■ Največji r Združenih drž« t ah | VeU« »mleto - . - $6 00 i Z« pol let«.....$3.00 Z« New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 NARODA ! Listslovenskih-delavcevv Ameriki Tke largest Slovenian D*3y ia {be United State«. Imcd every day except Sundkyi w «nd legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OORTLAHDT 2870 Entered trn Second Olaae Matter, September »L 1903, at the Poet Office al Hew York, N. Y., under Act of Congreee of March 3, 1879. TELEFON: OORTLANDT 287« NO. 196. — fiTEV. 196. - NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 21, 1926. — SOBOTA 21. AVGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV calles zavrnil prošnjo Škofov Mehiški predsednik je rekel prelatcm, da nima pravice tako nastopiti kot žele škofje. — Svetoval jim je, naj predlože edikt sodiščem v resnično preiskusnjo. — Bitka poslancev na cesti. — Dva ubita in pet ranjenih. MEXICO CITY, Mehika, 20. avgusta. — Predsednik Calle8 je včeraj zvečer v formalnem pismu odgovoril na predlog katoliških škofov, naj suspendira delovanje verskih postav, dokler ne bo i-mel kongres prilike nastopiti glede njih. Njegov odgovor pomenja zavrnitev. Izjavlja namreč, da ne more storiti sam ničesar v tej zadevi. — Ce smatrajo 'cerkveni voditelji edikt neustavnim, — je rekel, — imajo rekurz pri sodiščih. Glede amendiranja ustave je rekel, da" spravijo lahko škofje zadevo pred kongres, če hočejo. MEXICO CITY, Mehika, 20. avgiista. — Dve o-eebi sta bili ubiti in pet ranjenih, ko so politiki iz države Tabasco izvojevali veliko bitko na Avenue Madero. ki je ena glavnih cest v Mexico City. Ko je ponehalo nenadno streljanje, ki je razpršilo prelašene ljudi na vse strani ter demoraliziralo promet , so našli mrtva Andreja Garcia, vojaškega kandidata za kongres iz države Tabasco, ter ne kega Marcosa Diaza. Ranjeni so bili Jose Ascona, član kongresa; Thomas Garrido, prejšnji governer Tabasca, ki se zavzema za Obregona, kot naslednik generala Cal-!esa, ter Santiago Caparroz, privatni tajnik Gar-ride. Neki dvanajstletni deček, prodajalec loterijskih tiketov je bil ranjen. Neka neidentificirana ženska, ki se je vozila v avtomobilu z majhnim otrokom, je bila zadeta v trebuh. Garrido, Garcia, Diaz in Caparroz so stopili iz nekega avtomobila v bližini hotela Iturbide krog poldveh popoldne, ko so pričeli iz zasede streljati nanje politični nasprotniki. Predno je bilo streljanje končano, je bilo zapletenih v boj kakih dvajset poslancev. Neka ameriška čajnica v bližini hotela je bila v smeri streljanja, in številni ameriški gostje so bili v resni nevarnosti. Vsled nenadnosti napada niso bili Garrido in njegovi prijatelji zmožni odgovoriti na ogenj napadalcev. Sen j or Garrido je pokazal železne živce, ko je bil ranjen v desno ramo ter tilnik. Zaklical je policiji, da beže njegovi sovražniki skozi dvorišče hotela. Ker je bil ranjen, ni mogel rabiti svojega revolverja. Velikanska ljudska množica se je hitro zbrala na licu mesta ter blokirala promet. Politiki, ki so dospeli na pozorišče, izjavljajo, da je bilo to streljanje posledica zadnje politične kampanje, ki je vzbudila nebroj sovraštev. Dostavili so, da ni pri tem prizadeto versko vprašanje. Pošten taksi šofer oddal najdeni denar. Ce ne bo zaklad, katerega je našel šofer William Kuebler iz Bronxa v svojem taksiju, reklamiran v teku pol leta, bo pripadal poštenemu šoferju. Ob pol-sedmih včeraj zveeer~je prišel KneMer s črno škatljico v roki na Tremont Ave. polieijsko postajo. Tam je vzel iz škatijice aveženj denarja ter pa izročil poročniku O'Hare, ki poklical kapitana Treanorja ter preštel denar. Bilo je $1705. — Denar bi oddal. — je rekel Kuebler. — tudi če bi bilo ♦170,000. Moram akrbeti za tri o-troke in ženo ter hočem storiti to na pošten način. Kot je sjavii. je našel škatljieo v nivojem taksiju, potem ko sta j izstopila iz njegpovejra takaija. dva moška, Rta izgledala kot črnca ali Špane*. f?ifi v.- - • .Vznemirjena Francija. Romunska kraljica bo prišla v Ameriko Romunska kraljica b o prihodnji mesec odpotovala iz Evrope, da obišče Ameriko. — Namerava prepotov a t i vseh 48 držav ter obiskati tudi canadska mesta. — Potovala bo kot monarhinja in vsled tega bodo privatne zabave nemogoče. PARIZ, Francija, 20. avgusta. Romunska kraljica Marija se je odločila glede svojega dolgo nameravanega obiska v Združenih državah ter bo koncem septembra meseca odpotovala proti New Yorku. Njeni tukajšnji prijatelji izjavljajo, da ne bo potovala ineopnito, temveč kot kraljica in dff ne bo moprla vsled tega obiskati nobenega ameriškega doma kot formalen frost. Na svojih pokanjih bo stanovala v hotelih, raz-ven v AVashingtonu, kjer bo stanovala v poslaništvu svoje dežele. Kraljipa upa potovati kar največ z avtomobilom, da se bolj podrobno seznani z ameriškim življenjem in da vidi kar največ ameriške pokrajine. Glasi se, da je dala izraza svojemu namenu, da bo obiskala, če le mogoče, vsako osem in štiridesetih držav Unije. Njeno potovanje jo bo povedlo tudi v g'avna mesta Canade. Potni načrt bo objavljen v teku par dni. Romunski kralj Ferdinand je prišel včeraj v Pariz na počitnice, da se nekoliko odpočije v prip-n-vi na trdo delo, ki ga bo imel tekom zime, ko bo moral prevzeti tudi delo kraljice Marije, polejr svojega lastnejra. Kralj je prišel v Pa riz iz Vicbvja. kjer se je mudil dvajset dni ter pil znano vodo. V Parizu namerava ostati do-set dni ter se vrniti v Bukarešto preko Švice in Italije. Kraljica Marija, ki je stara nI let, je ena najbolj energičnih vle-daric v Evropi. Aktivno se ud-' -žuje politike svoje dežele, piše članke za inozemske perijod'ene liste ter misli še vedno z jezo na nemško okupacijo dežele. Grdo je ozmerjala -nekega romunskega generala, ki je rekel, da se je udal, da reši življenje njenih podanikov. Rekla mu je. da bi se moral boriti, dokler bi ne padel zadnji mož ( !) PARIZ, Francija, 20. avgusta. Tajni dogovor med Italijo in Špansko glede razdelitve železnic v ozemlju Sredozemskega morja smatrajo v Parizu za vzrok navdušenja, katerim so sprejeli Italijani novico o sklenitvi pogodbe in za vzrok zahteve Španske, da se Tanger vključi v španski uro tektorat. Mednarodni režim v Tangerju naj bi se na ta način odpravilo. Trdi se, da je stavil Primo de Rivera zahtevo glede Tangerja vsled prizadevanj Mus-solinija in da sta sklenila oba diktatorja neke vrste dogovor, s pomočjo katerega naj bi se popolnoma izpremenilo položaj v Sredozemskem morju. Francozi so naravnost presenečeni vspričo nenadne zahteve. Hi* vere, glede Tan g« rja. Defravdantu so prišli na sled. V Detrcitu so aretirali bančnega uradn i k a Herrlinga s Staten Isl., k i je baje poneveril $10,000. Sovjetom že zopet napovedujejo skorajšnji konec. Beli Rusi so mnenja, da -se bliža padec ruskih sovjetov. — V Pariz so dospela poročila, da je rdeča armada dejanski v uporu proti Moskvi. Častniki baje aktivno sovražni. Suhad kličejo Canado na pomoč. Canada hoče pomagati Združenim državam v veliki vojni proti pijači. — Sledila bo politiki Anglije ter omejila trgovino z žganimi pija-' čami preko meje. Kot poroča policija Staten Islanda je bil včeraj v Detroitu aretiran Charles Herrling, ki je baje poneveril v Staten Island Saving Bank, kjer je bil nameščen kot knjigovodja, $10.000. Priznal je baje