SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 14, leto XXVII	Cena 5 din
28. novembra 1990
VSEBINA
OBČINA RIBNICA
r
OBČINA ČRNOMELJ
175.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
176.	Odlok o ustanovitvi sklada za prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanja v občini Črnomelj
177.	Odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja
178.	Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja S 2/10 Štorov hrib v Črnomlju
179.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik
180.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1990
OBČINA NOVO MESTO
181.	Popravki aktov skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, objavljenih v 12. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1990
182.	Odlok o določitvi števila občinskih sodnikov za prekrške
183.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Novo mesto
184.	Odlok o spremembah odloka o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto
V______________________________________________________
185.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor
združenega dela skupščine občine Ribnica
OBČINA TREBNJE
186.	Odlok o prenehanju veljavnosti odlokov občine Trebnje
187.	Odlok o višini prispevka za vzdrževanje dela na melioracijskem območju Rakovniško polje, Jeseniščica in Volčje njive za leto 1990
188.	Odlok o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje
189.	Odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav, dimnovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Trebnje
190.	Sklep o soglasju k statutu Vzgojno-varstvene organizacije Trebnje
191.	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Trebnje
192.	Odlok o spremembi odloka o omejitvi točenja alkoholnih pijač v občini Trebnje
193.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini Trebnje
194.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Sela Šumberk
195.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v občini Trebnje
"N
J
Občina Črnomelj
175.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. I. SRS, št. 9/85) 207. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Črnomelj (SDL, št. 12/85) je izvršni svet skupščine občine Črnomelj na seji dne 22. 11. 1990 sprejel
ODREDBO
o	spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
Ne glede na I člen odredbe o določbi najvišjih cen (SDL, št. 8/90) smejo podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela povečati naslednje cene:
I. OSNOVNE KOMUNALNE
STORITVE		znesek	nove cene
L VODA za m1:			
a) gospodinjstva	za	8%	7,00 din
b) ostali porabniki	za	5%	12.70 din
2. KANALŠČINA za m1:			
a) gospodinjstva	za	4%.	2.40 din
b) ostali porabniki	za	2%	5,90 din
3. ODVOZ ODPADKOV:			
a) gospodinjstva (na osebo)	za	19%	Ib,00 din
b) ostali porabniki (m2)	za	18%	2.00 din
4 VZDRŽEVANJE DEPONIJE:			
a) gospodinjstva (na osebo)	za	7%	2,80 din
b) ostali porabniki (m2)	za	133%	0,70 din
5.	OGREVANJE za m2:
a)	gospodinjstva	za 10%	10,00 din
b)	ostali porabniki	za 10%	22,80 din
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 12. 1990 dalje.
Številka: 385-7/89	Predsednik
Datum: 22. 11. 1990	izvršnega sveta SO Črnomelj:
ANTON HORVAT, dipl. oec., l.r.
176.
Na podlagi 74. in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o	ustanovitvi sklada za prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanja v občini Črnomelj
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi sklad za prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanja v občini Črnomelj (v nadaljevanju: sklad) in določajo: namen in način združevanja sredstev, pogoji in način uporabe združenih sredstev, organi in način upravljanja s sredstvi sklada, druge določbe
2.	člen
Sklad se ustanovi z namenom pospeševanja razvoja gospodarstva v občini Črnomelj.
Skladje pravna oseba s sedežem v Črnomlju, Trg svobode 3, in odprtim žiro računom pri SDK Novo mesto. Za svoje delo odgovarja skupščini in izvršnemu svetu.
3.	člen
Skladvima štampiljko z naslednjo vsebino: »Republika Slovenija, Skupščina občine Črnomelj, Sklad za prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanja«.
177.
Na podlagi 1. in 28. člena zakona o varstvu zraka (Ur. 1. SRS, št. 13/75 in 35/79), 12. člena zakona o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Ur. 1. SRS, št. 2/90) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) so zbori občinske skupščine na skupni seji dne 20. 11. 1990 sprejeli
ODLOK
o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja
I.	člen
II.	NAMEN IN NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
4.	člen
V skladu se združujejo sredstva za uresničevanje razvojnih nalog in usmeritev gospodarstva, opredeljenih v planih občine Črnomelj, zlasti pa za naslednje namene:
za odpiranje novih delovnih mest, razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
- prenos sodobne tehnologije v proizvodnjo in pridobivanje novih programov,
— varovanje okolja.
