Čitanke Nameravana unifikacija učbenikov je vzbudila mnogo ostrih kritik in ugovorov ter je pričakovati še večjega odpora, kadar se bo poskušala uvesti v življenje. Ne bomo se spuščali v potrebnost in upravičenost unifikacije knjig ali v utemeljenost odpora. Pričakovati je, da bo uvedba enotnih čitank v državi za dogleden čas zaspala, ni pa prerano govoriti o hibah, oziroma pomanjkljivostih čitank, katere bo treba na nekakšen način zmanjšati. Kdor živi med mladino, se je mogel prepričati, da čitanke niso priljubljeno učenčevo berilo. Iz tega spoznanja je treba poskušati ostvariti čitanko, ki bo za mladino vabljiva. Torej sta dosedanja oblika in vsebina čitank neprimerni, ker ne privlačita učencev. Drugo dejstvo je, da je najjači sodobni oblikovalec ljudskih mas časopisje. Ono najbolj usodno posega v duševni razvoj množic. Nobena knjiga nima podobnega vpliva na izobrazbo naroda. Iz te povezanosti — med ljudstvom in časopisi, ni izvzeta mladina. Sedanje čitanke so okorele stvari, iz katerih diha dih veličastne znanosti. V njih je nanizana nekakšna statična, že dognana snov, ki zaradi svoje dovršenosti ne vzbuja občutja, dogajanja, ne more torej zagrabiti učenca, da bi vneto sodeloval. Zgodovinska in zemljepisna snov sta podani v zaključenih slikah, one izpopolnjujejo učenčevo znanje, ne morejo pa s svojimi vzroki in posledicami kovati učencu življenjskih vtisov, ker tedanji dogodki nimajo vzročnih zvez z razmerami sedanjega časa. Gotovo je, da mora učitelj znati uporabiti vsako berilo ob pravem času. A tako iskanje zvez je vedno težavno in včasih prisiljeno. Tudi naši možje-pisatelji so v čitankah opisani pomanjkljivo. Vzrok je gotovo štednja s prostorom. O novejših izumih ni nobenega poljudnega berila. O športu ničesar. Leni učenci nikdar ne prečitajo čitank, ker so zanje preogromne. Knjigožrci jih pregledajo v nekaj dneh, .potem tudi zanje niso več zanimive. Istočasno nima učiteljstvo ob dnevnih dogodkih, kakor: obletnicah rojstva ali smrti raznih velmož, ob zgodovinskih pro&lavah, odkritjih spomenikov, ob nenadnih dogodkih, kakor Masarykovi smrti, poplavah itd., o radiju, letalih, ladjah in drugih iznajdbah, o poUtičnih dogodkih: Abesinija, Kitajska, problem Judov in Palestine — nobenih primernih beril na razpolago. Razni izrezki iz časopisov ne morejo v polni meTi pritegniti učencev, še večkrat pa se ne more v polni meri zadostiti učenčevim željam, da bi sami čitali snov, ki jih je popolnoma prevzela. Izrezke čitajo samo posamezni učenci, drugi poslušajo, jim torej manjka vizuelna slika in eventuelnih slik ali statistik ne morejo proučiti. Pri tem manjka tudi vaja v čitanju. Kakor odrasle, tako tudi otroke zanima predvsem dnevno dogajanje; jih navdušuje, kuje v njih voljo in nazore, otroci govore kako bi stanje predrugačili, se hočejo boriti, sočustvujejo itd. — a s tem je že šola dosegla svoj smoter, ker je uvedla v šolo življenje, da more usposobiti učenca za življenje. Temu primerno bo treba tudi urediti čitanke. Biti morajo aktualne, gibčne in vsestranske, kakor je življenje različno in pestro in vpliv njegov na človeka raznovrsten. V sedanji abliki čitanke tega nuditi ne morejo. Zato je umestno, da se čitanke izpremene vsebinsko in oblikovno, da se prilagode dobi. To moremo doseči z uvedbo časopisovmesečnikov. Ti časopisi bi prinašali na pr. ob obletnicah Krekove in Vošnjakove smrti kratke članke o njunem delu in pomenu za razvoj jugoslovanske misli in zadrugarstva, Tazglabljali bi naše prometno omrežje, sledili razvoju železaren v Zenici in vsem novim industrijskim napravam, razčlenilo bi se naše morsko in tujsko-prometno vprašanje; kmetijci bi ob vsakem letnem času priskočiii na pomoč s strokovnimi nasveti, šport, letanje, z Abesinijo in bratomorno vojno v Španiji vred bi spadalo v ta okvir. Nc more pa biti hlastanje po dnevnih dogodkih cdina dušna hrana. Iz klasičnih leposlovnih del in vseh drugih panog kulture bi se objavljali biseri, ki bodo šele prava vrednota mesečnikov in duševni kažipot in vzor učencem. Vsebina bi morala biti izbrana, da bi mogla izoblikovati čim bolj harmonskega, iz naroda klijočega učenca in ga uvrstiti v vrsto moralnih in kulturnih delavcev. Ostane še vprašanje izvedbe. Pa o tem je še preuranjeno govoriti. Poprej je treba ugotoviti, ali naj ima čitanka še za naprej sedanjo leksikonsko obliko, ali naj se približa življenju. Ob pretresu čitank naj bi se prerešetale gornje in vse tem nasprotne misli. Senčna stran mesečnikov je prav za prav samo v tem, da bi vsakokratna vlada poskušala iz njih napraviti otroška politična glasbila za v njihov rog. Duje Budak.