tatvino. Policijski seržant Jam. Graham se je včeraj 1 odpeljal v Detroit, da privede semkaj jetnika. Herrling. ki je star 26 let in ko je stanoval v St. George, je bil uslužben že šest let v banki s tedensko plačo $40. Dne 28. julija so razkrili, kot poroča policija v njegovem kontu primanjkljaj $400 in obljubil je. da bo poravnal to svoto. Naslednjega jutra ni prišel na delo in na njegovo stanovanje je bil poslan detektiv, ki 0« aašoL, da je mladi mož izsriml ter pjyatii JLUlek^ jja Jcatecem je. PARIZ. Francija, 20. avgusta. Poročila, katera so dobili protiso-vjetski krogi v Parizu, potrjujejo zadnja ugotovila, ki 4>o pronicala iz Rusije glede splošno razširjenih zadreg in rastočega duha u-pora med kmeti in vojaki proti sedanjim boljševiškim načelnikom in političnim voditeljem. Prav posebno armada kaže baje veliko iz-premembo v političnem čustvovanju. Neko zaupno poročilo sovjetske vlade, ki je padlo v roke belih Rusov, pravi, da se Širi močno proti-semitsko razpoloženje v rdeči armadi, čeprav zavzemajo Zi-dje le administrativna mesta. Rdeči častniki, imenovani v letih 1922, 1923 in 1924 kažejo baje skrajno nezadovoljiva internaci-jonalna mnenja. Nižje Častnike, od poročnika pa do majorja, navdajajo sanje o "veliki mogočni" Rusiji in vsi so zelo dovzetni za protisovjetsko propagando. Stari armadni častniki, ki ostanejo na zunaj lojalni, izvajajo velik vpliv s tem, da vcepljajo svojim mladim tovarišem prejšnje armadne tradicije. To velja prav posebno za Ukrajino in Kavkaz ter za druge oddaljene province. Sovjetske oblasti cenijo, da jih najmanj dvajset odstotkov ar-madnih častnikov aktivno sovraži. Osem odstotkov priznava velikega kneza Nikolaja svojim načelnikom. Ta sekcija je najbolj nevarna, ker njen vpliv velik. LONDON, Anglija, 20. avgusta. Sovjetska vlada postaja vedno bolj močna ter vara ob istem času na sistematični način ruski narod. — so glasno z nazori Roberta "SVil-liamsa, načelnika eksekutive angleške delavske stranke, ki se je ravnokar vrnil semkaj, potem ko je preživel tri tedne v Rusiji. Svoje mnenje utmeljuje s tem da postaja sovjetski režim bolj stalen vsled dejstva, ker so se naučili oni, ki vladajo sedaj Rusiji boljše kot kedaj kaka druga via da, kako sklepati kompromise ter se prilagoditi izpremenjenim raz meram. — V prvotnih dneh sovjetskega režima. — je rekel. — je obstajalo nominalno proletarsko dikta-torstvo, a sedaj kontrolirajo deželo vedno bolj in bolj strokovne unije v družbi kmetov. — Sedanja sovjetska vlada počiva na potrpežljivosti, če že ne privoljenju vladanih in pretežna masa delavcev mestnih in poljedelskih. zahteva v vedno večji meri konkretne rezultate, ne pa gole fraze. Ekonomski standard se je neizmerno izboljšal v Rusiji izza 1920. čeprav so v splošnem plače nižje kot pa v Angliji. Kljub temu pa bi se ruski delavci danes lahko borili ne le proti tujim zavojevalcem, temveč tudi proti možem kot sta Trocki in Zinovjev. če bi skušala strmoglaviti sedanji Status. PAUL SMITH, N. Y., 19. avg. Anglija namerava pomagati Zdr. državam do "skrajnosti" pri iz-vedenju Volsteadove postave. V soglasju z dogovorom, katerega je dosegel general Andrews pri pogajanjih z angleško vlado, bo sledila Canada isti politiki ter sprejela postave, da ustavi tok žganih pijač iz pomorskih pro-vine in preko meje. To je postalo znano včeraj, ko je naprosil general Andrews državnega tajnika Kellogga, naj priredi potom generalnega konzula v Ottawi konferenco s canad-skim carinskim ministrom, da se doseže sporazum glede registriranja ladij ter glede drugih zadev, ki so v stiku z nedovoljeno trgovino žganih pijač. Vrjetno je, da bo spremljal generala Andrewsa v Canadi neki uradnik justičnega departmenta ter zastopnik državnega departmenta. Tajnik Kellogg je sprejel prošnjo včeraj zvečer ter je ni takoj odobril. Predlagane konference sc bo lotil po svojem povratku iz PJattsburgha. Soglasno s tukajšnjimi informacijami, bo preživel general Andrews kratke počitnice ob Lake Cliamplain ter posvetil del svojega časa prohibicij-skim zadregam, ki so se pojavile med Canado in Združenimi državami. Dogovor s Canado je baje le formalna stvar, ker so prejšnja pogajanja ugladila pot k hitri akciji. Ko se je mudil general Andrews v inozemstvu, se je pogodil z Anglijo glede dogovora, vsled katerega bo angleška vlada informirala Združene države glede vseh pošiljatev žganih pijač, namenjenih v Združene države. Canada hoče baje storiti isto ter je raz-ventega obljubila, da bo popravila svoje postave glede morskih pošiljatev. Poleg tega pa je Canada pripravljena ojačiti svoje carinske odnošaje, da pomaga Združenim državam pri izvedenju Volsteadove postave ob meji in obali. mirovna pogajanja so se izjalovila Pogajanja med delodajalci in premogarji v Angliji so se zopet izjalovila, ker vztrajata obe stranki na svojih stališčih. — Delavski zastopniki pravijo, da ne bodo premogarji nikdar delali po osem ur na dan. Slana v Massachusetts. Iz okolice Springfielda, • Mass., poročajo, da je-4>adla včeraj zjutraj lahka slana. LONDON, Anglija, 20. avgusta. — Dočim se je izjalovil prvi poskus premogarjev, da otvorijo nova pogajanja z lastniki, se je pojavil nov razvoj na nekem včerajšnjem sestanku, ko je sto delegatov delavcev Bolsover Colliery Company sprejelo ponudbo delodajalcev, da delajo po sedem ur in pol na dan in da ostanejo mezde iste kot so bile. Rovi te družbe, v katerih je zaposlenih 17,000 mož, bodo vsled tega takoj zopet otvorjeni. Nottingham in Deby lastniki premogovnikov so sklenili otvoriti svoje rove na temelju istih pogojev kot Bolsover Co. Skupni sestanek eksekutive premogarske fecic-racije ter centralnega komiteja zveze delodajalcev ni prišel preko obrazložitve stališča obeh spornih strank. To ravnanje je razkrilo tako velik prepad med lastniki in delavci, da ni nobene neposredne vrjet-nosti, da bi se razprave razvile v pogajanja. Obe stranki sta se vsled tega ločili, ne da bi kaj dosegli. Lastniki so vztrajali pri osemurnem delavnem dnevu in okrajnih dogovorih. Voditelji premogarjev pa so odvrnili, da ne bodo delali premogarji nikdar po osem ur na dan in da ne bodo nikdar sprejeli okrajnih dogovorov. Zvečer sta obe stranki izdali ugotovila, v katerih pojasnjujeta svoje stališče. Stališče premogarjev je, da je povečanje delavnih ur nepotrebno za uspešno obratovanje industrije in da je bistveno potreben naroden dogovor glede ureditve plač. Stališče delodajalcev pa se glasi, da so ure dela ter mezde, veljavne pred prekinjenjem, sedaj nepraktične in da bi bil nepraktičen tudi narodni dogovor glede mezd. Lastniki ostro nasprotujejo vsaki nadaljni podpori za industrijo. V oficijelnem ugotovilu premogarske feedera-cije, v katerem se opisuje polom konference, je izjavil A. J. Cook: — Iz ugotovila lastnikov premogovnikov je razvidno, da se smatrajo zmagalcem v tem boju; da se niso tekom prekinjenja obratovanja ničesar naučili in ničesar pozabili; da je po njih mnenju edini način, kako zopet zakladati deželo s premogom, direktni sprejem prvotnih pogojev delodajalcev od strani mož. — Vsled tega nimamo nobene druge alternative kot pozvati ljudi, naj ojačijo svoj odpor proti tem pogojem, kojih sprejem bi pomenjal skrajno bedo za naše ljudi ter škandalozno znižanje njih ! življenskega standarda vsaj za eno generacijo. bilo zapisano: — Šel sem. da izvršim samomor. Ker se je pozneje izkazalo, da je poneveril v celem $10.000, je bil izdan za njim generalni alarm in poslfdica^tega je bila njeg^s-a. aretacija v Detroitu. