtonski hrup ti rdeči junaki mesto odgovora.	!
2.	listi trdijo: Naš Etbin Kristan"'je poklican v narodno predstavništvo domov. Kje so vaši Vošnjaki? Narod jih je prezrl.
Humbugarji!
Pred nami leži mariborska Straža z dne 26. maja. Tam je v uvodniku priobčeno "Pismo iz Pariza", katerega pišd neki Dr. Šlavič. Tam stoje besede: 'Tretji odločilni dan je pa bil včeraj 20. maja. N;aši politični deleigati, — Trumbič, Vesnič, Žolger .in'gene-ral Pešič in predsednik paše etno grafske sekcije, .Cvijič, jn generalni tajnik cele naše delegacije, dr. Vošnjak, sq-.b.ili pri teritorijal-ni komi^'ji..mir« v ne kr.nf«r enc^ za jugosJpvanske meje ,pdd predsedstvom Francoza Tardieu-ja, sprejeti,,-da razložijo naše zahte-ye." <
3.	SNZ. j* organizacija plačanih kraljevašev, monarhistov itd.
In vendar prav dobro vedo, da je SNZ. bolj demokratska in bolj ' republikaiiska, kakor pa Vsi člani in ves odbor rdečkarjev, ki so vsi samo za soviet«ko boljševiško via ■do.	i	'
4- Že parkrat smo čitali, da ima SRZ. čarter., Mogoče gla je dobilo v najnovejšem času. Pred -nami leži pismo s februarja meseca, ki pravi: "An examination of the records of this office does not dis close a corporation, either dqmes tic or foreign of this particular name. Very truly, yours — Secretary of St;>te." Nov bluf!
In tako gre dalje in dalje. Rekli bi samo: Quosque tandem Ca tiling?-—Kako dolgo, izdajalec ICa tilina, boš vendar zlorabil nezavednost svojiji pristašev?
v --—o--
"JUGOSLOVANSKO" (?) R.Z, Naši boljševiki iz Chicage sc možje, katerim se gre samo za lepe dohodke, katere izvabljajo u žepov nezavedne masp delavcev ki ne mislijo s svojimi možgani Vsaki dobri stvari, ki'se začn< i med nami, nasprotujejo. Vede namreč, da je vedno nevarno za: četi s kako novo, četudi še bolj šo stvarjo. Nasprotujejo ji pa ža to, da se laskajo tistim, ki jo ta koj ne spoznajo in to izkoriščaj( v svQje dpbičkaželjne namene.
Naše delavstvo se da namre-silno hitro preslepiti. Treba sami znati, kako. pa se ga lahko pote : gne za nos, kolikor se hoče.
SRZ. je bilo dolgo časa sami 1 slovensko. Možje okrog te orga i nizacije so odločno nasprotoval i že temu imenu. Tiste, ki so se bi " j rili za narodno edinost in sloge
•	jtoraj za jugoslovansko idejo, ~ 1 so razupili kot monarhiste, kralj
•	vaše in ne verno kaj vse.'
Toda kakor vse druge ideje na - še "manjšine", zmagala je tudi t
ddjub vsem. rdečim modrijanom in modrijančkom iz Chicage.
In naši republikanci? Čez noč ;o postali tudi oni jugoslovanski! Pa še več! Na vsa usta kriče, da so samo oni dosegli Jugoslavijo, dasi so ji še včeraj nasprotovali. Toda kdor .hoče biti jugoslovan ski, mora priznati kot svoje bra-te tudi Hrvate in Srbe. In enaka i organizacija, ki hoče biti ^jugoslovanska", mora obsegati vse tri veje naroda.
In tako so se ti Ubogi republikanci v potu svojega obraza trudili, da bi to dosegli. In v nedeljo 29. junija' so sklicali v Chicagi velik' shod vseh Jugoslovanov, I11 tu je bilo, ko je J. ( ?) R. Z. do živelo strašen poraz.
I kajpada so ga poročali samo 'kraljevaši', ti nesrečni 'monarhi-sti'.~— Aha, Hrvatje niso tako neumni, kakor so Slovenci. Njim prav nič ne imponira, če se kdo Kristan piše! Enako jim prav nič ni imponiralo,- če je kdo poslal koga skrivaj v domovino, da je mogel iz Evrope poslati telegram, da je baje nekdo izvoljen (?) od socijalistov kot predstavnik. "Ti si prebedast, da bi te mi poslušali", so kričali Hrvatje Kristanu. "Dajte račun o prvi seriji milijon, dolarskega fonda, potem bomo še dali", so kričali drugi. Morala je posredovati policija. In niti resolucij niso mogli prečitatj. Kristan, je skakal in se jezil, da bi bil kma lu oder podrl.
Vidite, Slovenci, tako bodo naše bolj še vike bratje Hrvati na učili pameti. Mi smo vse pretep-kasti.
Vidiš, slovenski delavec, tako bi moral tudi ti narediti.
Poglej, še vse, kar so te učili ti glumači, še vse so pojedli sami. Čemur so nasprotovali, vse je zmagalo. Vse, kar so trdili, se je ižkazalcf kot laž.
Glavni 'tuš' pa še pride. Kište! š Aha; te nesrečne kište. Iz stare ^ domovine bodo začela prihajati j pisma na privržence teh modrijanov, ko bodo lačni in strgani 0-tročički pisali ateju: "Oh, ata, za kaj se nas pa ti nisi usmilil in še ti poslal zaboj ? Ta, pa ta, pa ta, | I je poslal. Kako so bili veseli. Mi! smo pa jokali." Pa bode žena pisala možu, mati sinu. In takrat? \ Bog ve, ali se bodo našemu delavcu odprle, oči.
?
•
Antikištarji vprašujejo in vprašujejo, pa tako neumno, da se člo vek nebote spomni onega modrijana, h kateremu je prišel nek prismojen človek, ki se je pa domišljal, da veliko ve. Izpraševal je modrijana razne stvari. Slednjič vpraša modrijana: "Ali mi veš povedati, kaj je vprašaj?"
Modrijana je že jezilo in je izgubljal potrpežljivost, zato odgovori : "Vprašaj je neumno zvita kljuka, ki veliko vpraša/ pa ničesar ne ve, prav kakor ti."
Ali ne "paše" to prav lepo na naše antikištarje? Vprašujejo in : Vprašujejo te "neumno zvite kiju
ke", pa ničesar ne vedo. * * *
Da, veliko vprašujejo ti anti-, kištarji.
; Tako so najprej vpraševali: , čemu potreba pošiljati domov , "srajc in cap", ko imajo doma ; vsega tako v. izobilju, da jih celo
>	"v Srbija;" (o groza!) pošiljajo.
Dobili so iz domovine tako ■ krepko zaušnico kot odgovor, da • jim je kar zazvenelo po ušesih,
-	Prva blamaža.	j.'
>	Toda taljoj so drugič vprašali, če je res kdo, k j bi si upal med
: ameriškimi
Sldtfenci proti njih ) 'ukazu poslati domov svojim str a
-	' dajočim kakih "srajc in cap?"
j Nova zaušhica je priletela od J naroda kot odgovor. Nad pol mi-
-	'lijona vrednosti so poslali ame-i viški Slovenci'v domovino in. to ) vkljub vsem vprašanjem ".te na-, še neumno zvite kljuke, ki veliko
-	vpraša, pa ničesar ne ve,"
j Pa so vendar še vpraševali! — Vprašali so, kedaj bode šel par-
-	nik!
1J In nova zaušnica! Parnik je od-
šel. "	,'' ,.	■
Pa So vendar še vprašali, Pri- .
1 t smojen človek, veste, je predrzen. ,
Je pač križ, ko "neumno zvita kljuka ne zna druzega kakor vpra ; sevati". In vprašali so, kdaj pridejo "kište" v Evropo?
In zopet nova zaušnica! "Kište' so, srečno priromale v <dompvi.no vkljub vsem neumnim vp"rašanjem-in sicer prav v Ljubljano so pri'-šle. Prebito!
Pa mislite, da so imeli te "neumno zvite kljuke" dosti r a Kaj. še! Vnovič vprašujejo. — Zdaj pa sj.drznejo vpraševati: Zakaj so te "kište" odšle proti našemu dovoljenju in proti našemu delovanju ? Kdo vam je to do volil? Zakaj ste lagali vi, ki ste te zaboje poslali, ko ste rekli, da smo vam dovolili, pa vam nismo? Kaj ? Odgovorite? Vprašaj ???
Toda pri vseh neumnih vprašanjih je pa ta "neumno zvita kljuka" pozabila, da zna vpraševati tudi kdo drugi in da bode težko odgovarjati iia to vprašanje. Da, bliža se oni veliki dan, ko se bode • začelo po slovenskih hišah, vaseh in mestih neko vprašanje, ki fyo-1 de odmevalo tudi sepi črez ocean! v marsikako hišo in tudi v marsi-kako srce, ki bode izvabilo tudi marsikako grenko solzo tukaj in tam. In * to vprašanje bode:
"Zakaj pa nisi tudi ti nam kaj poslal?"
"Vsi so dobili, samo ti si na nas pozabil! ZAKAJ?"
In takrat bode pa zadonelo tudi v marsikakem zaslepljencu in pristašu te neumno zvite kljuke vprašanje: "ZAKAJ NISEM?"
Da, ZAKAJ NE?
? — Takrat se bode pa neumno zvita kljuka morala stegniti v klicaj, v odogovdr, če se bode 1110 gla...
Da?????
• WASHINGTON D. C.
Kardinal Gibbons je povabil ,vse ameriške 1 nadškofe in škofe na posvetovanje v Washington .za 24. septembra. To bode prvi,-krat po Baltimorskem koncilu, da se bode ves naš episkopat sešel na posvetovanje. — Glavni namen tega zborovanja bode proučiti ■ -aase cerkvene razmere 111 sesta viti poseben stalen odbor, ki bo* de vzel to delo v roke. Posebno pozornost bodo . škofje posvetili socijalnemu in vzgojeslovnemu uelu. — Vse priprave za ta shod ima v rokah škof Moldoon iz Rockforda, ,111. Kar pa je posebne važnosti pri tem je pa to, da bodo škofje skušali ustanoviti po seben skupen sklad za katc^iško časnikarstvo.
VABILO.
Vsi Brooklynski in Newy'orski Slovenci se uljudno vabijo na
letni piknik,
katerega priredi slovensko pevsko društvo "Danica" v nedeljo, dne 27. julija 19x9 v Henry Walter's Emerald Parku, Glendale, L. I.
Začetek ob 2. uri popoldne. Za limogobrojni obisk se' naj-uljudneje priporoča / .,' ;
Slov. pevsko dr. "Danica".
Save and
Succeed
BUVWS.-S.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
S tem naznanjamo vsem prijateljem, da bomo - PRESELILI NAŠ DVOTEDNfK
' AVE MARIA"
V CHICAGO, ILL.