5.	člen
Sredstva se združujejo iz naslednjih virov:
—	iz nepovratnih sredstev in kreditov poslovnih bank in zavarovalnih sistemov,
-	iz obresti na avista sredstva občinskega proračuna,
iz davkov in prispevkov v skladu s sklepi skupščine občine, iz obresti na plasirana sredstva občinskega proračuna,
-	iz skladov družbenih in materialnih dejavnosti,
-	iz združenih sredstev s strani zainteresiranih podjetij in ustanov,
—	iz drugih virov.
III.	ORGANI IN NAČIN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SKLADA
6.	člen
Sredstva se dodeljujejo v obliki srednjeročnega kredita za dobo najdlje štirih let po ugodnejši obrestni meri, kot je bančna za enake namene. Sredstva, ki so jih upravičenci prejeli, se vračajo v isti sklad.
V primeru novega prototipnega proizvodnega programa lahko upravni odbor v okviru finančne možnosti določi metodologijo za prevzem do 50% rizika pri izvedbi tega programa.
Kreditojemalec jamči za vračilo kredita s hipoteko, garancijo banke ali zava-
rovanjem pri zavarovalni skupnosti.
Kredit se daje na podlagi javnega natečaja ter po presoji elaborata o ekonomski upravičenosti. Presojo opravi praviloma ustrezna strokovna inštitucija.
7.	člen
S skladom upravlja upravni odbor. Upravni odbor v sodelovanju z izvršnim svetom določa politiko sklada, upravlja s sredstvi sklada in odločba o drugih vprašanjih, za katera je pooblaščen. Upravni odbor poroča izršnemu svetu in skupščini občine o poslovanju sklada.
8.	člen
Upravni odbor šteje 7 članov, in sicer: predsednika, namestnika predsednika in pet članov.
Upravni odbor imenuje in razrešuje občinska skupščina. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
IV.	DRUGE DOLOČBE
9.	člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor v soglasju s skupščino občine. S statutom se podrobneje določajo: organizacija in način poslovanja sklada, pristojnosti upravnega odbora in drugih organov sklada, pooblastila za zastopanje,
obveznosti in odgovornosti organa, ki opravlja dela in naloge za sklad, druga pomembnejša vprašanja v zvezi s poslovanjem sklada (npr. upravljanje s sredstvi sklada, določitvi pogojev in meril za pridobitev sredstev idr.).
10.	člen
Finančno poslovanje sklada vodi strokovna služba proračuna občine. Stro-kovna in tehnična opravila za sklad opravlja za družbeni razvoj pristojen upravni organ občine.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z namenom postopnega odpravljanja oziroma zmanjševanja stopnje onesnaženosti okolja se v občini Črnomelj sprejema odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja.
Zbrana sredstva predstavljajo vir financiranja, sofinanciranja in kreditiranja sanacije posameznih žarišč onesnaževanja okolja.
2.	člen
A.	Sredstva za namene iz 1. člena tega odloka plačujejo:
-	podjetja in občani, ki oddajajo onesnaženo vodo v vodotok: 8,00 din za E (enoto onesnaženosti);
komunalno podjetje in drugi upravljalci, ki prodajajo pitno vodo izjavnih vodovodnih omrežij: za gospodinjstva 0,20 din/m3,
— za ustanove 1,50 din/m3,
-	za podjetja in obrt 2,00 din/m3;	;
-	podjetja in obrtniki, ki onesnažujejo zrak z uporabo premoga ali mazuta: 90,00/tono premoga,
250,00 din/tono mazuta.
B.	Za namene iz 1. člena tega odloka se uporabljajo še naslednja sredstva: sredstva javnih financ za komunalno infrastrukturo,
sredstva republiške vodne uprave,
sredstva za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov,
republiški ekološki dinar,
samoprispevek,
republiška sredstva za manj razvite predele občine (za Kolpo), druga za te namene predvidena sredstva (krediti, posebna sredstva gospodarstva in drugo).