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko amerigkega ali kanadskega denarja nam je tra večji grm, ki ovira pogled na cesto. Ker je cesta od mosta naprej ob Kolpi ravna, je šofer Josip Piciga, rodom iz Kopra v Istro, vozil z veliko naglico. Šele v zadnjem trenutku, ko je privozil do ovinka, je opazil veliko nevarnost, a bilo je že prepozno. Zavrl je sicer z vso silo, pri tem pa je zašlo zadnje kolo avtomobila preko mostička in avto je treščil z vse silo na travnik. Prevrnil se je in pokopal pod seboj šoferja in vse tri potnike. Katastrofa je bila strašna. 28. letni šofer Josipu Piciga je obležal na kraju nesreče takoj mrtev. Imel je smrtonosno poškodbo na čelu, ki jo je dobil očividno od volana ter veliko rano pod levo nosnico. 11-letna Silva Presker, ki je sedela spredaj pri šoferju, je dobila kompresijo prsnega kosa na levi strani. Ima pa tudi občutne poškodbe na glavi, pod brado, veliko rano 11a levi roki in razne človeka, ki sta bila povsem različ nih nazorov glede smrti. Bila sta David de Maio. star 33 let iz Xew Roebella. oče šestih otrok, in William Hover, črnec. iz Manhattana. Edina skrb Hoverja je bila. da bi bila "cerimonija" čimpreje končana. De Maio pa je bil zelo vznemirjen ter je upal. da bo sodnik Thompkins preložil svojo nedolžnost prav do zadnjega. — Jaz nisem edini. ki ve. da sep-nedolžen. — je rekel de Maio. k: je bil obdolžen. da se je udele žil napada na inšpektorja Jakob;-Sehumaehera in motormana Xi-eolla, ki sta -bila ustreljena nr poulični kari v Mount Vernon * pretekli jeseni. — Prank Daly je prisegel predno je umrl. da sem nedolžen tešem prepričan, da l>i mi moral" pustiti življenje radi moje dru zine. Hover, ki je bil star 25 let in k' jo živel preje na zapadni 131). ee sti v New Yorku, je ustrelil svojr. ženo 111 svojo petletno hčerko Sil vijo. — Xe bi vzel desetih let mest' eksekueije, — je rekel Hover, — da ne govorim o smrtni ječi. d? bi se na ta način rešil stola. Zaslužim da grem. moram iti ter hočem iti. Warden T ..awes je rekel, da ni obnašanje Hoverja bravada. Xekako trideset ur, predno šel na električni stol. je bil Ilover ki je bil brez konfesije. sprejet v katoliško cerkev na lastno prošnjo. Obiskala ga je tudi mati. Iver je bil De Maio skrajno nervozen, je bilo sklenjeno poslati ga prvega na električni stol. Živci Hoverja so bili močnejši. Rev. McCaffrey je spremljal o ba na zadnji poti. Tekom dneva je bil de Maio zelo razburjen. Predno je dobil usodepolno novico, da je bila 11 je-gova prošnja odklonjena, je na ročil zadnji obed. obstoječ iz kokoši in paradižnikov ter nekaj ci garet. Obiskala ga je tudi žena s par otroci. Hover pa je naročil pečeno ra co. smokve, grah. vanilni sladoled, ducat smodk ter par cigaret. Maščevalec svoje časti oproščen. Svoječasno smo že poročali o setizacijonalnem uromu pariškega mult imilijonarja, veleindustrijal-ca Laneellea. Te dni je bila obravnava. Trajala je dva dni. Zanimanje za obravnavo je bilo velikansko. Xa tisoče ljudi se je gnetlo okrog justične palače. Ljudje so plačevali za sedež v porotni dvorani tudi do petsto frankov. Mnogi so prinesli seboj hrano in pi- jačo za ves dan. - Obteževalno za milijonarja Laneellea je izpoveda-poškodbe na ostalih delih telesa. la njegova hišnica. Ta priča trdi. Potnik Ostružnik in gospa Presker imata več manjših ran. vendar pa bosta morala ostati nekaj časa v postelji. Silvo Preskerjeva in njeno mater so odpeljali z vlakom v Kar-lovac, mrtvega šoferja Piciiro pa v mrtvašnico k Sv. Roku v Metliki. Prvo pomoč je nudil ponesrečencem metliški okrožni zdravnik dr. Matjašič, ki se je zavzel zanje z vso ljubeznijo. Umrli v Ljubljani. Terezija Kastelič, bivša postrež niea, 72 let. Anton Rozmarič, delavec, 23 let. Jože Menšek, posestnik, 40 let. Marija Pibernik, kuharica, 70 let. 4 da se Lancelle ni nahajal v silobra-nu. temveč, da je na letalskega poročnika Marge a. ki ga je zalotil v intimni situaciji s svojo soprogo, enostavno ustrelil, tako da je ostal prešestnik na licu mesta mrtev. Druge priče so izpovedale za Laneellea ugodneje. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali. nakar je bil Lancelle oproščen. Občinstvo mu je navdušeno vzklikalo ter ga odneslo na ramah iz dvorane. Pred stanovanjem njegove nezveste soproge, ki leži bolna v postelji, je priredilo ljudstvo demonstracije. Velika železniška nesreča v Nemčiji. 21 ljudi je bilo ubitih in trije so bili ranjeni tekom nemške železniške nesreče. — Neznane o-sebe so povzročile nesrečo s tem, da so razdejale tračnice- H * '»• BERLIX, Xemčija. 20. avgusta. Eno in dvajset oseb je bilo ubitih in tri so bile resno poškodovane vsled železniške nesreče, ki se je pripetila zgodaj včeraj zjutraj v bližini Ilanovra, ko je skočil ek-spresni vlak iz tira. Xesreco so baje povzročile neznane osebe, ki so odstranile vse žeblje in spoje iz tračnice. Vlak je vozil z naglico petdesetih milj na uro. Lokomotiva je planila preko nasipa ter preobrnila vozove. Smrtni slučaji pa so se pripetili v šestem vozu. Pote1'-! lo je več kot odvanajst ur, predne! je bilo mogoče potegniti vse mrtve iz razvalin. V kratki razdalji od točke, kjer je skočil vlak iz tira, so našli skrbno zložene vse žeblje in druge odstranjene železne predmete. Domnevajo, da so vozili najmanj štirje ekspresni via ki preko zrahljanih tračnic, predno so se udale. Železnice so ponudile 25.000 mark nagrade za aretacijo zločincev. Pogostost železniških nesreč v zadnjih par tednih je pričela vzbujati nemir in ravnatelj Dorp-•nueller je sklical sestanek načelnikov obratnega departmenta, da "azmišljajo o sredstvih, kako /*tvj? rova t i življenja potnikov. LEIITE, Nemčija, 20. avgusta. Večina žrtev, ubitih tekom železniške nesreče na ekspresnein vlaku Berlin-Kolin, jc obstajala iz Xemcev, a ranjena je bila angleška žena znanega komponista Hermana Dareskija. V kolikor je bilo mogoče izvedeti dosedaj, ni bilo na vlaku nobenega Amerikanea. Xenadnost nesreče in dejstvo, da je večina potnikov spala, je povzročilo nepopisno paniko. \ re. hi ne morejo dojiti svojih otrok, ruy ne poskušajo z drugo hrano^pac paedinoleto janesljivo hrano ki otroke l ! ■ ., Peter Zgaga EAGLE BRAND CONDENSED MILK. ^rii-ssr- S ov. 1 S t. m kuponom dobite zast<-mj navrxlitn. v ma,-ternem Jeziku o hraniti in skrbeti za50 in otroku. L-žJte gtL ln pošljite z Imenom in naslovom. eoRdkn company Borilen Bldp., Now York The Nemčija imenovala zastopnika pri Ligi. Človek, ki urejuje šaljivo kolono, bi storil veljko napako, če bi vsak dan ne omenil Italije, oziroma razmer, ki vladajo na Laškem, j Tako sem naprimer te dni čital naslednje značilno poročilo iz ita-, lijanskega glavnega mesta : I — Xjegovo veličanstvo, italijanski kralj, je dalo mir istrskemu . predsedniku Mussoliniji: nadaljne j polnomoči. ! To je baš tako kot če bi kdo zapisal : — Predsednik Katoliške Jedno-te je dovolil Koverti. da se sme vmešavati v jcdnotinc posle. * Xeki metodistovski duhovnik je rekel : — Evropa se izgovarja, da ne more vrniti Ameriki izposojenega denarja. Statistiki .no natam 110 preračunali, koliko potrošijo pv- J ropski narodi za pijačo. Ta svota j je deset krat večja kot je pa svo-t ta, ki jo dolgujejo Ameriki. Fi-j načniki igčejo sredstva, in načine. kako bi mogla Evropa plačati. Načrt je povsem enostaven. Ev-( ropa naj uvede prohibit1]jo. Ker I ne bodo ljudje smeli uživati pijače. bodo v par letih prihranili toliko denarja, da bodo lahko vse plačali z obrestmi vred. Tak je torej načrt metodistov-skega pastorja. Toda pastor ne pomisli, da je posledica prohibicije mun d ju. I11 da je inunšaju desetkrat dražji kot pristna pijača. In da bi d® bila v tem slučaju Amerika nič na boljšem, dočim bi se Evropa ponižala na ameriško stališče, tore.i na stališče, za katero Ameriki mh<"e w zavida. sta. — Leopold voh Hoesch, nemški poslanik v Parizu, ho zastopal Xemčijo na seji komisije Lige dne 3D. avgusta. 