Vsa pisma, vsi dopisi in vse stvari, tikajoče se lista "Ave Maria", naj se od zdaj naprej naslavljajo na
1852 W. 22nd PL., CHICAGO, ILL.
Pri tej priliki se prav iskreno zahvaljujemo vsem svojim obilnim dosedanjim prijateljeval in dobrotnikom, ki so nas tako požrtvovalno' in navdušeno podpirali dosedaj, Vsem skupaj in vsakemu posebej se prav iskreno zahvaljujemo 111 jim kličemo stokratni: Bog plačaj ! Obenem pa jih,prosimo, da nas podpirajo tudi še nadalje. .. Še 111 dosežeiVciij Ave Maria. Še ni; dosežena žthAga idej !' Še divjti hud boj proti vsemu, za kar se poteguje in kar \ brani list "Ave Maria". Zatoraj, rojaki, Tistanite nam še 1 nadalje zvesti. Sovražnik vas skuša preslepiti. Ne dajte se! Bratje, krepko se združimo v mogočno zvezo in . vse bomo dosegli,
Z Bogom \n Marijo.za narod!
"AVE MARIA".
'••■ i	■	-V*."
5	ki*ir! 1 1, ,	,,1 /	1 , ,	. 1	,	! \	,
6	'.i ■ ■,	s'.^; --i <_■ ■ •■■ ■ ■ ■ ——---'.v.;
Likanje na hladnem poleti.
IS
Nič več še gospodinji ni treba bati poletnih dni, ko mora likati. Z električnim likalnikom in elek-trično pahljačo lahko opravi to delo brez trpljenja vročine, tudi če je še tako vroče.
•Električni likalnik ji omogoči, da se izogne . vročine v kuhinji ter si s tem prihrani čas in energijo ter opravi delo bolje in hitreje.
Električna pahljača dela hladen veter, ki jo ob .varuje neznosne vročine, pri delu.
Te dve električne priprave bi morale biti v vsaki Clevelandski hiši. Sedaj je čas, da si to omislite ter si olajšate delo skozi vroče poletne- mesece.
THE ILLUMINATING CO.
Illuminating Bldg., Public Square.
C
»■■ novi ljudje.
P Napisal Stanko Majcen.
II (Nadaljevanje.)
1Poslušal", je rekel Janez in ijlgova kri je tekla mirno, jf Poslušal in ne vstal? In ne za. ^jiibil pOlena in nadenj?"
Kaj'bi s polenom? Vidva sta twela. Meni nič- mari. Dovolj senv stir,- da si poiščem drug stan." , ••'Prav, prav, da tako govoriš,; i||j sin. Nočem, da bi bil druga-' :cp. Toda, ali ne čutiš krivice? 4|i se nisi rodil tam?" 'Markušu se je zdelo, da mora i|štleti v živo tega hladnega, te-sčega fanta. Zavedal še je, da je pifan, a zavedal se je tudi sVojih )t?.sed> In zavedal se je predvsem »vojega očetovstva. p'Saj si moj sin, ali ne, Jane-
M ?"
Že ga je. prosi!, in to ga je za liip streznilo. Duša se mu je zalila z žalostjo in solze so stopile v jči.
"Narazen sva šla in ti se ne ga neš? Sin... sin..."
"Janez je stal tam, klanec mu je bil preozek in klobuk bi bil lehko posadil smreki na vrh, tako visok je bil. Toda bil je trd, negi-bek, prsten in solze ga niso ge-nile .solze očetove.
"Nisgm Vam zaukazal, pa tudi branil Vam nisem. Storite, kar se Vam zdi. Pa saj ste že rekli."
"Rekel, rekel", je pritrdil stari, "in ne bo več treba besede."
Dvignil se je, krepko se zravnal, in njegova senča je utonila v grabnu. Nad njim pa so se zasvetile tri lučke: lučka Andrejče-va, lučka Karlova in lučka Mih-eeva.	.
II.
Janez ni dolgo stal v klancu. Že je padala rosa in med vejami in listjem so stale zvezde. Pešpot se"je po drugi strani spenjala v graben in v grabnu so še svetile mlake. Janez je splašil žabo, ko 'e s škornjem čofnil v močvirje, 'aba je planila v vodo in nad njo •■J ziiklokotali mehurji. Pot še je 'Ha vkreber in Janeza so zasrbeli podplatje. Tam vrhu rebra stoji koča, s srebotom pripeta na la-porjevo, peč, s srebotom pripeta na zemljo. In sv. Rok je njen varuh. Nima sten ta koča, samo streho ima in duri so pri tleh, da se mora Janez prikloniti do pasu, če stopi skoznje. Tudi mize ni v kotu, kjer yisi podoba Zveličar-jeva ,tudi sv. Duha ni, pred podobo. Dvoje lukenj pod stropom — skoz streho — je na večer zataknjenih s šopi slame. Toda pod je gladek, snažen, pometen : plesalo bi se po njem, če bi se glava ne zadevala ob tramove.
In kdo sedi na ognjišču ^n kuha botri Bidrovki vodo za vode-nične* noge? Janeza je spreletelc sladko po udih in rad se je pri-klonil vsekdar, kadar se je zmis-lil na te tramove.
Prestopil je prag in odprl izbi . ne duri. Katica se je ozrla od lor ca k d urini, rekla pa nič. Odprl; je duri. ki so držale v izbo — tan leži botra Bidrovka že tri leta ii ne more vstati — in odstavila p( sodo.
Janez se je ozrl po njenih no gah — gnoj je kidala ves dan -in^sedel na stol za duri.
Katica ne govori nič, dokler n skuhala vode in ni postavila vr< čega lonca Bidrovki v posteljo A kadar je to opravila — druge ga pri Bidrovih ne kuhajo—raz dere s kavljem žerjavico, postav kavelj v kot in se nasmeje.
Ej, ta smeh Katičin, kadar s Bidrovka že greje noge ob lonci kadar so vrata v izbo že zaprti: kadar je že razdrta žerjavica ognjišču!'
pj,Nta smeh l Janez se ga n more naužfti. Vstane, 'sede na p stteljo in Katica se ne obotavlja Jopa se še drži kože na hrbtu, t liko je popila potu čez dan, nog še "'tiče v gnoju, prav do podkole so; črne, a,njena lica so snažna i rd|ča, njene ustne kipeče in vzb čeiie ko Zrele jagode. |Ti, Katica!" •''Kaj pa danes?"
"Ti, Katica!" Jaiiez je imel važno misel in zato je ni povedal takoj.
"To si bila pa danes pridna. — Kdo te je potegnil iz gnojišča, ko si tičala do kolen?"
"Kaj boš, saj nisi videl. Dva voza sem nakidala in za en voz ga je še; Saj nismo vozili vse leto. Štefan ga vzame, po pet na dom ga vzame, je rekel, v rebro si ga Zapelje, kjer raste njfegov muškatelec."
Katica je -cmakiiila z jezikom in ni več mislila na gnoj, temveč na muškatelca.	. '" ,
"Ttidi v. vašem vrhu raste dobro vino. Gospod mi ga je dal o-kusiti jeseni. Sam sladkor ga je in roža. To bi ga pila..."
"V našem?" ji je popravil Janez in dobro se mu je zdelo, da je rekla 'v vašem'.
"No, v vašem. Saj. je tudi vaš. Gospod ga rad daje in trideset let ste že tam gori. Jaz bi bila ra da tam gori... '-
Janez je čutil, da'je prišel tre-' nutek. in ni je pogledal v oči, ko je delaj:
"Trideset let S'ttio bili gori, a zdaj nismo več."
"Niste?" je zategnila Katica.— Obrisala si je usta v predpasnik, kot da so bila mokra od muškatel ca. "Kako; da niste?"
"Nismo. Oče je odpovedal." "Nocoj?"
"Nocoj, preden je solnče zašlo, in zdaj nismo več..." "Pa kako?"
Katici Se odpoved 'tam gori' ni zdela tako lahka. Saj vendar nihče ni mislil na to. Markuš je tam doma in tam bo umrl. Kdo si ga upa riniti na cesto še zaži-vega? Gospod Anton tu ni imel rok vmes, si je rekla tiho, priprav ljeria, da brani gospoda Antona 'tudi tedaj, če bi mu kdo očital kaj hudega.
"Oče... gospod Anton... sprla sta se. ... in je odpovedal. Saj ni to nič čudnega." Janez je razlagal, kot da mu je vse jasno že izza rojstva. "B-ukvice pravijo, da smo viničarji, dokler ne odpovC" mo. Oče, je odpovedal, Anton je bil zadovoljen in zdaj treba samo zapisati, da smo služili trideset let in da zdaj» gremo."
Katica se ni ozrla v Janeza, a trudila se je razbrati, ali je žalost, ali je veselje, kar zveni iz njegovih besed — ni ji bilo jasno. "In vi niste nič oporekali ?" "Kdo mi ?" "Oče, ti."
"Oče je odpovedal. Kaj bo opo rekal ..sam sebi. Jaz pa sem stal
za žlebom in poslušal. Dva sta
se bila, tretji je bil priča."
"Priča... hm!" Katica je vpila brado v dlan, komolce v kolena in se zamislila.
-	Kakšna priča? Ali m« je bik pogodi, ali pa je stiskal pesti. Janez se ne zgane hitro, a kadar sproži roTcb, jikde pest, da se zamaje zemlja. Zakaj tu ni hotel?
. IaH se mu .ni zdelo potrebno? .'Torej mu je bilo pogodi. Kam mi i sli moj fant?
i In zato se je zdelo Katici bolje, )!'(& molči in da pove. Janez, kar
mu je na srcu.	t
-I Postelja v izbi je zaškripala,
-	voda v loncu je pljusknila — botra je zaspala.
i Janez je sedel na postelji 111 si
> prižigal pipo. \	.
Katica je sedela na postelji mu
-	čakala, da Janez puhne prve ob-
-	lake v zrak.
i Janez je puhnil prve oblake v zrak in stisnil tlečo vžigalico i med prsti.
i» Tiho je bilo v izbi, kakor sre-•• di polja. Tobak je cvrl v pipi, sli v na je žvižgala v cevi.
"Katica!" Janez je vzel pipo iz e , ust in glas mu je odmeval v pr-o sili.
• Slišim, a ne slišim, si je dejala o Katica in gorko ji je prihajalo. e Ni si priznavala rada, a po vsej n pravici je vedela, za kaj gre. — n Dannadan je prihajal Janez v to O izbo, dannadan je sedel na tej po štel ji — in bi ga ne poznala? V srce'mu je gledala, čeprav on te ga ni vedel! Čez dan je delal, zve
čer je prišel in povedal. Pa preden je prestopil prag in povedal, je Katica vedela, kaj je mislil in kaj bo povedal. Če je stari Markuš res pretrgal vezi z Antonom — vse rta svetu je mogoče — kaj da v tem slučaju stori . Janez, tega da ne bi vedela? Ona, Katica Bidrova, da ne bi vedela? ; Zato je Katico zalila rdečica in lasje, ki'so j-i'lg6boko-'viseli v lica, jp rtisri zakrili;'-
"Katica. aii>:Veš/ kaj mislim?" •Janez ni bil lie velik, ne močen, ko je rekel te. besede. Glas 1 ste - je- rogal n jegovemu telesu. A Katici je stisnil grlo.