3.	člen
Zbrana sredstva se uporabljajo za financiranje, sofinanciranje in kreditiranje naložb, ki bodo po dokončanju pripeljala do bistvenega zmanjšanja onesnaževanja ali onesnaženosti okolja na področju varstva voda, varstva zraka in ravnanja z odpadki.
Zbrana sredstva se lahko uporabljajo tudi za delno kreditiranje in sofinanciranje drugih dejavnosti (spremljanje stanja in sprememb v okolju, vzpostavitev ustreznih sprememb v okolju, vzpostavitev ustreznih tehničnih in organizacijskih rešitev posameznih problemov varstva okolja in podobno), s katerimi se vzpostavljajo pogoji za učinkovitejše varstvo okolja.
4.	člen
Med prioritetne naloge na področju varstva okolja v občini Črnomelj se uvrste:
izdelava in vodenje katastra onesnaževalcev okolja v občini Črnomelj, priprava in izgradnja 1. faze čistilne naprave za Črnomelj za 6000 E (enot), dopolnitev čistilne naprave v Semiču,
sanacija žarišč onesnaževanja reke Kolpe (odlagališče odpadkov na Vinici,
postopna izgradnja kanalizacije in ČN Vinica),
varovanje virov pitne vode (zajeti in bodoči potencialni viri),
prehod na ekološko prijaznejša goriva in za zmanjšanje porabe energije,
sanacija kamnoloma Suhor (odpraševanje),
ureditev odlagališča komunalnih odpadkov za občino Črnomelj,
sanacija divjih odlagališč odpadkov,
soudeležba za ureditev odlagališča posebnih odpadkov v regiji oziroma republiki,
izdelava študij, raziskav in izobraževanje s področja varstva okolja.
Z vsakoletnim programom in finančnim načrtom, izdelanim na podlagi sanacijskih programov, se določa prioritetni vrstni red sanacije posameznih žarišč. Program in finančni načrt sprejema skupščina občine Črnomelj.
5.	člen
Sredstva pod odd. A iz drugega člena tega odloka se vključijo v ceno proizvodov in storitev, proizvajalci oziroma upravljalci pa jih odvajajo na poseben račun pri skupščini občine Črnomelj.
6.	člen
Strokovna opravila v zvezi z navedenimi sredstvi opravljajo pristojni upravni organi občinske skupščine, nadzor nad uresničevanjem programa in finančnega načrta pa izvaja komisija za varstvo okolja pri občinski skupščini.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 302-3/90	Predsednik
Datum: 20. 11.1990	skupščme občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
Številka: 354-2/90	Predsednik
Datum: 20. 11. 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
178.
V.	POGOJI PROMETNEGA UREJANJA
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje urejanja S 2/10 Štorov hrib v Črnomlju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja S 2/10 Štorov hrib v Črnomlju, ki gaje izdelal Urbanistični inštutit R Slovenije, Ljubljana, Jamova 18, št. naloge Ul-1509, aprila 1990.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje: besedilo odloka o zazidalnem načrtu;
-	zazidalno situacijo 1:500;
-	zbirni načrt komunalnih naprav 1:500;
-	načrt gradbenih parcel 1:500; načrt zakoličenja objektov 1:500.
II.	MEJA OBMOČJA
3.	člen
Zazidalni načrt obsega naslednje parcele v k.o. Črnomelj: 1194/23, 1093, 1084/1, 1094/2, 1084/4, 1080/5.
III.	FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGA
4.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za gradnjo prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš.
VI.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
8.	člen
Osnovno prometno omrežje sestavljata stanovanjska cesta in dovozna cesta. Širina stanovanjske ceste je 5,5 m z obojestransko bankino širine 0,5 m in obcestnim jarkom, širina dovozne ceste je 3,5 m z obojestransko bankino širine 0,5 m.
VI. POGOJI KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OPREMLJANJA
9.	člen
Oskrba z vodo je predvidena s priključkom na vodovod profila 100 ob Partizanski poti. Za protipožarno varstvo je predviden hidrant profila 80.