1'stroj sveta Lige narodov bo določen 11a tem posvetovanju. Rimske barke. Arheologi že davno vedo. da počivata na dnu jezera Xcnii v Albanskem gorovju blizu Rima dve rimski galeri iz dobe Cczar- t jev. Muzeji bi zelo radi dobili to • brezprinierno zgodovinsko red-» kost. a vsi poizkusi jih dvigniti.' so se izjalovili, ker tičita galeri v globoki ilovici. Zdaj je sklenil po-1 sebni tehniški odbor, da bo dobil galere s pomočjo začasne osušitve jezera. Spustili bodo njegovo vodo po majhnem kanalu v sosednje Albansko jezero. Na vojni čas spominja, po zadnjih vladnih lili repih, omejitev potrošile moke. Peči se bo smela samo ena vrsta kruha, fin kruh se svloh prepove in tudi izdelovanje peciva in slaščič. Črna srajca — črn kruh. Gospodarska bitka se nadaljuje z vsemi sredstvi, da bi se dosegla' čini večja gospodarska osamosvo-j jitev dežele. ' Po vojni so se države spomnile tudi tistih junakov, ki so molče žrtvovali svoje življenje za domovino. Vsepovsod so postavili spomenike "neznanemu vojaku". Tudi v Parizu stoji tak spomenik. In iz Pariza poročajo: Te dni so našli na spomeniku. , postavljenemu 11a čast "Xeznanf*-inn vojaku" nekega Amerikanea, ki je bil nezavestno pijan. Spra-,'vili so ga na policijsko stražnico. kjer se je šele naslednjega dn® zavedel. S tem je bil grob v gotovem Najdeno truplo. Včeraj so našli truplo Mrs. Crans. iz Denverja, ki je padla s tisoč čevljev visoke skale v Yellowstone parku. ROMUNSKA kraljica KONČNO, KINEMATOGRAFSKE SLIKE, KI — GOVORE. IGRAJO. POJEJO POTOM NAJČUDOVITEJŠE IZNAJD-BE DANAŠNJEGA ČASA VITAPHONE Predstavlja se PIL II ARM OX IČX1 O R K EJ STER, ZBOR METROPOLI-TAX O P K R A HOUSE. — MARTIXELLI, M 13 H A ELLMAX, HAROLD BATE R, .M A R I O X TALL E V , in drugi. V zvezi s tem NAJSLAVNEJŠI IGRALEC SVETA JOHN BARRYM0RE v"DON JUAN" DVAKRAT DNEVNO WARNERS THEATRE 52nd STREET A BROADWAY ROJAKI. NAROČAJTE SE If A "GLAS NARODA ", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD* DRŽAVAH. Kako zasluziti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko vec kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. /f r State Bank New York, V. 7. 1 oziru oiipi-asrPii. Toda Amerikauei niso v tem o-ziru pre ver ralilix'-utni. Poglejmo, kakn je v Ameriki. Pred par leti je bila rojena pro-hibicija in je bila še isiega dne pokopa na. Xjen grob je ogromen. Razprostira se o•... »• .m • sleparskimi sredstvi in da je bil 32. dan zasačen pri zauživaitju bi-onmiza; katerega mu je prinesel strežaj po naročilu impresarija. Sodišče je Nelsona dobro gasilo. Obsodilo ga je na dve leti in dva meseci zapora, njegovega impresarija ha štiri mesece in njegovega strežaja Millerja na en teden. Obenem je bihr vsem trem zaplenjena imovina, ki so si jo prislužili k sleparskim početjem in ki pride v državno blagajno. Te gotovine pa je'celih 32.000 zlatih mark. da vara občinstvo in da strada si Tako je okužena bolnikova poste-j Od 18. d9 24. meseca — štirje j pomočjo tajno zauživane hrane, lja, obleka, njegovo jedilno orod- j obedi na dan. J Nelson je vsak dan popil na »kriv- C^^Zt^:^1 Ob 7. zjutraj. - Koruzni, ovse>- 4 njegove postelje, ako se ista spro-. m ah P*eniCui zdrob> (kot P^J ti temeljito ne razkužujejo. , navedeno). Servirajte z mlekom Iz povedanega je razvidno, ko- ah i>a * suroviK1 ^om in soljo, like važnosti so oblastni predpisi,' Po e™ mehko kuhano jajce vsaka dva ali tri dni. Včasih razsekdno da se naznani vsak slučaj nalezljive bolezni, odda bolnika v bolnico' kokošje mc'so na kruhu- mle" in razkuži njegovo stanovanje. — ka" drobni piškoti in surovo mas-V svojo lastno škodo in proti svo-'lo ah I>a star kruh in surovo ma-jemu bližnjemu grešijo oni. ki na- šlo. Tenholt branil, dovoliti odposlancu ministrstva, komisarju Busdor-fu, vpogled v akte o dosedanjem poteku preiskave. Busdorf se je zato obrnil najprej na preiskovalnega sodnika, toda ta je izjavil, da mu delovanje Tenholta popolnoma zadostuje in da ne želi, da bi se v zadevo vmešaval Busdorf. Končno sta se zedinila, tako da bo Tenholt vodil še naprej preiskavo v Magdeburgu, dočim se bo Busdorf omejil samo na nekatera poizvedovanja v okolici. Prvi korak ki ga je napravil Busdorf. ki je na glasu kot izboren kriminalist, je bil, da se je podal v domovinsko občino Sehroederja ter tam poizvedoval o njegovi preteklosti. Na svoje največje začudenje je do-znal, da Tenholt tukaj zdolaj še sploh ni ničesar preiskoval in niti ni odredil hišne preiskave, dasi je našel pri Scliroederju toliko obte-žilnega materijala. Nato se je podal v Kocin, kjer je stanovala ne- Tenholta že samo dejstvo, da je vesta zaprtega Schroederja. Od osumljeni Haas židovskega poko-lenja. za njegovo krivdo dovoljno in merodajno. Potek preiskave nedvomno dokazuje, da se je vršila preiskava popolnoma pod vplivom Hackenkreuzlerjev. nje je izvedel, da od zaročenca stalno dobiva pisma ter da mu je Tenholt posebno naklonjen in da mu dovoljuje sestanke s sestro, ki trajajo po več ur. S temi novimi razkritji se je vrnil Busdorf v Dne 10. jnnija 1025 je trgovski Magdeburg. Tam je obvestil pred- potnik in bi*'ši knjigovodja tvrd-ke Haas v Magdeburgu, Helmut Helling nenadoma brpz sledu izginil. Dve učenki njegove sestre-šsvilje, sta ga nazadnje videli v družbi z nekim šoferjem in slišali, da sta oba dogovorila sestanek sednika sodišča o rezultatih svojih raziskovanj ter mu obenem najavil, da bo napravil dne 16. julija v Schroederjcvi hiši preiskavo. Predsednik .sodišča je smatral za potrebno, da o tem obvesti tudi Tenholta. Slučajno je bil pri nekem mostu. Bodisi, da se Busdorf med tem odpoklican od preiskava ni izvršila s potrebno j ministrstva v neki drugi važni za-energijo, bodisi, da je bila vsa ta ' " " 1 ' " ^ - - - m |l ,£ stvar že Vnaprej dogovorjena —■ kar nekateri nemški listi odkrito namigujejo — o Hellingu niso ničesar več dognali. Koncem oktobra pa je bilo v Magdeburgu izdanih več čekov iz Hellingove če-kovnice. Kot prodajalec teh čekov Med tem pa se je Tenholt po štirimesečni preiskavi devi. prvič podal v Schroederjevo hišo kleti pod betoniranim podom je našel truplo umorjenega Ilellin-ga. Busdorf je po svojem povratku nadaljeval s preiskavo. Najprej je bil aretiran neki 22-letni R. j je odkril šoferja Grosseja, v či-Schroeder, iz Gross Rottmersle-( gar družbi so nazadnje videli Hel-bena, bivšr reihverovec, človek linga. Busdorf je odredil njegovo burne preteklosti, ki ima na vesti že več političnih umorov. Pri njem po našli tudi razne zastavne listke