"Ne veš? Vem, da veš. Zardela si, a ni bilo treba. Saj ni ne-
V	.	„	'.
poštenosti mt tem. Star sem ni v službo moram prej ali slej. Pri lika je ugodna, da nikoli tako. — Da je baš oče tisti, ,ki jo je povzročil, me ne moti. Zahvaliti ga imam, nikar da bi se jezil nanj."
"Jezil nanj? Ž njim se jezil, ž njim klel' in čutil krivico. Ali nisi Sin?"
Janez je čutil, ,da misli Katri -ca drugače, zato se ni vznemirjal.
"Kaj bi bilo, če bi se zdajci razkoračil, udaril s pestjo ob mizo in zagrmel: Krivica, krivica, ljudje božji, se je zgodila? To in to. Vstanite in poglejte! A ne sodite ! Poleno vzamem in — nadenj! Za očeta nadenj, zakaj me h i ni storil nič hudega. Ali bi se ljudje tresli od smeha! Tisti ljud je, ki so skriti v srcih in ki ne go vore iz ust in ne gledajo iz obrazov. Tisti ljudje, ki jih pozna Bog in vsakdo izmed nas. Ali bi me ne pomilovali, čeprav bi me hva-jlili na vsa usta? Ali bi me ne zmerjali s tepcem, čeprav bi pra vili otrokom, kako sem dvignil j-oko? Poznam te ljudi. Z očetom popivajo, krivica se jint ždi trikrat večja nego njemu samemu, za durmi svojega prepričanja pa vedo, kaj je. prav."
"Vedo?" Katica se je ustrašila. "Kako vedo? Saj vendar še nisem 'ničesar rekla?"
(Dalje prih.)
Novice iz Jugoslavije.
(Nadaljevanje s i. strani.)
v parizu.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Gotovo ustreženi vsem, ako na ' kratko opišem svoje vtise v Parizu, kamor smo zastopniki vseh ' treh naših organiziranih strank pohiteli, da v imenu vsega ljudstva podpremo prizadevanje naše delegacije v obupni borbi za naravne pravice našega naroda.
! i1-
Prišel sem v dotiko rte le z vsemi delegati naše države, posebno z gospodom Žolgarjem in Ribar-jem, ampak tudi z mlajšimi naši mi inteligenti. Iz vseh poročil sem se prepričal o dveh važnih okolnostih.
Najpoprej sem videl, da kljub izrednim oviram deluje naša delegacija naporno in primerno zapletenem položaju, ki se vsak dan spreminja. Končno veljavno skle pa namreč svet četvorice: Wilson, Clemenceau, Lloyd George in Orlando, ali pa set trojice, kadar se laški zaštopnik seje ne u-deleži. Ta svet nima nobene služ bene zveze z našo delegacijo, tudi ji ,o svojih namerah in sklepih |i|kdar nič ne poroča ; le v par vprašan j ill j e dopustih,-■. ustmeno poročilo na!ših delegatov. O namerah in sklepih zv,sdo naši edi-iio le iz časopisov in po dobrih prijateljih - v pisarnah dotičnih go spodov. Zato pa vedno na vse pa žijo in odločujejo, poizvedbam pri m erne korake.. Karkoli so našim slovenskim 'delegatom naši ljubljanski .odposlanci svetovali, naj bi storili, o vsem je dr. Žolger mogel zatrditi, da so vse to že po skusili ne le enkrat, ampak že večkrat.Ko smo minulo sredo ime li obsežno razpravo, h kateri smo bili povabljeni mi, pa tudi ognje
viti mlajši gospodje, ki . so v stiku z delegacijo, je po natančnem in obsežnem jjoročilti dr. Žolger-ja predsednik naše vlade dr. Brejc z odobravanjem vseh očitno priznal, da so naši delegatje zares storili vse, karkoli so storiti mogli in smo od njih pričakovali.
O tej priliki smo se*pa tudi pre pričali, kako dr. Žolger vestno in naporno deluje, kako vsestransko obvlada prav vsa Vprašanja in ka ko temeljito ter zgovorno jih tudi zastopa. Z njim sodeluje uspeš no dr. Ribar. V stiku z obema in obema v pomoč je pa še precejšnje število mladih inteligentnih mož, ki so za obrambo naših pravic že marsikaj pretrpe.li, pa z'ato nestrpno čakajo čim boljših uspe hov in umevno tudi včasih malo pogodrnjajo na delegate, ki ne morejo doseči, kar oni iz dna duše žele. Nameravajo oster protest zoper krivice, ki se pam gode in poskusili bodo tudi vso francosko javnost v tem praven spodbuditi 1 in zanimati.	■ '	i
Drugič sem bil kar nekako pre- i senečen, ko sem se prepričal, ka- • ko se čutijo kakor eno telo prav vsi delegati, Pašič in Vesnič, , Trumbič in Žolger. "Dozdevalo se j je, kakor da se Pašič in Trumbič ne zavzemata za težnje in pravice Slovencev in jih nekako prodajata v svojo plemensko korist. Toda , to je le''dozdevnoj k večjemu bi . se moglo to trditi le v nekih vpra , šartjih; o katerih je posebno'-Trum bič živeč več let 'mecl odločilnimi . amerikanskimi, angleškimi in 'francoskimi krogi dobro vedel, 'da je vsako prizadevanje zastonj, ! pa je bil zato njuni nastop neko- ' liko manj odločen. Tudi sem slišal goVdriti Pašiča o našem edin-stvu; govoril je Vheto, vKe' besede so mu prihajale iz globočine srca. • In • ko' smo v četrtek '5. junija bili pri Wilson«', je zatrdil, da .je dan poprej ravno te, slovenske težrtie poldrugo' uro z vnemo in š posebnim poudarkom pred svetom četverice-.,-hi'iinii g. Vernic v imfcrtu Vee. dflegacije; - v
-Ni n>	:
V Pariz smo bili ppvabljem posebno radi Koroške. I11 zares po' ložaj je bil obupen. Nekoliko pred našim prihodom je šVet četvorice, kateri je1 sedaj: • najvišje razsodišče"' i'n sklepa končno veljavno, ugotovil nam skrajno krivičen sklep o mejah Jugoslavije napram Nemški Avstriji in Ma-žarski. Naši flelegati so s posebnim nastopom dosegli nenavaden uspeh; revizijo dotičnega sklepa. Po tej reviziji so se meje v Prek murju in na Štajerskem še dosti ugodno določile. Le Koroška je bila še v nevarnosti in ž njo precejšen del Kranjske. Tak je bil položaj pri našem pHliodu v Pariz.
Mi smo pod j ako spretnim vodstvom našega deželnega-predsednika dr. Brejca obiskali najbolj ugledne in vplivne amerikanske može. Dr. Brejc je 'pri vseli kaj zgovorno in razvidno slikal krivice. ki se nam gode, posebno one na Koroškem. Uspešfio je po vclarjal, da nam bo sedaj mnogo slabše, kakor pod Avstrijo: bili smo, akoravno razkosani in tlačeni, vsaj v eni državi, sfedaj nas pa hočejo razkosati med štiri države. Pretresljivo je bilo, ko je pri Wilson« začel obrambo z besedami : "Ave, Wilson, moritnri te salutant" - "Zdravo, Wilson, umirajoči te pozdravljajo."
Prve vesti, da še Koroško vpra sanje začenja bolj ugodno razvijati, smo dobili ravno na dan Vnebohoda, ko je bil v naši škofiji molitveni dan. Boj se je sukal za kotlino celovško; položaj še -je menjaval vsak dan. Z odločnim nastopom je naša državnr delegacija dosegla uspeh, da še \ točkah izročenih 2. junija zastoj nikom Nemške Avstrije niso s( imenovale meje. ki bodo na Ko roškem med Avstrijo in Jugosla vijo. Naša delegacija , je svoj' predloge • in zahteve predložil: svetu četvorice skoraj gotov včeraj.
Danes po prihodu.iz Pariza ('i-tam v Slovencu, da so naše čete zavzele Celovec in Gosposvetsko ■ polje. To dejstvo bo pa položaj zopet znatno spremenilo in upam, da v prilog Jugoslaviji, ker en-teiita navadno računa z dovršenimi dejanji.
Tudi o naših mejah na zahodu se v Parizu živahnO razpravlja!
Srečni rešitvi je 'ila pblu loridon-ski pakt, s katerim izgubim'o vso Istro, vso Goriško'*in 'nekaj Kranj ske, posebno Vipavo, ne pa Idrije in Bohinja:"Angleška in Francoska to'pogodbo-obžalujeta, vert .-1 dar jo morata držati. Wilson je ne pripozna, vendar jo mora spoštovati in je zato predložil kompromisno črto, ki gre v Istriji ob Ra ši preko Učke na Nanos in na ju . lijške ])l'anine. Lahi pa te črte ne marajo in zahtevajo še več, kakor . jim londonska pogodba daje. — Wilson od svoje črte ne odstopi. Lahi pa tudi ne popuste. Vrše se pogajanja; posredujejo Ameri-V canci in' Francozi. Naša delegacija jporablja vsa mogoča Sredstva, da reši, kar največ more. Izid je še popolnoma pegotov,
Naj bo izid kakršenkoli, naša država bo morala kljub težkim zgubam mirovno pogodbo vendar le podpisati. Ta podpis bo tako javno pravno priznanje naše države SHS. Razgovarjali smo se tiekateri o zahtevi, da naj naša dr žava podpis odreče. Toda posledice? Ako ne bi podpisala mirovne pogodbe, bi bila v vojnem stanju z Italijo in z drugimi sovražnimi državami, ki so okoli nje. Podpisati mora. Toda, ali naj pod pišeta tudi hrvatski in slovenski delegat? Med starejšimi in mlajšimi gospodi je z ozirom na okol nosti in na prenevarne posledice J prevladalo mnenje, da morata pod ■ pisati, akoravno s krvavečim sr-1 ceni. Ako ne bi podpisala," bi se razdrlo naše zedirtjenje in mi Slo venci z Dalmatinci bi bili zaže-ljen plen našega soseda na zapa-du. O .tem prevažnem vprašanju smo se. privatno razgovarjali: Kaj bo sklenila država, kaj hrvaški in slovenski delegati, tega pač ne. vemo. Gotovo bodo nastopili tako, kakor bodo po danih okolnostih spoznali, da je najbolj korist no za celokupno državo. Blagor celokupne države se mora staviti nad želje posameznih strank.
III.