aretacijo, toda po štirih dneh je Tenholt šoferja izpustil, dasi je Busdorf zbral prot*i njemu nepo- in je res dolgo časa privijal in odvijal luč. Končno pa se je tega le naveličal in šel pogledat za tujcem. Toda na njegovo veliko začudenje, ni bilo moža nikjer več. — Ko pa je stopil v sobo. je opazil, da so vse omare odprte in vse razmetano. Bilo mil je takoj jasno, da je možakar stanovanje izropa! in izginil. Ko so zvečer prišli starši domov in zvedeli, kaj se je v času njihove odsotnosti zgodilo, mali Vilko seveda ni imel dobrih uric. Oštevali so ga in kar ga je najbolj jezilo, predbaeivali so mu, da je tat samo po njegovi neumnosti mogel tatvino izvršiti. — To mi bo drago plačal! — je vzkliknil ogorčen dečko, — ga bom že dobil v pesti! — Naslednjega dne se je oče z dečkom takoj podnl na policijo in prijavil tatvino. Dečko je z neverjetno natančnostjo podal osebni opis tatu ter pripomnil, da je govoril v bavarskem narečju. Toda vse iskanje policije je ostalo zaman. Tatu niso našli, pač pa se je ugotovilo, da je nekaj dragocenosti zastavil v mestni zastavljalnici. Dečko je naslednje dni vedno stikal po ulicah in ogledoval ljudi. če bi morda ne opazil med njimi tatu, ki ga je tako nesramno speljal na led. A nič. Pred par dnevi pa je šel v kopališče, da se z drugimi fanti malo pozabava na pesku. Jedva pa je stopil v ograjen prostor, ko je zagledal v bližini ograje moža, ki ga je že toliko časa zanian iskal. Brez pomisleka jc začel klicati: — To je tat! Pri-mite ga ! — Tujec je bil seveda zelo presenečen, vendar pa se je na zunaj kazal mirnega. Ljudje so od vseh strani vzeli skupaj, deček pa je venomer gonil svoj: Priiuite ga! — Ko je tujec spregovoril, je deček takoj pristavit: — On je brez dvoma, ker govori bavarski dialekt. — Med tem je nekdo poklical stražnika. Ta sprva nf vedel. ali bi dečku verjel ali ne. -1— 'Končno pa je vendar zahteval od tujca, da se legitimira. Možakar lezi j i ve bolezni zakrivajo in se' 0b zjutraj. — Suho goveje izolirajo, polože v posebno sobo in meso< zdrobljeno ali pa nastrgano, zabranijo vhod nepoklicanim ose- Jan^c srce- za rebrn ice, fino raz-bam j sekano. Kokoš, špinača, glavice Pomena varnostnih odredb pro-'Špargljev — preeejeni paradižui-ti nalezljivim boleznim danes še ki- d°bro kuhano korenje, zmeč-mnogi nočejo umeti. Vrata bolui- kana karfijola. Pečena ali kuhana za zastavljene predmete, ki so se .bitne dokaze za njegovo soudelež-fse l,rav legitimiral m se pri-izkazali kot lastnina izginulega bo pri umoru. Grosse ni bil niti, stavi- da ^ šee Vred dvema dne" Hellinga. Že ta dejstva so jasno zaslišan, ker bi njegove izjave ne- voma Pr,špl 17 Olovea. Pa dec-pričala, da je moral Schroeder dvomno razbremenile Haasa. fn!ko le m odnehal, je stražnik moza kaj več vedeti o usodi Hellinga.' tega Tenholt hi hotel dopustiti. | Povabl* na policijo, kamor je sle Na podlagi izpovedi učenk Hel- Raje je pustil pravega morilca na dil tudi de5ko Tu so zar'eh tnJeu lingove sestre ni bilo težko izšle- prosto. ( temeljito izpraševati vest m kma diti šoferja, s katerim je bil nel- Čim dalje je Busdorf preisko-!ln se ie Ukazalo, da so ujeli nevar-ling nazadnje v družbi, in njegov val afero, tem jasnejše je posta- EeSa tatn- De5ko> zmagoslavno umor bi' bil kmalu pojasnjen. — | jalo, da je Haas popolnoma nedol- jtekel domov ter sporočil starsem. Toda hackenkreuzlerskemu komi- žen, dočim uživajo pravi krivci da SV0->0 neumnost ze popravil, aarju Tenhpltu je brez dvoma ve-| in morilci neomajeno zaupanje ko-} In res so dobili vrnjene vse stvari, liko bolj prijala izpoved Bchroe- J misarja in preiskovalnega šodni-derja, ki jc izjavil, da je predme-(ka, kojih dolžnost bi bila. da iz-te, ki so jih našli pri njem, dobil. sledita morilce in jih izročita roki od nekega gospoda, ki ga pozna pravice. Vse, kar je mogel Ten-samo pod imenom Adolf. Zdaj so holt doslej dokazati za krivdo Ha-skozi cele tedne iskali samo tega, asa, je, da je politični nasprotnik Adolfa. Komisar niti ni ukazal. Hackenlcreuzlerjev in — ^id. In hišne preiskave pri Schroederju, | to je danes v Nemčiji dovolj, da kove sobe odpirajo vsakemu, kdor hoče napasti svojo radovednost: niti otrokom in živalim, ki oble-zejo vse kote, ne branijo prihoda. Bolnik je dostopen vsaki branjev-ki, ki se ob njem nasitnari, nakar obleta vso okolico ter jo oijseje z bolezenskim semenom. Isto je z otroci: skupaj se igrajo in valjajo po prahu, drug drugega se dotikajo, prijemajo in ližejo igrače, božajo živali, osobito pse in mačke, ki pobirajo ostanke bolnikove hrane in so okužene s prahom, nabranim v bolnikovi bližini. Tako prejema nedorastla mladina bolezenske kali ter jih v medsebojnem občevanju presaja drug na drugega. Nerazumno ravnajo tudi starši, ki božajo in poljubujejo bolne iu zdrave otroke. Pogostoma se dogaja, da za nalezljivo boleznijo obolijo cele družine ter umrje zaporedoma več članov za jetiko v najlepši življen-ski dobi. Vzroke je vedno iskati v medsebojnem okuževanju. Ali ne uživajo mnogokje ostanke bolnikove brane zdravi družinski člani, rabijo isto jedilno orodje, vdihavajo prah, onesnažen po izmečkih bolnika in nosijo za umrlim nerazkuženo obleko in perilo. Nič ne pazijo v takih družinah na snago in na hrano, katero puščajo odkrito, da jo oblezejo muhe, ki se pasejo na bolnikovih odpadkih. Nobene važnosti ne polagajo na umivanje rok po dotiku bolnika. Povod razširjenja nalezljivih bolezni je tudi zbiranje ljudi pri mrličih, udeleževanje pogrebov in takozvane sedmine, ki se vršijo v hišah, odkoder so pravkar odnesli mrliča. Vsega tega oblastno ni mogoče zabraniti. ako domači nalezljivo bolezen zataje. Prav tako je nemogoče prepovedati prodajo ži vil: mleka, sadja in zelenjave, kadar nam niso znani bolezenski pojavi. — Iz enega samega sluča ja nalezljive bolezni, ki se ni pravočasno zatrl, nastane lahko cela vrsta nevarnih obolenj, ki zahtevajo mnogo denarnih sredstev in življenskih žrtev ter puščajo neprijetne posledice za celo življenje. jabolka. Suh kruh in surovo maslo. Po 21. mesecu pečen krompir in dobro kuhan stročji fižol. Ob 3. popoldne. •— Kokošja, goveja ali jančja juha z rižem, — zdrobljenim v juho. Pudding iz koruznega škroba ali navadnega riža ter kuhane češplje. Piškoti iz otrobov ter surovo maslo ali pa star kruh s surovim maslom. Ob 6. zvečer. — Pšenični zdrob. pšeniČna smetana kuhana po dve uri. — Dajte eno do treh velikih žlic z mlekom aH pa surovim maslom in soljo. Ca.y> mleka, prepe-čenca ali pa starega kruha s surovim maslom. Pripomba. — Otrok sme dobiti tekom prvih sedmih let svoje starosti le malo mesa. Razen tega se sme dati otroku meseno dijeto le po enkrat na dan, in sicer zelo malo. Ce vključuje dijeta bogato hrano, ki vsebuje dosti proteinov, kot jih imajo naprimer jajca, ribe in grah, se lahko meso izloči, razen če ga zdravnik priporoči. he, ki bi mu nedvomno omogočita daleko najvišji rekord. Predno pa je dostradal. je prišla njegova lumparija na dan in moža so dali najprej v bolnišnico, potem so ga pa izročili sodišču. Njegov slučaj je tako razburil javnost in varnostne oblasti, da je bila uvedena stroga kontrola nad vsemi drugimi stradalci in da se je tudi stra-dalna produkcija Jollvja še enkrat preiskala. Pri tem je prišla na dan, da je tudi Jollv potegnil ljudi za nos. ker je tudi on zauži-val skrivno hrano. Harry Nelson se jc te dni moral zagovarjati pred sodiščem v Lij skem in ž njim vred sta bila na zatožni klopi njegov impresario trgovec Schuetzenzuehel ter nje gov strežnik Bern hard Miller. Obtožnica mu je očitala, da je hotel doseči rekord v stradanju s ' V Rihembergfu tožijo o ogromnih dokladah. kakršnih ni kmalu daleč naflkoli. Sedaj pa hoče občinska uprava naložiti obči na r jem še nove stroške zgradbo "Občinskega doma", dasi ni zanj nikake potrebe Pa tudi vsa potrata z županskim u-adoin mora nbhati! Za slab spanec in nsti slab počutek v jutro. Konečno jt* tu zo prebavo ic napenjanje po Jedi ln daje zčlatno" odpomoč v slmnju vnetja m»_hurja in pogostega scanj.a. C'* se počutite ravno prav, Je vaSa dolžnost, da poskusite to zdravilo. Zove se Xupa-Tone. Pojdite v lekarno ln kupite steklenico. .Jemljite ga par dni In ('■•i ne lx>ste zadovoljni z rezultati, nesi-te ostalo nazaj ln dobili boste denar pf vrnjen. Izdelovalci Xiiga-Tone hočejo zadovoljiti vse rubitelje tega zdravila. zato jamčijo NugivTonc in za-htovs»jo, da lekarnarji povrnejo denar ako ne stori vsega kar pričakujete. Priporočano, jmačeno in na prortaj v vseh lekarnah. —AdVL iniit! Vii skušal oruirati v ti'.c* in morilca. Le ziyabneipti JŠtni-J aferi tako ražne osebe, kot je bil manju javnosti in zasledovanju šofer, a katerim so Hellinga na- j neraifiteresiranege časopisja se Njeinfi je iel aamo' je *ahraliti} d* v Magdeburgu V trVv 1 t V Takoj pnfiM . SA3TTAL MZpV ' Zagotovo dobita prfitno. Glejte aa »as »do VMItfr", Naprodaj V vseh ^i'; 'Mstnah. Realizem na dvoru. Ruska trupa <4Hudoženstveni-kov" gostuje sedaj v Ženevi. Pri dovina le malo. Na koncu drame "Živi mrtvec'* se je zgodila nesreča, kakršnih pozna gledališka zgo-doina prav malo. Na koncu drame se je namreč glavni junak Fedja ustrelil. Fedjo je igral A. Viru-bov in se je na predpisanem mestu res ustrelil, markirano seveda. Toda ko je zastor padel, so ga našli kolegi na odru v mlaki krvi. Revolver je bil namreč res nabit. Ranjeni igralec pa je kljub temu vzdržal do konca predstave, kar je na vsak način velik heroizem. Sedaj preiskujejo, na kak način je prišla krogla v revolver. Virubov sicer ni težko ranjen, vendar pa d d j časa ne bo ?nogel igrati. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemc našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom Prečitajte te članke vsak teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. Italijanski imperijalizem je razlagal Kossini na sindikalnem zborovanju v Trstu. Ta imperijalizem ne predstavlja i>o njegovi sodbi nikake nevarnosti, marveč lioee le prispevati k splošni civilizaciji. Ako ima Italija 50 milijonov državljanov in jih doma ne more živeti nego 25 do 30. kaj naj storijo drugi? Rosini gre večkrat v inozemstvo in tam čuje. kako se vsi bojijo Italijanov in Mussolini-ja. Ako so države, ki imajo zapuščene ogromne kolonije, kako to, da bi Italijani ne moprli dobiti zemljišča. da ustvarjajo na njem drugro Italijo z intelipreneo svojih tehnikov in z rokami svojih delavcev! Zakaj taka krivica? Rossoni je pozval soeijaliste vsega sveta, da naj v svojem internacijonaliz-mu izpregovore besedo o razdelitvi bogastva in dela. Za dosego imperialističnih ciljev priporoča Rossini pred vsem enotnost Italijanov okoli voditelja . i. . Rossini je govoril jasno in odkrito. 64 PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine-z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. ' * Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo l^abino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. « FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : ; New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj ptoda-ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — • ' • MALI OGLASI v -Glas-Naro da ". rssz ADVERTISE in QLA8 NARODA Pozor rojaki! Valogilliiin^, SVETO PISMO (itare in ppye zfveze) , Knjig« je krasno trdo fcr slane $3,00. Slovenic PublisKing Company AVSTRALEC i KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA' priredil O. P. ======*= »sil 14 (Nadaljevanje.) J Ali p« je baron Korf v resniei tak brezpogojen poštenjak? {Ji •e ne bo mogoče hitro umaknil ter prepustil Dagmar njeni usofdi! V njej je brez dvoma iskal bogato nevesto. . j Ralf »e je le malo zanimal za novi stroj. Kakorhitro je mofcel, se je odstranil ter od jahal v smeri proti gradu Lepograjskih Z«3elo se mu je, da ga bo pomirilo in olajšalo, če bo vsaj po prostoru blažje kontesi. ^'flWtflS I '4T. Na tihem je upal, da jo vidi od daleč. Mogoče bo na terasi^ ko bo jahal mimo gradu. f Vedno hitrejše je pustil teči konja v svojem nemirnem hrepenenju in ko je konečno dospel do gradu, se je dvignil v sedlul, da pregleda prostor pred hišo preko zidu parka. Nobenega človek k pa ni zagledal. Kot izmrl je ležal pred njim grad. j Poln nemira je odjahal naprej. j Na poti proti domu je srečal več vozov, v katerih je videl njemu znane upnike gospoda Lepograjskega. Bogati Avstralec je; veljal za te ljudi več kot vsi plemenitaši v okolici, med katerirai ni bilo niti enega, ki bi razpolagal s tako velikim premoženjem; kot ravno on. Ralf Jansen je vrnil njih pozdrave. — Pokril bom vse dolgove gospoda Lepokrajskega, če hočete pustiti v miru konteso Dagpnar. — To bi jim najrajše zaklical, a tega seveda ni storil. Mučilo p|a ga je, da ni mogel in ni smel tega storiti. * Ko je dospel domov, je sedel s svojo materjo k zajtrku. 1 Mati je zrla nanj s skrbnimi pogledi. On je zapazil to ter ^e ji nasmehnil. i — Ali si dobro spala, mamica f j Vzdihnila je. — Ne tako dobro, sinko moj. Dolgo nisem mogla zaspati, ker sem mislila na to, kar si mi povedal včeraj zvečer. Ralf je nagubil celo. ^ — Ne bi se smela žalostiti radi tega. Žal mi je, da ti nisem prikril svoje bolesti. Ona pa je zmajala z glavo. *** — Ni ti Jtreba iti. Vidiš, jaz sem morala vendar zapaziti, da imaš nekaj na srcu. fcJaj sem vendar tvoja mati. Če bi mi ne razkril svoje bolesti, bi morala yeduo misliti in ugibati, kaj te teži. Sedaj pa vsaj vem, za kaj moram prositi ljubega Boga. Ko ga je slednji zapazil ter spoznal da ga pričakuje, je ostavil svojega konja ter rekel: , t .______t — Dober dan, gospod Jansen. Ali je morda kdo bolan pri vasi Vidim, da ste me pričakovali. Ali se peljete v mesto f — Vsekakor. — Ali vas smem prositi, da sedete v moj voz? Tudi jaz sem na poti v mesto. Vaš voz nama lahko sledi. — Dobro, kajti deležen bom pri tem dobre družbe. Ralf je prisedel ter dal svojemu služabniku navodilo, naj mu sledi. Dr. Hart ling je zrl z dopadajanjem na Ralf a ter rekel konečno: —. Dobro za nas zdravnike, da ni toliko zdravih ljudi kot ste vi. Če bi bili vsi taki, bi morali mi zdravniki umreti od glada. Kljub temu pa mi neizmerno ugaja videti tako zdravega človeka. Mišice imate kot iz jekla. Ralf pa se ni dosti brigal-za to, ter vprašal po kratkem molku: — Ali je kdo zbolel na gradu, gospod doktor, ali pa ste bili tam le radi samomora T (Dalje prihodnjih.) * Ft. Ž.: _ : " ' 0 poplavah in špinači. F ARMERJEV A SKRB Sedaj, po dnevih žetve je stari pregovor "Farmerjeva skrb je, da rode polja", prišel do svoje popolne veljave. Industrija je desna roka sreče in mati uspeha. Toda samo, a ko ste pri dobrem Vprašali so me, zakaj sem baš liva ljubi Bog. Da