V Parizu sem obiskal ondotne-ga kardinala. Za naše jugoslovanske zadeve se je močno zanimal, posebno za razmerje med ka toličani in pravoslavnimi. V politiko nič ne posega; pa saj na Francoskem ni nobene strogo katoliške stranke. Omenim, da se na Francoskem krščansko življenje vedno lepše razvija. Ljudstvo se škofov in duhovnikov oklepa po vojski bolj kot pred vojsko. Ob nedeljah so cerkve polne vernega ljudstva. Svete zakramente preje majo pogostokrat verniki vseh stanov, od najvišjega do najnižjega. Država je cerkvi preniože-nje s silo vzela. Kardinal stanuje v najeti hiši. . Kljub temu nasilnemu ropu ima cerkev toliko vsakdanjih prispevkov,-- da more dofcti lahko vzdržavati cerkve, za vode in duhovnike. Med posamez n'i'nii župnijami in škofijami vlada prava krščanska skupnost: bo gatejši pomagajo bolj siromašnim.
Obiskal sem tudi slovečega maršala Focha (Foša). Opazil sem, da je o naših razmerah, težnjah in pravicaii'natanko poučen Ko smo govorili: o njegovih zma gah, je z roko pokazal proti ne bu rekoč: Bogu, edino Njemu vsa* čast in hvala. On ijvižena st£ olja prava katoličana,.Hep zglet vsem stanovoni- Ko ga-je poklica Clemenceau, da mu izroči vrhov 110 poveljstvo, mu je rekel: mor ' da se motate z menoj, ker sen ; odločen katoličan. .Clemenceau ' zagrizen sovražnik katoliške Cer
o	,
' |kve, mu je odgovoril: poklica sem Vas ne glede na Vaše ver ijsko prepričanje, ampak glede n; > Vaše vojaško-strategične talente "Slovenec".
ZAHVALA IN PROŠNJA.
V dneh: bede in borbe, smo-.pri-bežali koroški Slovenci čez ylpefke gore k bratom dežele bele -Ljub1 ljane in zelene Štajerske. Srce nas je vedno vleklo v naše- središče, -v belo Ljubljano, kit je pqine,--nila višek naših nad. A nikoli nismo mislili, da bomo došli oropani, brez -imetja. Korošci smo po svoji naravi optimisti, veselega srca, ljubimo petje, ■— saj poznate naše pesmi najbolj -: ču-stven del Slovencev. Iskali smo prii,vas zavetje; našli smo ga, a« ■ie-vpč, našli smo pri vas srce. Na mali ste nam segali iz vseh krajev v roke ter pomagali. Dan na dan čutimo vaše sočustvovanje ne samo-v besedah in po listih, temveč tudi v velikodušni radodamosti. Bodi izrečena naša najtopleja zahvala vsem listom, ki bodrijo rojake, da nam prihajajo na pomoč. Posebno prisrčno pa se zahvaljujemo združenemu ženstvu, ki'so se zavzele za lias s-samo ženskemu srcu prirojeno ljubkostjo. — Prosimo slavno'občinstvo, če bodo prišle v teh dneh ljubljanske dame kot prosilke za nas koroške begunce k vam, cla jih blagohotno sprejmete nam v pomoč, sebi v čast in celemu narodu v zadoščenje. — Odbor koroških beguncev-v Ljubljani, Poljanska Cesta 4.
-o—i—
JUGOSL. UMETNIŠKA RAZSTAVA V PARIZU.
, Pariško mesto je izdalo posebno knjižico o jugoslovanski um.et niški razstavi, ki je opremljena z dvajset slikami najboljših d$J.. — Pred vsem predstavljajo slike dela znanega umetnika Ivana Mpš-troviča, nadalje Matej Sternenovo J Magdaleno, Toma Rozandičevo ■ Mati otroku, Branko Ponovičevo I Slika gospe Y..., Miroslav Ivra-^jevičevo Hčerka v naročju, Vla-,ho Bukovacevo Mladost kraljica življenja in Emanuel Vidovjčevo Dalmatinska pokrajina. Iz knjižice je razvidno, da ie bilo razstav, ljenih vseh ^likar^ili-.-inj-i,...-.-.--skih umetniških del 285. Po številu del je bil najboljše zastopan
slavni kipar. Ivan Meštrpvič s 4.0 umotvori. Naši slovenski umetniki so po številu sicer dobro zastopani, vendar je mogel vsak posa-' meznik razstaviti primeroma le malo svojih del, ker že ni bilo -za dosti prostora. Nad vse laskav, pa . je uvod knjižice, ki ga je napisal Andre Michel, član Instituta. O naših umetnikih pravi, da niso prišli v Pariz, da pridobijo slave švdji 'osebi,'- ampak, da pokažejo s svojimi deli v popolni luči čustvovanje svoje domovine. Napi-saii' so na vhod Svetišča, katerega grade, svoji domovini: Non-nobis, Domina, sed noinini tuo, gloria,
-o——
KANONICNO UMEŠČENI SO BILI v
Franc Avsec, župnik v Št. Jurju pod Kumom, na župnijo Lesce, Iiran Vodopivec, ekspozit na Vrhpolju. pri Moravčah, na župnijo Št. Jurij pod Kumom dne 25. aprila 1919; Janko Borštnar, župnik na Sv. Gori, rta župnijo Peče dne 30. aprila; Franc Košir, župnik na Koroški Beli,'na žnpni jo Ježica dne t. maja; dr. Tomaž Klinar, kaplan v Kranju, na župnijo Škofja Loka dne 4.' maja.
-o-
JUGOSL. CERKVENI KROGI PROTI ITAL. NASILSTVOM.
Reka, 22. .maja. — 'Morning Post' poroča,, da je več uglednih jugoslovanskih cerkvenih oseb in naših zastopnikov v Parizu poslalo papežu spomenico, v kateri opozarjajo na preganjanja, ki jih trpi jugoslov. kler pod italijansko okupacijo. Protestirajo proti temu nasilstvu in izražajo nado, da bo interveniral papež, ki je tudi podvzel korake za varstvo pravo slavne duhovščine v Rusiji, ki jo preganjajo boljševiki, tudi za var stvo jiigosl. klera.
--0-;-
MOČNO JE OBOLEL
,^'uUf nd inrtv(|ii<f-a ' ^ Andrej J Šimenc, župnik v pokoju, v Dolu j pri Ljubljani.
Najcenejša^ najgotovejša in najboljša pot za
POŠILJANJE DENARJA
v Avstrijo, Stovenijo, Hrvatsko, Dalnfacijo, Bosno, Hercefeoviiio je
po emil kiss kablogbamu.
K- 100............-5.75	K. 500............$28.75
Od vsake brzojavne pošiljatve izpod tisoč kron je pristojbina $2.50.
1000 kron......................$57.50
POŠILJATVE TISOČ KRON IN VEČ SE ODPOŠLJEJO NARAVNOST PO KABLOGRAMtJ BREZ NADALJNIH STROŠKOV!
- Vse denarne pošiljatve so zajamčene -
Prodajam vožne listke za vse parobrodne proge. Za vsa potrebna pojasnila glede potovanja in denaVnih pošilja-tev pišite na:
EMIL KISS, Bankir
r33 SECOND AVE., ; NEW YORK, N.. Y.
I	-. Vstanovljeno 1808.
Skoraj pol milijona
SE JE ZBRALO IN RAZDELILO LETA 1918.
skoraj tričpt milijtt se mora zbrati letos.
Nadškof Miindelein prosi portioči;Tn to sanio za reveže!
0 ASSOCIATED CATHOLIC CHARITIES DRIVE
'IS ON!
Denar se bode porabil:	V
ZA STARČKE, ZA SIROTE, ZA ZAPUŠČENE, ZA REVEŽE.
Pomagaj!
TEM, KI SI SAMI POMAGATI NE MOREJO! \
Ali se ne boš tudi ti pridružil ?	' - \
V Chicaški nadškofiji Slovenci, oddajte svoje darove ,v župniščuj 1
ASSOCIATED CATHOLIC CHARITIES,	\
7 WEST MADISON ST., CHICAGO, ILL.
, y '..-i-'■•'.'.-'.«, ■ • ' •	\ ' ; ■'.'• -..'- ■'.	i 'v.-^
JAREM REVŠČINE
i Po F. W. Dalilman poslovenil ■-• . Rčv.. M. J. Golot}. ,
(Dalj
Molčala je nekaj časa. Videti |> je bilo, da bije v svoji notranjosti j težak boj., in žal m i je bilo, da sem stavil to vprašanje.	]
"Poznam enega: '— nekega 1—". i beseda ji ie zastajala, — "bogate- \ gn gosp'oda, ki mi je nekoč oblju ] bil svoj</\odmoč, če bom kdaj v i potrebi. Pa. jaz ne maram pomoči tega ničvrednega človeka". — Oči so ji zažarelc in poteze na obrazil^ so kazale njeno notranjo
. razburjenost.
"Ne razburjajte se, ljuba moja", semrekel strahom videč nenavadno pfemembo, "jaz hočem poskrbeti nekoga, ki (vam bode pomagal, samo to vas prosim,, po:, vejte mi. ime onega bogatega go-:; spoda."	■•
Kakor bi hotela iz mojega o-braza citati vzrok, zakaj po tem vprašujem, je uprla svoje oči vame.
"Gilbert je, njegovo ime", je od govorila s tresočim glasom, ki je kazal njeno veliko razburjenost.
"Gilbert", sem se začudil, §'te-
H'	' j
ga človeka vejidar poznam, od
kedaj je on vaš znanec?"
"Služila sem pri njem nekaj časa ravnri nekako pred desetimi meseci."	■
"To, mi zadostuje, otrok moj", ; sem rčkfel in se vzdignil.
"Oh ne zapustite me, gospod, doktor", je, prosila.
"Bodjte brez skrbi, hočem samo par vrstic napisati in tega-le mladega moža nekam poslati po najpotrebnejše, da se vam malo pomore." '
Vzel ; sem svoj zapisnik in hitro napisal:
"Miss Sullivan:— Potreba me
'• -lene, d<»-va,ij •pyooitn) -aamičajoc stf na vašo ljubezen do bližnjega, da mi nemudoma pošljete nekaj posteljne, malo vina in peta..Vaš—" "Tako", sem reke) k mlademu možu, ki je še vedno stal zraven starke v kotu, pdtrgal sem popisani list iz knjižice in ga mu dal, "idite hitro s tem listom v 'Sai-
c	. .
lor's Home' in dajte ga lastnici ter povejte, da se oglasim sam po znejč, da. se ji zahvalim."
Nekako začuden je vzel list in
| storil, kakor sem velel.
Ir
Ravno sem hotel ogovoriti star ko, ko naenkrat zažene bolnica močen krik, ki zdravnikom v takih slučajih ni nepoznan. Pogoltnil sem besedo in vso skrb obrnil na bolnico. Pomagal sem-si, kakor sem vedel in'znal.. V kratkem je bilo vse prestahO, — mlada mati js-dala novi) -življenje slabotnemu detetu moškega spola.