je pa kako vre-jaz tisti, ki nič ne piše o vremenu, j me, tega, kakor nego križem drži pero in črnilo vedel. rečeno, nisem da katastrofe 4 Pogledil ji je roko. 1 9 f ' — Tebi seveda ne ntt>rein ničesar prikriti. S svojimi skrbntmi . t in ljubimi očmi mi zreš naravnost v srce. Sedaj ti hočem tudi poye-dati, kar sem izvedel preje £>d upravitelja. Gospod Lepograjski se je v zadnji noči ustrelil. Vsa preplašena je sklenila gospa Jansen roki. i 4 i r kaj konteso Dagmar, \ ' mi ne more zdaj pa in hudiča! Toda ni moja krivda. Kako naj sem pod svoje pero vzel vreme, ko sploh nisem vedel, da ga imamo ! Kajti so sedaj jako strogi nazori zoper nedostojno nošo in zlasti zoper gole noge. Primerilo se je pa desnemu mojemu čevlju, da je Potem mi pa žena nenadoma pove, da bo treba jesti še več špinače, ker nam bodo znižali dra-ginjske doklade. Moja žena je o-likana: bere časopise in sploh — kadar dela na parceli, ima na nogah galoše. Začudil sem se: kako ? Da nam bodo doklade znižali in to zaradi špinaČe ? Mar iz ozirov na narod- pokazal globoko dekoltiran palec, no zdravje? Taka noša je resnično zelo nedo-1 O ministrstvu za zdravje sem že stojna. Zato sem nedostojni čevelj slišal, da je jako brižno in da ne sezul in ga poslal v čevljarno, naj mine dan, da ne bi spisalo kakega ga popravijo! In sem na čevelj le-! pravilnika. Pa sem mislil: sedaj po Čakal doma, kajti sem državni bomo dobili pravilnik še za špina — Sveti Bog! Zakaj pat? — Ker je uničen. Njegov grad bodo prodali. — Kaj bo postalo iz njegove žene iu otrok? — Kdo ve to, mati? * — Sveti Bog, sedaj te pač skrbi, kaj postalo s ne, Ralf? Prikimal je. — Kako dobro me razumeš. Noben drugi človek zreti v srce tako kot ti. — To ni nikako čudo. Če bi bilo drugače, bi bilo slabo. Sedaj ti moram še reči, da mi je prvikrat žal, da nimamo nikakih stikov t odlično gospodo v tukajšnji okolici. Če bi bilo tako, bi se lahko oglasil pri damah ter videl, če moreš kaj pomagati. To je bistvena dolin*et sosedov. No, — ostala gospoda se bo pač zavzela zanje. Ubogi ljudje! Vajeni so sijajnega življenja in sedaj bodo morali proč, v negotovo bodočnost. Saj veš, Ralf, lahko se je privaditi boljšemu življenju, a težko slabemu. — Zelo težko, mati. Kako vesel bi bil, če bi se mogel peljati k damam ter jirt ponuditi svdjo pomoč. — Tudi jaz bi to zelo rada storila. Upam pa, da bodo deležni pomoči z druge strani. Predvsem je tukaj mož, ki ljubi konteso Dagmar. ' Ralfu se je stemnil obraz. — Ne vrjamem, da se bo poslužil te svoje pravice, mati. Vse, kar sem Čul o njem, me sili k domnevi, da bo pustil konteso na cedilu, kakorhitro bo izvedel, da je revna in v potrebi. — No, potem ne bo dosti izgubila ž njim ter ji bo treba celo čestitati, — je menila stara dama. Nato pa je pričela zreti zamišljeno predse. Njeno ljubeče ma terinsko srce je iskalo utehe in žarka upanja za sina. Molče sta zaključila, zajtrk. Konečno je rekla gospa Jansen, ko •e je predramila iz svojih sanj? — Ali nisi rekel, da bodo grad prodali? — Da, mati. Zagotovo domnevam to. In ko se bo to zgodilo, ga bom kupil jaz. Saj sem itak hotel povečati svoje posestvo. — Ali ne boš imel potem preveč dela? — Nikakor ne. Grad itak meji na moje posestvo. — No, ti veš seveda boljše kot tvoja stara mati. Mislila sem le, da bi morale biti dame naravnost vesele, če boš kupil posestvo. Ti bi jih gotovo ne pregnal teko brezsrčno, dokler bi ne našle novega doma. v . Presenečei jc tlvignil glavo ter se ozrl vanjo z blestečimi očmi. — Mati, ti imaš včasih naravnost čudovite ideje. Olajšala si mi naravnost srce. Takoj po obedn se odpeljem v mesto, k bankirju Volkmanu, ki pozna natančno razmere. Stara dama je smehljaje prikimala. — Stori to, sinko moj. Ne kaže ti čakati brez vsakega dejanja. Vem, da bi te to najbolj mučilo. Skočil je pokonci ter raztegnil roki. — Da, mati, stati brez dela je najhujše zame. Ponosno Je zrla na svojega visokoraslega, močnegla sina. Takoj po obedu je dal napreči Ralf svoj lahki voz ter se odpeljal v mesto. Za njim je sedel le en služabnik, kojega naloga je bila držati vajeti, kadar bi izstopil. Čeprav je pomenjalo to daljšo pot, se je peljal Ralf mimo gradu v upanju, da vidi konteso. Njegovo upanje pa se je zopet iz jalovilo. Zapazil pa je dobro znanega mu dr. Hartlinga, ki je ravno zapustil grad ter sedel v svoj voziček, v katerem se je vozil naokrog, da obišče svoje pacijente.^ 4 Dr. HartHng je bil hišni zdravnik vseh posestev v okolici m tudi Ralf ga je že poklical k sebi, ko je nekoč njegova mati malo zbolela. * S 1 upokojenec in imam čas. Čakal sem in čakam se sedaj in je tega več kakor štirinajst dni. V čevljarni so dejali, da ne utegnejo, ker morajo nujno pisati reklame — najprej da je reklama, potem šele pridejo čevlji! Brez čevljev pa nisem mogel z doma, doma ni bi^o nič vremena, zato tudi resnično nisem vedel, da je vreme. Le ljubljena mi žena je parkrat omenila, da špinači ni treba prili-vati, ker ji priliva ljubi Bog. Pri nas namreč silno snemo špi-nače. fipinača je naš vsakdanji kruh. Špinačo je sploh izredno zdrava in priporočljiva jed. In premišljujem včasih, kako je to: vse, kar je zdravo in priporočljivo, je zanič. Na primer zdravila. Zdravila so jako zdrava in jih močno priporočajo zdravniki in koledarji. — Toda ne vem, ali se tako godi le meni — meni se zde zdravila jako zanič. Ali pa tudi knjige. Tiste, ki so priporočene, so jako zdravo berilo, ne rečem, da niso. Ampak so zanič. Nasprotno pa: vse, kar je dobro. je obrečeno, da ni zdravo! Morebiti je to tako urejeno zaradi pokore za naše grehe — kdo ve. Grešniki smo res veliki ! Torej špinače pri nas dosti snemo, prvič, ker je jako zdrava in priporočljiva, drugič pa, ker raste sama in je ni treba kupovati. »Imamo namreč na Mir ju parcelo — o tej parceli tudi še nisem nič pisal, morebiti bom drugič kaj več. Na tej parceli kaj bujno uspeva špinača in bi lahko, kar se tiče špinače,- sprejeli še kakih šest rt abonentov na zdravo domačo hrano — špinača je silno zdrava jed, kakor rečeno! Razen špinače je naša parcela jako plodovita tudi na preslici in polžih. Oni dan jih je žena v škat-ljo nabrala osem in ^ devetdeset. Mislim, da se zaradi špinače shajajo polži na parceli, kajti je špinača resnično jako zdraya in tudi priporočljiva. ; Pri tej priliki se usojam vprašati cenjene gospodinje za sy?i, ali in kako bi se dala morebiti tudi preslica koristno uporabiti za priboljšek. v skromni meščanski hrani uradniških krogov. Za dober nasvet ne bi bil nehvaležen. Drage volje bi ustregel cenjeni svetovalki recimo s — polži! Prej omenjenih osem in devetdeset je Sena s škatljo vred postila kar v Zvezdi na lgiopi — naj jih vzame kdorkoli! Pa jih je še dosti na parceli. Morebiti bi se dali porabiti tudi v kak dobrodelni namen — moja žena je narodna dama in bi bila pripravljena. . . i kal «a z^rarnikort nedy»le$ odi' Kar se torej tiče špinače, je že-V\ 1 -i.,.4 J,na parkrat .pač omenila, da jo za- čo! Ne rečem, da sem bil baš navdušen zaradi špinače; ponosen pa sem vendar bil na naše zdrav stvo in cvetoče blagostanje naše države, kar sc tiče pravilnikov. Žena pa je rekla, da ne, ampak da nam je doklado opustošilo vreme. In je povedala, toda vse lepše in natančnejše razložila, kakor znam jaz, da so narastle Donava in Drava in še druge reke v