Par minut nato se je ' vrnil mladi mož, pa brez, vsega. za. kar sem prosil. Žena iz Kalkute ni s hotela dati ničesar.
Ko sem dal bolnici potrebno ■ pomoč, sem se poslovil, da odidem sam k lastnici omenjene gostilne in govorim ž njo. Stala je ravno lia pragu. Ko me je videla priti iz stfire hiše, se je urno obrnila in hitrili.'korakov izginila v'liiŠo, daj
bi se! izognila vsakemu pogovoru j z menoj.	'	,
Spreobrnjenka.	j
Vtegne se vam čudno zdeti mo je kratko in zapovedujoče pismo, katero sem poslal z mladim možem ženi iz - Kalkute. Pridobil sem si čudno moč črez to žensko, vsled česar je zame marsikaj bila pripravljena storiti, kar bi druge mu kratkomalo odrekla. Nehote je tudi5 meni marsikaj zaupala iz svoje preteklosti, kar je gotovo pozneje obžalovala. Pri vsej njeni zvitosti sem jo imel popplno-rna v svojih rokah. Pri svojem po gostem zahajanju v njeno hišo, . Sem tudi marsikaj čul in videl, kar bi bilo njo spravilo v ne ravno prijetne odriošaje s policijo, če bi to kdo drugi vedel. Kot zdravnik nisem '•smatral za svojo-dolžnost, ovaditi drugim, kar sem
ie).
v izvrševanju svojega poklica za znal!	•
Ker sem pa žensko dodobra pregledal, znal za doberšen del njenih pustolovskih činov iz preteklosti, ker sem poznal njeno bre-zsrčnost in skopost ne le proti drugim, temveč tudi proti svojemu bratu, ker sem videl, kako je uboge mornarje odirala na vse mogoče načine, sem sklenil svojo moč, ki sem jo imel črez njo pri vsaki priložnosti izrabiti, da bi-tako vsaj nekaj povrnila ubbgim siromakom, kar je po krivici nagrabila. To mi je bilo toliko lažje doseči, ker je vedela, da sem s policijo v dobrih odnošajih in je čutila; da ima vzroka dovolj, se bati tih ljuelij. Njen brat mi je po vedal, da jo je čul na skrivnem večkrat preklinjati, zakaj je ravno inene k njej privedel v njeni bolezni.
Med tem časom so se zgodile velike spremene ne samo v zuna njih razmerah, temveč kakor je bilo videti/ tudi v notranjosti te tako .globoko propadle žene. Tega pa ne smem pripisovati moji zaslugi, temveč vplivu nekega du hovnika. Se danes ne vem, kako je zvedel za nesrečnico ,in jo je pbiskal. Mehke besede njegove, Obenem . spojene z vzvišeno o-stroštjo, so padle na rodovitna tla- Kakor hladilen balzam so bi le njeni zabojeni duši, kateri so zopet prinesle mir, ki ga je toliko let pogrešala: Od onega časa je bilo tudi mirno v njeni hiši in mornarji več niso smeli uganjati svojih razuzdanosti.
Ljubezen in sovraštvo, privlač nost in odpornost tvorijo zakone ali postave, sveta, in vsi poznamo in čutimo neznano silo in moč teli postav, tako različnih med se boj. Še mrtogo' večja pa mora biti moč,'»katera popolnoma propadlo srce: privede do resničnega spre- . obrnenja. — Razgovor, katerega : Sva imela z ženo iz Kalkute, ko sem prišel oni dan od bolfiice k i njej v njeno hišo, vam bode to 1 potrdil.
"Vam se pa zelo mudi, Miss Sullivan", sem jo ogovoril, ko .$etn jo došel potem,, ko sem .ur- i riih korakov čez več stopnic hitel ; za njo tik do njene sobe.
"Prav imate, mudi_.se mi", je nekam', jezno odgovorila. "Šele včeraj sem morala dati steklenico vina," citrone in celo obleko za' neko vašo bolnico, in danes že-zopet hočete posteljino, vino in ocet iti ne vem kaj še. In vrhtega J za lahkomišljeno osebo, ki je tako visoko nosila svojo glavo. Kaj vendar mislite bo z mojega gospodarstva, če pojde tako naprej ?' j "Vi imate vsega več ko preveč", | sem odvrnil mirno, kakor bi ne :>il slišal njene zadnje opazke,- — 'in v grob vendar ne bodete ničesar-seboj vzeli."
"Tako —" je dejala-z zategnje nim gjasom, "to vi veste?! Jaz pa vam povem: ne dam nobene stVanfv^č in prav posebno ne za tisto ničvrednico tamle onstran ceste."
"Prav dobro', šem dejal, "jaz vas ne ''morem in nočem siliti — good bye, Miss Sullivan" in s tem sem se odpravil.
Res me je pustila oditi- Nisem pa 'bil. spodaj do vrat prišel, ko je prihitela za menoj.
"Moža tako kratkih besedij še, svoj« £iv dan nisem videla, kakor ste. vi", me je ogovorila.
"Midva se menda precej dobro poznava", sem odvrnil ter jo. mir no, pa ostro pogledal, medtem ko se je ona ogibala mojemu pogledu. ,
"Preriiislila sem si; hočem vendar le, pomagati vaši bolnici, toda rada bi.:vedela> kdo je kriv njene sedajne nesreče."
"To vam pa čisto lahko in z go
tbvostjo morem povedati", sem | odgovoril vesel, da morem spom- | niti Gilbertovo ime ter opažati, ! kak vpliv bode to ime na žensko imelo, "krivec njene nesreče je neki — gospod Gilbert."
"Gilbert?" je vprašala in položila roko na čelo, kakor bi se hotela nekaj domisliti, "poznate li tega gospoda, kako pa izgleda? Tudi jaz sem poznala nekega mo ža s tem imenom v Indiji."
"On je človek precejšnje postave, silno bogat, lastnik ladije in kolikor se spominjam; je bil poprej v Indiji", je bil moj odgovor.
"Potem je, katerega poznam jaz, gospod doktor, da, poznam ga lopovi in imam ga v svoji oblasti " jc zakričala in maščevalnost ji je odsevala iz njenih črnih oči j.
"Ali on . je bolan, skoraj smrtno bolan", sem pristavil.
"Ste-li vi njegov zdravnik?"
"Tako je."
"Morate mi dati njegov naslov, hočem in moram ga obiskati."
"To se lahko zgodi, ali svetujem vam, da počakate, dokler ozdravi."
"Ne, ne, gospod doktor, jaz ga i moram-kmalu videti, — utegnil bi 'umreti, kje pa stanuje?" I Dal sem. ji ulico in številko nje J govega stanovanja.
"Toda brez mojega dovoljenja •ga ne morete videti, Miss Sulli-jvan", sem rekel.
j "Ali mi dovolite in. kedaj ga (lahko obiščem?" jc vprašala hi-•tro.
( "Pojutranjem ob desetih pred-poldne ga bom obiskal in ako pri dete ob tej uri, bom naročil slugom, da vas pripustijo, drugače je vsakemu vstop zabranjen. Pa še enkrat vam s posebnim po vdarkom naročam, da se pri bol niku zadržite kolikor mogoč« jniirno, zakaj on je zelo bolan." | "Velja, gospod doktor! Hvala j vam; prišla bom in videli boste, ikako prijazno me bo sprejel ter .culi, kaj mu bom povedala." • j "Dobro, Miss Sullivan, to naj j bo zdaj opravljeno"^ sem rekel, i. I 'zdaj pa hitro pripravite potrebne ■ stvari za mojo bolnico Karolino Everett."
f'Zdaj vam pa z radostjo to sto rim, ali kdo pa bo ponesel vse to k bolnici?"
"Kdo neki drugi, kakor vaša de kla", sem rekel, "saj st? sami krivi, zakaj ste pa mladega moža od gnali. Vrhtega pa želim, da osta-he vaša dekla par driij pri bolnici, ker starka, ki je zdaj pri njej, mi prav nič ne dopade."
"Povem vam: to je zlobna bab niča, gospod doktor, toda svojfe Mary pa tako gotovo kakor živim, ne-morem pogrešiti.
"Ona zna dobro bolnikom stre či, le pustite jo za par dnij, boste videli, Miss Sullivan, da ne bo ni kake škode in vatn ne bode žal." . "Spolniti vam hočem vašo željo, gospod doktor, vi ste mi prinesli tako dobro novico, da vam I ne. moremi ničesar odreči.—Mary! [pridi sem, gospod doktor želi s teboj govoriti!"
Mary jih ni pustila dolgo čakati ; gospodinja jKje vse potrebno naročila. Kmalu je pobrala za bolnico potrebne stvari in. jih po vezala v sveženj.da bi jih tako po nesla črez cesto k bolnici, kjer so jo vsi z veseljem sprejeli.
(Dalje prih.)
; ——.,, i." :,	'V v-, '.^"-i \>:4'
PISMO IZ STAREGA KRAJA, katero jc prejel Mr. Chas. P. v New Yorku iz Ljubljane od svoje sorrodnice:< - ■
Ljubljana, 17; junija 1919. Dragi striček:-—
i Tvoje pismo sem prejela. Ho' dilo je nekaj dni če£ en-mesec. O zaboju pa še ni nič sledu. Veš, draginja je tu neznosna, metet blaga stane 180 do 200 K, če jc kpličkaj boljše. Pomisli, mešo jc od 18 do 24 K in tako naprej. Pa zdaj je vsaj toliko boljše, da sc za te bajne cene vsaj kaj dobi Preje je bilo pa tako, slabo,. cU kdor ni sam poskusil, si splol misliti ne more. Jaz sem Ti žc
j enkrat'pisala skozi Š vico, pa men i da nisi prejel, ker je bilo šele sedaj v časopisu, da je promet z A. odprt. Da je umrla Beličeva teta, seiri Ti že pisala, Pepe tudi na jet.iki, ki si jo je nakopal v Galiciji lansko leto, decembra je pa umrl še Paličičev Rudi. Bil je postni koniišar v Trstu, in ko je bila tista prSkueija, so prišli Slovenci sem, pa se je iia potu pre-hladil, dobil špansko in v 4 dneh je bil mrtev. Stanko je v Ljubljani. Pri nas še vse pri starem.
0	Borisu nič ne vemo. Pisal je iz Rusije marca lanskega leta zadnjikrat. Ernst je bil 2 leti vojak, zdaj: štMira tehniko, ker jo imamo v Ljubljani, tako smo zdaj liobel. Mama je zdrava. Jaz sem bila dosedaj na Koroškern učiteljica. Imela sem svoje pohištvo in obleko tam, pa sem vse zgubila. Poprej sem bila pa end leto V pisarni tu v Li-, ker so imele uči-
jtelji.ee do sedaj še vedno tako ne .'sramno majhne plače. Zd^ij so ob
1	ljubili večje, pa so nam zvišali jza __ j00 kron! Tako da vse sku .paj nič ni in bo res najboljše, da , grem k Tebi. Zelo mi je žal, da me mama' ni pustila že takrat, ko si Ti hotel. Ali Ti je Šmarda poslal denar nazaj? Tistih 200 kron pa nisem dobila! Torej, striček poslušaj. Zdaj bom dobila dovoljenje za Trst, pa se bom tam informirala, ako se'lahko pelje. In potem bom pa kar prišla! Mislim, da* mi.naši ne bodo delali sitnosti. Striček; morda, pa Ti zveš kako pot, da se pride hitreje tja, kef bi prišla rada hitro. Veš, saj bi
■	Ti več pisala, pa je še cerizura; 1 Ti bo'm' pa raje' povedala. Kakor' • hitro pride zaboj, pišem. Sploh : boni pa v kratkem zopet pisala.
■	Tudi v Opatijo nisem smela, ako-
■	ravno sem večkrat prosila za do-
■	voljenj'«.' Zdaj se pa sploh; ne mo-: re tjc, ker so Lahi tarit!,
Pozdrav od nas vseh !•
Vida.
PISMO IZ STAREGA KRAJA,
ki ga je prejela Mrs. Katie Pauli v New Yorku iz Domžal.
Domžale, 90. junija 1919.
Draga Kati in Luka:— Doma jc vse po navadi, smo še vsi živi in še dpgti zdravi, hvala Bogu.. Res smo poskusili veliko hudega, tako. da vama ne morem popisati. Draginja ,še ni nič odnehala, samo da se zdaj saj dobi vse. Obleka je posebno draga.
Najprej vaju vsi skupaj prav lepo pozdravimo. Včeraj sem dobila Tvqja dva,pisma, eden je od februarja, eden pa od aprila. Velikokrat bi bile z marno rade: pisale, pa-nisva . vedele naslova.— Kovačev Janez je prišel zdrav domov. Tudi -morajo vsi Tirolci oditi in imajo vsi tovarnarji slovenske -oskrbnike: Šuša pri Kurz talerju, Logarjev oče pri Krizan-tu, Skok pri Oberwalderjur Can-drov Tine pri Povžu, Senica pri Štefančku. Drugega ni posebno novega. Prav veseli smo, da sta takb skrbna za nas. Tukaj se .sliši, da jih gre veliko domov. Pri nas smo napravili zdaj elektriko v hišo in smo vse preslikali. NoVic ni posebnih. Z Bogom sestra Faiiy Osolin.
--o——
PISMt) IZ DOMOVINE.
Mr. Jožef Kraner, vojak v New Mexico je dobil pismo od doma, kjer mu piše brat:
"Tvoje pismo smo sprejeli. Pisal sem ti že trikrat, toda Lovren ška ppšta ne sprejme pisma za Ameriko.
Pišem Ti iz Maribora, kjer sem zopet pri vojakih in delam orožne 'vaje 6 tedrtov. Pišeš, ako bi kaj potrebovali. Seveda bi' se nam silno vslužil posebno zs obleko in obuvalom. Te reči so tukaj silno, drage. Ena moška obleka sama stane 1.200 kron. Pa si naj kupimo brez cvenka! Če bi hoteli samo eno srajco kupiti, bi morali prodati vole V'
I11 vendar;so antikištarji pisali iir lagali, da .doma ne potrebujejo srajc in cap! Pa so jim vrjeli!
rdeče koprive. 1
Bravo, boljševiki, le po njih! j
Namreč po onih nezavednih katoliških bučah, ki so tako neumne, da naročajo vaše liste., da vsto| pajo v vaše Jednote, zraven tega! pa še v cerkev hodijo in se drznejo imenovati, da so katoličan nje. Glasilo Narodne Jednote 'Pro sveta' je vse take člane svoje Jednote pošteno nahrulila z'"osli, tep ci in norci". Ta teden je: prišve-drala za njo pa še clevelandska klepetulja "Enakopravnost"". Ta jezična drdra pravi, da je za eria-i kopravnost, odreka pa pri tern1 vsem drugim kake' pravice na Svetli razun sebi. In ta zmešana revica je pa vendar resnico zadela,' ko imenuje vse take'"katoličane", .ki jo naročajo: "nezavedne trote, ki stikajo glave med noge, Se tolčejo na prsa iri molijo."
Vojsko je napovedal neki Anton Miglič Rev. A, Berku. Č. g. Berk, kar nič se ga ne u-strašite! Ta človek ima tako ve-Ijko vj-ečo smrdečega blata v svo jem' življenju, da bode po celi Ameriki zadišalo, ako ga odpremo. In odprli ga bomo.
Odgovori na vprašanja.
"ProsVeta" se v jako suroVeiri dopisu iz Lotairia zaganja v Rev Fathra Berka iri vprašuje med drugim tudi več vprašarij, katere bi bili uredniki dopisniku take lahko sami odgovorili. Zato jirr moramo nekoliko pomagati. *
Prosveta:' vprašuje !
1.	Kdo je tisti, ki nič ne dela? Odgovor: Vsi falirarii študentje in vsi naši "voditelji slov. delavcev".
2.	Kdo je tisti, ki se redi za denar revnega delavca?
To ste vi, ki ste mu izželi že tisočake, ne da bi mu povedali zakaj, ki na lahek način brezskrbno 'farbate' delavca; da mu lažje praznite žepe.
3.	Kdo kadi cigare za groše rev nega' delavca?
To ste zopet vi, ki se ob dragih avalčicah naslajate,' katere si morete "špogati" za izžete žulje u-bdge^a slov. delavca, Rev. Berk pa sploh ne kadi; kar priča, kako : ste sebe.mislili, ko ste to pisali.
4.	-Kdd šteje denar že za' 120 dni naprej, ko- je denar še v žepu delavca?
To ste zopet vi sami. ki računate na svoje sleperije delavstva iri računate z "milijonom", katerega niniate.' Fkther Berk gre od hiše do hiše prosit delavca, da mu pomaga plačati za njegovo lastno premoženje. Vi ste pa 6c tisoč nabrali, pa bode vse izginilo, da noben delavec ne bode videl niti' ,'ficka'.
5.	Kdo je dotični, ki z leriobo služi denar?
' ,Nobeno, vprašanje' vas bolj ne zadene,' kakor ravno to-le.
6.	Kdo si zida poslopje za de tiar revnega delavca?
Kar vprašajte, delavci, svoje vc ditelje, ki imajo skoraj vsi pose stva, za cigar denar so jih kupili • Ubogi delavec živi po zakajenih delih mest in njegov duhovnik enako, delavski 'voditelji' v Chi; cagi na primer pa vsi stanujejo med Auržoazijci' zunaj, v Gice-i ro. Ubogi slov. delavec se mora potikati po revnih basementih ali nečednih flatih, njegovi voditelji pa se 'guncajo' v lepih 'rokirig-•čerih' na zelenih 'porčih' v lastnih hišah. Za čegave žulje? Ali.so si denar zasluzili z žulji svojih rok? s svojimi možgani? Ne! Slov. delavca žulji so to.
7. Kdo so tisti gospodje; ki stfril šijo uboge delavce s hudičem, žan darjem in njih mogočno roko, katera je menda v zvezi s samim Bogom ? ■	" "'•''■
Zopet tako lepo paše na vaslr-Kajti uboge delavce nihče ne Straši, ker jih strašiti ni treba:—-Pošteni delavci vedo, da se jim hudiča ni-treba bati, žandarja pa še manj. Hudič iri žandar- sta pa nevarna' za vse sleparje. 'Kaj : ču-1 da, da se ■ jih ' tako bo j i te' in da ho čete tudi uboge delavce strašiti ž
njimi.
• Ali ni res itako?	• '
Vidite kako so lahki odgovori " na ta vprašanja!
Kdor želi imeti knjige Zveze I Katoliških Slovencev od lanške-, ga leta, naj se takoj oglasi, dokler I zaloga ne poide. Imarrio jih še ne-| <taj- v zalogi;
j Cena četverim knjigam $1.10. j Naroča se v našem upravništvu 67 E. 7th ST. NEW YORK, N.Y.
Naši zastopniki.
Cleveland, O. Podružnica "Sloge", 6313 St. Ciair Ave. Mr. Anon Strniša, 6305 Glass Ave.; Mr. Frank Gaspari. 887 Ansel Rd.; Mr. Jakob Resnik 3599 E. 81' St.: Mr. J. Meglich, 67:13 Edna Ave.; VIr. John Mesec. 14309;J]^rly.St,; Mr. Frank Suhadolnik, 6107, St. Glair Ave.	,
Collihwood, O. Mr. J, Mesec.
Lorain,. O. Mr. A. Pogačar. 1778 E. 29th St.	^
Brooklyn, N. Y. Mr. Josip Škrabe, 79 Evergreen Ave.
Bridgeport, Coriri. Rev. Mich . J. Golob, 450 Pine St:
Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač nifc, -Box 595.
Forest City, Pa. Mr. Petei i Srnovršnik, Box 279.;, Mišs M ; Svete."
' Houston, Pa. Mr. John Pelhan
Pittsburgh, Pa. Mr. John Bb jane, 207-57 St:; Mr. George Ve selič 5222 Keystone St.; Mr. Join Golobic 5621 Carnegie St,; Geor gc' Witkovich, 5104, Butler St.
Steelton, Pa. Mr. Anton Male shich, 157 Main St.
Jo'llet, 111. Mr. Aleks Plut, 1207 Center St. — Mr. M. Bluth.
Barberton, Ohio. Mr. Joe Lek
ian, 149 Center St.
Sheboygan, Wis, Mr. Mike Pro jar 1621 N!. 9 St.
Indianapolis, Ind, , M-r. Frank
Markič, 765. Holmes Ave.
- \ ':':'.'.•' "' ' ' ' „'" ■■'■ Willard, Wis. Fr. Perovšck.-
Box 10.
Evcleth, Minn. Francis Gre. >>orich, Box 22. ' • ;
Soudan, Minn. John Loushin Box 1230.
Ely, Minn: J". J. Peshell, Bon 165 ; John Otriri, Box 322.
Braddock, Pa. J. Lesjak, 1111 Wood Way.
New Duluth, Minn. Mike Špe: bar, 403—97th Ave. W.
Chisholhi, Minn. Mrs. B. Glo-bočriik, 309 Central Ave.; John Klun, Box 668.
Buhl, Minn; Gregor Rus, Box 22.
Gilbert, Mirih. Frank Ulčar. Box 574. — Mrs. A. Preglet.
Hcšperia, Mich. Marko Bluth R. F- D. No.*.
Gowanda, N. Y. Mr. V. Doli-nar, 46" Palmer St.
Koafct za noge.