geografiji. Razdrle da so nasipe in poplavile vesoljnemu uradništvu draginjske doklade — neštete da so žrtve! To se mi je zdelo silno čudno in nezaslišano. Rekel sem, čemu si norea dela iz mene. Toda. je odgovorila, da ni take volje, da bi se, in mi je pokazala novine: res, ondu je stalo vse to zapisano! Te stvari ne,razumem. Kako je to? Ali so sedaj uradniki odgovorni za vreme? Svojčas je vreme spadalo v področje častite duhovščine ,pa še nisem bral da bi bil za vreme izdan nov pravilnik, ki bi ž njim bilo vreme odvzeto častiti duhovščini in preneseno na posvetno oblast. In potem, ali smo uradniki krivi, da se niso popravljali nasipi? Nekateri so morebiti res krivi. Dobro, tem naj se vzame lahko draginjska' doklada in naj se jim odvzemo po vrhu še avto in palače in ženske in zarade! Nas drugih pa se nasipi ne ti-( eejo. Mi drugi jih sami od sebe in brez ukaza nismo mogli poprav-] ljati. Če bi bili dobili ukaz, dobro,, bi si bili delo razdelili in bi vsak čisto rad eno uro ali dve preko uradnih ur popravljal nasipe in ne bi bilo poplav. Ne bojimo se dela! Toda se nam ni u-kazalo. In sploh ne vem, v kakšni zvezi so uradniške plače z vremenom in ali bodo v zvezi ostale. In naj je uradništvo odgovorno ne le za poplave, nego tudi za druge ujme, za kugo in potres? Kadar ne bo povodnji in bo nebo lepo in dor bičkanosno, ali bodo. takrat plače zvezane z vremenom in bodo u-radnikom zvišane, ilt2jim za 5 odstotkov, višjim pa za 30? To je treba pojasniti in naj bi se o vsem tem napisal kak pravilnik — morebiti bi ga napisalo ministrstvo za zdravje, tam znajo tako reč. , Tako sem rekel in ni dosti manjkalo, da nisem bft hud. Pa me je žena pogledala in dejala : — Počakaj! Tu-le stoji še natisnjeno, da bo po vsej kraljevini organizirana velikopotezna akcija s predsedniki in narodnimi odbori in damami in sploh, vse v prid onim, ki so prizadeti po poplavi. Potolažil se. Akp je tako, pa dobro. Čemu nas potem raz : i I V<(- ■• j: zdravju, radi delate in vas delo zanima. Ako se ne počutite dobro, ako vas obhaja splošna slabost, ako nimate teka, ako vas boli glava, ako se vam zapira, ako ne morete spati, vzemite Trinerjevo Grenko Vino. Berite, kaj piše Mr. George Kantor: — "Rose Lake, Idaho, 5. julija. S Trinerjevim Grenkim Vinom sem se spoznal Ma 1921. Več tednov se nisem dobro počutil in lekarnar mi je svetoval, da poskusim Trinerjevo Grenko Vino. Tako sem tudi napravil in od tedaj naprej je to izborno zdravilo vedno v moji hi ši". — Ena steklenica velja $1.25, nekaj več na jugu in na daljnem za padu. Ako ga ne dobite v svoji bližini, pišite na Joseph Triuer Company, Chicago, 111. (Ad. burja jo? Če se bo za nas, ki smo najbolj prizadeti po poplavi, pridno nabiralo, morebiti še več dobimo, kakor smo imeli poprej. Jn sem rekel ženi, naj gre tudi ona v odbor za narodno damo. Jaz ne morem, razumete, dokler nimam desnega čevlja! NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih •>o v kratkem obiskal zopet naš znani zastopnik Mr. JOSEPH ČEENE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravništvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati a j boljša pojasnila in priporočamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v , veljavo 31. julija, 1936 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji naselnl-§ki urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz Kdof Želi dobiti ' sorodnike ali ^o£ce te starega 'kraja, naj nam prej piše *za pojasnila. Iz Jugoma vije too-pripušCenik v tem letu 670 priseljencev, toda , polovica te kvote je določena za ameriške držaf-•Ijane, ki žele dobiti sem starine in "otroke od 18. do 21. leta in pa poljedelske tlelavee. Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Wash ington. Pred no pod vzamete kaki korak, pišite 4 a .3 .IM-IjtU FRANK SAKSER STATE BANK tt COETLANDT 8T„ NEW YORK Resolute, Bremen. 84. avgusta: Aqultanla. Cherbourg; Cherbourg, Hamburg. * 89. avgusta: Pfea. Hardin*. Cherbourg. 26. avgutU: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. Y. septembra: Be r en Kar i a. Cherbourg: George Washington. Cherbourg, Bremen; .Derfflinger. Bremen. 2i septembra; Hamburg, Cherbourg. Hamburg: Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; bourg; Bremen. Homeric. Char- 7. septembra: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Maureta.iila, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. I, septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen: He- Cherbourg. Ham« Wttt- 11. septembra: PARIS, HI. SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg: Lev;athan, Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen. 15. septembra: Aquitanla. Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln, burg. 13. septembra: Majestic, Cherbourg: Berlin, Char« bourg. Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra*^ Berengaria. Cherbourg; Arable Hamburg; Prea. Harding. Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Tburingla. Cherbourg, Hamburg. 26. septembra: France. Havre. 28. septembra: Muenchen. Bremen. 29. septembra: Mauretanla, Cherbourg; Geo. Wash* Ington, Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Trat; Columbus, Cherbourg. Bremen. jesens v JUGOSLAVIJO Preko Cberbourga — Francija na BERENGARIA (52,700 ton) ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom izvedenca g. S. M. Vukoviča, člana našega neivyorškega urada, ki je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki nameravajo obiskati staro domovino to jesen. imajo najboljšo priliko, da se pridružijo tej skupini izletnikov ter udobno in brez skrbi potujejo. Gospod Vukovič vas bo spremil do določenega mesta ter opravil vse za vas, da vam bo zajaničlt najbolj ugodno potovanje. Takoj se pripravite tor pridružite izletu. — Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. SAMO 6 DNI PREKO ■ ogromnimi parntkl na olje FRANCE 4. sep.; 25. septembra PARIS 11. sept. — 2. oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega ra*reda ■ umivalniki In tekoCo voda sa 2. « aH 6 Francoska kuhinja ln pljafia. i« STATE rr.. NEW YORK all lokalni agentje. Iščem svojega sina EDWARDA JAKŠETIČ. Pet let že nisem cula o njem. Če kdo kaj ve, naj mi poroča, za kar mu bom hvaležna, ali naj se pa sam oglasi svoji materi. — Terezija Jak-šetič, Perpčane, štv. 1, P. Bister-ca,'Venezia Giulia, Italy. . Pozor čitatelji, Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. rUv V* Ci : : : »i**; V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Naši parni ki na tri vijake CLEVELAND, WE8TPHALUI THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.") TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-ge Informacije ae obrnite na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Inc. General Agenta 35-39 Broadway, New York POZOR BO JAKI I Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsaik četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro rveoer v ljudski šoli atv. 62 Hester ft Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. ROJAKI, NABOČAJTE SE NA NASbODA", NAJYJSCJI SLOVENSKI J>N*VNIK V ZDB. 0B&LVAB. ! f I TJ Mffifl 1 rtfV^fi " * rr T5T>r» x au i ; i v.-- . r„r» nm'«Vi *»i n tMiszr :. f.uO j rtiiil. ii—tiiMirir., n' y •rrrrTTTT—m • si is ■ - ,r' „• iN-iJli -, ;• ( i^lffwiiMBi^'a^i • ' i -!.:. ? tŽS^iSfe.i.' _ ,