Ako so Vam ranjeno nogo ali 50. i Vam poto tor na t.a nai^a povzro-■ cajo občutno bolačnine, ki igo in ustvarjajo srbljonje, ako nabreknejo noge v čcvlijli in rane povzročajo pri hoji trplenje, ne cagajte. Dobite pri Vašemu lekarnarju
Severa's , Foot Powder
.. (Severov Prašek za noge) in kom-' fort za Vafce noge bo zagotovljen, :>Ta je prijeten prašek za noge. Malo: . posutega praška med prsti in na vrh -ter podplatih vsakd jutro in nekoli-:Jti) v vsak čevelj ali nogovioo po-...vzroči čudeže. Cena 2S centi in lc ' davka.
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S!' K- Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's « Place,, New York, N. Y. Sprejema., , Člane od 16-^50 leta za zavarovalni- ' no $250.00, 500,00 in $1000.00- in boIrilJ': ! ško' podporo. Zavedni rojaki, pristo*^ pite k temu prekoristneinu društvu, ,lfi,, je eno izmed najagilnejših v New Yorku.
NAROČNIKOM
I 'SLOGE" V CLEVELAND, O.
r» Kdor želi naročiti ali plačati '-. list ali dobiti zaostale , številke', " naj se obrne do zastopnika:
Mr. F. Suhadolnik -m-5107 St. Clair Ave., Cleveland, O-
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. , Pittsburgh, Pa.,	Vi
naznanja vsem rojakom in rojakinjam. . med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bol- \ nislce po'dpofe izplačuje društvo po ' $1.06 na dan. D.S.D. izplačuje zr&->v veil smrtnine, tudi za poškodnino in ,. raznovrstne operacije. Za nati.iljna pojasnila se obrnite na :,'.c.<kči oclbpr 1 Josip ■ Pavlakovich, predsednik, 54 Low Road; John Golobic, podpreti^! sednik, 5C21 Carnegie Ave.; George Weselich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street;- Josip : L. Bali o rich, 2. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong,' blagajnik, 5124 Butler St. — Mcseč-' r ne seje se 'vrše vsako tretjo nedeljo-"-v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. .y Domu. — Rojak! Rojakinja! pristop pi še danes kajti jutri bo mogoče pre pozno.	■,. , i :„;:'- :v p: . •' sSjSij' ■' yj'i?.
KRIŽEV POT
Sv. Le®narda ^.irtomavriškega.;'-;
p
ZA CERKVEWO IN DOMAČO PORABO JE RAVNOKAR IZŠEL V NAŠI TISKARNI.-i-KNJIŽICA JE PRIROČNE ŽEPNE OBLIKE IN BRO-i: ŠIRANA.
■ ..k
Gena izvodu 15 ct
Pri večjih tiaro*ukh znaten popust'
OGLAŠAJTE V "SLOGI"
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DESKE OPRAVE. Izdeluje MOjKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Naznanjam cen j. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od. najmanjše do največje mere. Kdor ima naj večjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi: Ženske črovljc od najmanjše pa do mere i o. Moške, od mere;6 -—pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so pritndl-nc. Se priporočam.
,FRANK SUHADOLNIK
6x07 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO.
KRIŽARJI
> _
\V ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
) > Spisal: H. SIENKIEWICH Jjrf* Poslovenil. PODR/VSK1 '
i ,r. i ,
Ki^v^V J®"«!* V®""^	ca
m«.
Zimsko bledo jutro se je zjasnilo, siva megla se razprašila in solčni žarek je osvetli višnjevkast oklep Križarjev, kakor tudi Zbiš kov srebrni milanski oklep. V kapelici je zazvonil zvon k molitvi, in na odmev zvona zlete zopet vrane z grajskih streh, mahaje s pe rutnicaini in z glasnim krokotanjem, kakor bi se veselile krvavega trupla, ki je ležalo nepremično na snegu. Rotgier je med borbo vsaki hip pogledal mrliča, ter se začutil nakrat povsem osamljenega. Vse oči, ki so bile uprte vanj, so bile oči njegovih sovražnikov. Vse molitve, vse želje in vse zaobljube žensk so bile na Zbiškovi strani. Navzlic temu, da je bil Križar popolnoma uverjen, da! ga Zbiškov strežaj ne naskoči od zadaj, da ga i zdaj ski ne napade, ga je vendar njegova navzočnost in bližina napolnjevala z nekim nepoznanim nemirom, uprav kakor se neoboroženi ljudje vznemirjajo ' pred volkom/ medvedom, ali bivolomT od katerih jih ne loči kaka ograja. A tega nemira se ni mogel otresti največ radi tega, ker je" Čeh, hote zasledovati boj, prestopal z jednega prostora na clrugi ter se tako pojavljal borilcema sedaj pred licem, pa zopetr za hrbtom ali na strani, pobešaje pri tem glavo in mereč ga z jeznim po- o gledom, dvignivši časih nehote svoj krvavi nož.	£
Končno jame Rotgier pešati. Hipoma zada zaporedoma dVa ^ kratka toda strašna udarca, hote pogoditi Zbiškovo desno ramo, r toda oni ga odbije s svojim ščitom tako krepko, da se je premak- 0 nila sekira v Rotgierjevi roki, in moral se je urno umakniti, da ni £ padel. Od tega trenutka se je umikal neprestano. Končno mu je zmanjkalo ne le moči, marveč tudi hladnokrvnosti in strpljivosti. „ Iz prsi j gledalcev, videčih to umikanje, se izvije klic zmage, in to f ga še bolj razjari in vznemiri. Udarci sekir so postali čimdaljc ; bolj gosti. O.bcm borilcema jame znoj zalivati čelo in skozi stisne- , ne zobe jima je prodiralo iz p rs hripavo dihanje. Gledalci niso več sedeli mirno na svojih sedežih, marveč'so se vsaki hip čuli možki f in ženski klici: "Udri ga, udri!... Sodba božja! Kazen božja! Bog ti pomagaj!" Knez je nekolikokrat zaploskal z rokami, da bi jih . utišil. toda zaman. Gibanje na geleriji je neprestano naraščalo, tu pa tam so se jeli jokati otroci, končno pa zakliče na daleč od kne-ginje nekak ženski glas:
"Za Danuško, Zbišek, za Danuško!"
Zbišek je .dobro" vedel, da se bori za panuško. Bil je gotov, da je pomagal tudi ta Križar k njenemu ugrabi jenju, in boje vaje se ž njim, Se' je le maščeval za to njej doprinešeno krivico. In kot mlad tet' bojevit človek je mislil sedaj edino na 'boj. Ta klic ga je nakrat Spbnmil one velike izgube in bolesti. Ljubezen, žalost in osveta mu čimdalje bolj razpalijo žile. Srce mu hoče razpočiti od bolečine in polasti se ga fcojnjf znorelost. Njegovih strašnih in bes nih. udarcev Križar ni mogel več pristriči, niti jih odbijati. Nakrat pa udari Zbišek s svojim ščitom ob Križarjev ščit s tako nadčloveško močjo, da je Ncmčeva roka povsem odrcvenela in se mu po-besila navzdol. Križar se umakne naglo prestrašen nazaj, toda v 1 tem hipu se žabliska pred njegovimi očmi ostra sekira ter ga zadene nalik streli v desno ramo.
Do ušes gledalcev dospe presunljiv klic: "Jezus!" na kar odstopi Rotgier še za korak nazaj in se zgrudi v znak na tla.
1	Na goleriji nastane takoj nov in še večji šum, sličen šumu če-
bel v čebelnjaku, ko jih ogreje toplo solnce. Vitezi jamejo tolpoma teči z galerije, služabniki pa jamejo skakati čez sneženi nasip, da si ogledajo mrliča. Povsod naokrog se začujejo glasovi: "Glejte sodbo božjo!... Jurand ima vrlega dediča!... Hvala in slava! To je borilec s sekiro!" Drugi pa so klicali: "Glejte in čudite se! Niti Jurand bi ga ne posekal bolje!" In cela skupina radovednih ljtidij se zbere okrog Rotgier.a, ki je ležal na tleh, z licem, bledim kakor sneg, usta široko odprta in roko pri rami odsekano tako, da se je le nekoliko še držala. Začujejo se glasovi: "Glejte, še malo časa poprej je bil živ in je ponosno stopal po zemlji, sedaj pa niti prsta ne more več ganiti." Tako govore, so se čudili njegovi veliki rasti, ker je zavzemal dokaj prostora na borišču ter bil po smrti videti še večji v svoji pavovi kitici, ki.se je. čudno lesketala na snegu. Drugi so se zopet čudili njegovemu oklepu, ugibaje, da njegova cena ni dosti manjša od kake vasi. Med tem se Čeh'H lava in druga dva Zbiškova služabnika približajo nesrečnemu pokojniku, da mu po-bero orožje in oklep, gledalci pa bbkoljijo Zbiška ter ga glasno hvalijo, ker so si po pravici domišljevali, da njegova slava pade na vso mazoveško in poljsko vitežtvo. Na to mu odvzamejo ščit in sekiro, a Mrakota iz Mocareva mu sname celo čelado ter mu pokrije mokre lase s kučmo iz rdečega sukna. Zbišek je stal kakor zaslepljen; težko je dihal, ogenj mu je še švigal iz ugaslih očij, medtem ko mu je bilo lice bledo od utrujenosti in ganutja in noge so mu nekoliko drgetale. Končno ga primejo pod pazduho in ga odpeljejo pred kneza in kneginjo, ki sta ga že čakala v zakurjeni sobi pri ognjišču. Zbišek poklekne pred nju, in ko ga je duhovnik Višonjek blagoslovil ter izmolil večni pokoj za duše preminulih, je objel knez mladega viteza ter rekel:
"Rog najvišji je razsodil med vama in vodil tvojo roko, torej bodi radi tega hvaljeno njegovo ime!"
Na to se obrne k vitezu de Lprchu in tovarišem ter dpda: "Tebe, tuji vitez, kakor tudi vas navzoče poživam za pričo, o čemur tudi sam pričam, da se je ta dvoboj vršil po pravu in običaju tako, kakor sc vr,še povsod božje sodbe, po vitežki in božanštveni naredbi."	■ »»-■ ; : ■ ' ;'■
Vsi navzoči domači vitezi pritrdijo tem besedam, ko jih pa.pre tolmačijo de Lorchu, vstane ta ter proglasi, da hoče ne le pričati, kako se je vršilo vse po vitežki in božji odredbi, marveč celo vsakega. ki bi v Marburgu ali na katerem drugem dvoru dvomil o tem pozove na dvoboj, bodisi peš ali na konju, naj si bi to bil ne le navaden vitez, marveč tudi kak orjak ali čarovnik, ki s svojo močje nadkriljuje tudi samega Medina.
- Ko je Zbišek objel kneginjine noge, se skloni An Danuta k nje mu in mu reče:
"Čemu se ne veseliš? Raduj se in zahvali Bopt, kajti če te i< Bog rešil'iz te nevarnosti, ne zapusti te tudi nadalje in te pripelji k sreči."	i '
Ali Zbišek jej' odvrne:
"Kako naj se radujem, milostljiva gospa? Bog tiii je sicer dal zmago, da sem se maščeval nad tem Križarjem, toda Dahuške ni, kakor je ni bilo poprej... niti za jedeh korak se nisem približal k> njej.";
"Najbesricjši sovražniki Danveld, Gotfriecl in Rotgier ne žive več", odvrne kneginja, "o Siegfriedu pa pravijo, da je navzlic svoji okrutnosti pravičnejši nego so bili oni. Zahvali torej usmiljenje božje tudi za to. Gospod de Lorche je rekel, ako Križar pade, da odpelje njegovo trluplo v Marburg tgr poprosi samega velikega mojstra z;a Danuško, In oni se ne bodo drznili upirati se velikemu mojstru." ' x .:.:■ s -
"Bog daj zdravje gospodu de Lorchu!" reče Zbišek. "Jaz poj-tleni ž njim v Marburg.''
Kneginja se je prestrašila teh besed uprav tako, kakor bi bil Zbišek dejal, da pojde brez orožja med volke, ki so se klatili po globokih mazoveških gozdih.
"Čemu?" je vprašala. "V gotovo propast? Sedaj po tej borbi ti ne more pomagati niti de Lorche, niti ona pisma, ki jih je pisal Rotgier pred dvobojem. Ti ne rešiš nikogar, ugonobiš pa sebe." Toda Zbišek vstane, prekriža roke na prsih ter reče: "Tako mi .pomagaj Bog, kakor gotovo pojdem v Marburg, in če treba celo za morje. Blagoslovi me tako tudi ti, Kristus,-kakor gotovo jo hočem iskati do zadnjega z.dihljeja in nočem prenehati, dokler ne poginem. Meni je lože ubijati Nemce in boriti se pod oklepom, nego njej, siroti, tičati v podzemeljski ječi. O lože, lože!"
Te besede je izrekel, kakor vsikdar, kadar je govoril o Danuški, 3 tako navdušenostjo, ob enem pa tudi s tako žalostjo, da so tnu zastajale besede, kakor bi ga kdo stisnil za grlo. Kneginja je spoznala, da bi ga zaman odvračevala od navedenega namena, da bi ga moral žakoVati v verige ter vreči v ječo, kdor bi ga hotel pridržati.
Zbišek seveda ni mogel takoj oditi. Takratno vitežtvo je moglo prezirati vsako oviro, nikakor pa ni smelo prekršiti vitežkega običaja, ki mu je naročal, naj vitez prebije po dvoboju ves dan na bojišču do polnoči ter s tem ne le pokaže, da je ostal zmagovalec na bojišču, marveč da je pripravljen celo na novo borbo, ako bi kdo( od sorodnikov ali prijateljev premaganega hotel izzvati. Tega obi čaja so se držale tudi cele vojske, izgubivši v tem često mnogo plena,- ki bi si ga bile lahko pridobile, ako-bi bile po zmagi šle preganjat sovražnika. Zbišek ni niti poskušal, rešiti se te neizprosne dolžnosti, marveč je„ okrepčavši se nekoliko, vzel znovič orožje in vstrajal na grajskem dyorišču do polnoči, čakaj e sovražnika, ki ni mogel priti od nikoder.
Se le o polnoči, ko so naznanili glasniki s trombo poslednjičj njegovo zmago, ga je pozval Nikolaj iz Dolgega lesa na večerjo in ob enem tudi na posvetovanje h knezu.
VI.
Knez spregovori na posvetovanju prvi ter reči: . "Nesreča je to, da nimamo nikakih pisem niti kakih prič zoper komturje. Kajti, dasi je naš sum opravičen,,.. .dasi sedaj celo jaz mislim, da so oni odnesli Jurandovo hčerkp jp. nihče,drugi — kaj nam koristi vse to? Oni vse utaje,- Ako nas veliki mojster, vpraša po dokazih., kaj mu hočemo pokazati? Da, Jurandovo pismo priča še celo njim v prilog."	- ;><
Tu se obrne k Zbišku.	.■
"Ti praviš., da so dobili to pismo z grožnjo od njega. Mogoče, da je temu res tako, kajti ako bi bila pravica na njihovi strani, ne bil bi ti-Bog pomagal proti Rotgieru. Toda ako se je to. zgodilo enkrat, moglo se je to zgoditi tudi dvakrat- ,Nemara imajo, celo spričevalo od Juranda, da oni niso krivi ugrabljepja nesrečne dek-I lice. Ako je temu tako, pokažejo pismo velikemu mojstru, in kaj ; se zgodi?"	, .-o f<>; i j;«,-
"Saj so to vendar sami priznali, milostljivi . gospod, da imajo deklico, govore, da so jo oteli razbojnikom."
"To vem. Toda sedaj govore, da so se zmotili in da je to druga deklica, a najboljši dokaz je to, da je niti sam Jurand ni hotel."
"Ni je hotel, ker so. mu pokazali drugo ter ga uprav s tem razkadili."
"Gotovo je temu tako, toda oni morejo 'reči, da smo si to l<b mi izmislili."
"Njihove laži", reče Nikolaj iz Dolgega lesa, "so velike kakor gozd. Od roba se še nekoliko vidi, toda čim globlje greš, tem večja je goščava, da človek zablodi ter povsem izjgubi pot". Na to ponovi svoje besede po nemški gospodu de Lorche, ka.teri reče:
"Veliki mojster je bolj i nego so oni in tudi njegov brat zelo pazi na vitezko Čast, dasi je nekako bolj silovit človek."
"Tako je", odvrne Nikolaj. "Veliki mojster je pošten človek. Sicer ne zna držati na uzdi komturjev ter ne more preprečiti, da bi v križarskem redu ne slonelo vse na človeški krivici, toda to mu je zoprno. Pojdite, pojdite, gospod de Lorche, in povejte vse, kaj se je tu zgodilo. Pred tujci ga je bolj sram nego pred nami. a to radi tega, da na tujih dvorih ne- bi govorili o njih izdajstvih in nepoštenih dejanjih. Ako vas vpraša veliki mojster po dokazih, recite mu: Božja stvar, je, spoznati resnico: ako želiš, gospod, dokazov, pa si jih poišči. Žapovej. da se preiščejo vsi utrjeni gradiči; naroči povprašati ljudi, dovoli nam, da tudi mi iščemo, kajti to je le izmišljotina in prazna basen, da so odnesli ono siroto razbojniki." | "Izmišljotina in prazna basen", ponovi de Lorche. i "Razbojniki se gotovo ne bi dotaknili kneževega dvora in ne segli po Jurandovem otroku. Ako bi ga bili odnesli, bi bili to storili radi odkupnine; ter bi naznanili, da ga imajo."
"Vse to jim povem", odvrne Lotrinec, "in tudi de Bcrgova poiščem. Oba sVa iz jednega kraja in dasi ga ne poznam, pravijo, da je nekak sorodnik grofa Geldrija. On je bil v Sčitnem, naj torej velikemu mojstru pove, kaj je tam videl."
-	(Nadaljevanje prih.)
Molitveniki z velikimi črkami za slabovidne in vse druge knjige iz bukvarne Ave Maria
se dobe pri
ANTONU STRNIŠA
6305 Glass Ave.	Cleveland. O.
DR. S. HOLLANDER, j
3Z DENTIST .	I
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. * |
NAD LEKARNO.	i
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah 1 popoldne in ob nedeljah.
NAZNANILO
VIIIIIIIIIIIMillllllllllll
Posestva katera imamo mi za prodati ^o sledeča: ,
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.
Eno posestvo na vogalu za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker Sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dnO kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko hitov v različnih lokalih po nizkih cenah.	'.]
ST. CLAIR REALTY CO.
6313 ST. CLAIR AVE.
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes ::
Vedno "ajbolše »n najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST; CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenute
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolse mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzani^tudi "Ubei ty
Bonde"
Telefon: Main 1441. '	Telefon: C r Nral 8821-^
Mihael S. Čerezin
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVET3?"K
PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, na četrtem nadstropju.
Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square CLEVELAND, OHIO.
PAIN -EXPELLER Gt
k postal domača beseda v vsaki sloven ski_ dm zini adi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah. in aV nadlogah.	...
B' Sedajne razmere so nas primorale, poyisati ceno n: D 3S in 65 centov za steklenico, ako hocetno, da ostani I iste kakovosti in da enako učinkuje. I S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z ifit.c močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nizj« ceno ničvrednih ponaredb. •
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot J' tu naslikan. Pri kupovanju pazil., lia. jU-ra z^mke nai besedo Loxol in na naše ime. , 1 Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar B nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c je ko ristneja kot pa za 35«=. ker obsega vec kot dvakra toliko.	^
F. AD. RICHTER & CO. JU
74-8O Washington Street, New York V ^
Legitimno in postavno.
Na milijone ljudi je v Združe-lih Državah in v Kanadi, ki absolutno potrebujejo zdravila, da jim sčistijo notranje organe ter pomagajo njih prebavi. Trinerje-vo amerikansko zdravilno grenko vino je legitimirano zdravilo za to svrho in njegove sestavine (grenka skorja, hmelj in koreninice) so najbolj znane najboljši medicinski vedi. Znamenito je, da je bilo Trinerjevo zdravilno greti ko vino prvo patentirano zdravilo za želodec, ki je bilo potrjeno od U. S. oddelka za notranje zadeve v Washingtonu ter v vseh ozirih odgovarja postavi prohibicije. To zdravilo .se ne sme smatrati za ."pobarvan liker". Njegov, namen I je izčistiti želodec ter ni smatran kot opojna pijača in radi tega ga , lahko, dobi vsak pri lekarnarju, (kakor preje. Formula Trinerje-, vega Angelica grenke tonike, izvrstnega zdravila za moč, je Jjila enako potrjena meseca maja 1919 in vsak lekarnar ima to zdravilo v zalogi. Joseph Triner Company. 1333-43. So. Ashland Ave., Chicago, 111.
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 cest^.
_____1%
Naša lekarna je tekotn svojega Dbstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra, zdravila. Z vso •krbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred >is za zdravila, pridi vselej k nam n boš zadovoljen. Naša zdravilu so vedno sveža.
"obrestovatT
Se prične ysaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. /
St. Clair and E. 55th ^t. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro.o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale |6gv Delavnica in urad 13&1 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Bank«. :OLLINWOOD — podružnica
15513 WATERLOO RD."
■1 ■
j. j. peshell
Box x-5	Ely, Minn.
ima v zalogi molitvenike z maliin ; in velikun tiskom.
ZAS r It »NIK Frank Gaspari t' 87 Ansel Road Cleveland, O., hi! sledeče knjige : Molitven'ik z nit' mi in' debelimi črkami. Abecedj-X. e in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri
Frank Suha<lolnik-u
6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.
'■;/••'■' • '	i:-	':v: .vi. V:' ■»".►.
OGLAŠAJTE V " S L O G I"