Kanalizacija je zasnovana v mešanem sistemu. Predviden je priključek na kanal profila 50 ob Ulici heroja Starihe. Za objekta A in B je dopusten priključek na kanal ob Partizanski poti.
Napajanje z električno energijo bo iz razdelilne omarice, vezane na TP Zdravstveni dom.
Telefonsko omrežje bo vezano na obstoječo omarico kabelskega razvodišča.
Ob Partizanski poti je določeno mesto za postavitev tipskega kontejnerja za komunalne odpadke.
VI. POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
10.	člen
Vse proste površine se morajo urediti in ozeleniti praviloma z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem. Urejanje zelenih površin mora biti enotno za celotno območje zazidalnega načrta.
Terenska stopnja nad bloki Belta se praviloma ureja kot zatravljena površina. Drugi posegi niso dopustni. Izjemne so gradnja komunalne infrastrukture in nujno zavarovanje brežine.
VII.	ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
11.	člen
Zazidalni načrt se izvaja v eni etapi.
Zemljišče za kasnejšo gradnjo objekta C obdrži dosedanjo namembnost in način gospodarjenja.
5.	člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja:
1.	Zazidalni načrt določa razporeditev sedmih prostostoječih stanovanjskih objektov. Dopustna je sprememba lokacije objekta za do +. 1,0 m in orientacije objekta pod pogojem, da odmik od parcelne meje ni manjši od 4,0 m.
2.	Gradnja objekta C je možna po predhodni prestavitvi ali kabliranju daljnovoda.
3.	Situacije vstopov na parcele in vhodov v objekte so obvezne.
4.	Situacija priključka stanovanjske ceste na obstoječo cesto je obvezna.
5.	Za 20 kV daljnovod je določen varovalni pas skupne širine 16 m/
VIII.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
12.	člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta so predvsem:
gradbeni posegi v terensko stopnjo (brežino na parcelah 1084/1 in 1094/2) niso dopustni;
sočasno in usklajeno izvajati prometno in komunalno infrastrukturo; upoštevati kasnejšo gradnjo objekta C.
6. člen
IX.	KONČNE DOLOČBE
Pogoji za oblikovanje objektov:
I	Osnovne tlorisne dimenzije objektov so 12,0 x 9,0 m. Dopustna so odstopanja za do + 1,5 m.
2.	Etažnost objektov je K t P. Dopustna je izvedba mansard.
3.	Kleti objektov so praviloma vkopane v teren. Odstopanja vertikalnih gaba-rirov objektov so dopustna za do + 1,0 m
4.	Garaže morajo biti v objektih.
5.	Pogoji za oblikovanje streh:
simetrična dvokapnica;
smer slemen je po dolžini objektov naklon strešine je od 35 do 40 stopinj;
kritine so iz zareznih opek rdeče barve. Dopustni so betonski zarezniki temne barve;
dopustne so izvedbe strešnih oken, frčad in fičur.
6- Nad ploščo pritličja je dopustna izvedba kolenčnega zidu višine do 1,0 m. T Objekti so praviloma zidani. Fasade morajo biti obdelane z belim ometom. Čela med strešinami in balkonske ograje morajo biti lesene.
7. člen
I
2.
3.
Drugi pogoji:
Prizidki stanovanjskih objektov niso dopustni.
Dopustna je dopolnilna gradnja gospodarskih objektov.
Pogoji za gradnjo gospodarskih objektov so: tlorisne dimenzije do 5,5 x 3,5 m; etažnost P;
oblikovanje mora biti podrejeno oblikovanju stanovanjskega objekta; minimalni odmik od stanovanjskega objekta je 5,0 m, od parcelne meje 4,0 m.
Zidane, betonske, lesene ograje niso dopustne. Parcela se lahko ogradi z živo mejo iz avtohtonih listavcev.
13.	člen
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj in pri Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
15.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-1/90	Predsednik
Datum: 20. 11. 1990	občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
179.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik
1.	SPLOŠNE DOLOČE
1.	člen
S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik. ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana. Jamova 18, št. Ul 1423. marec 1990.
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, grafični prikaz prostorskih celot, območij urejanja in ureditvenih enot ter meril in pogojev za posege v prostor.
3.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo: meje prostorskih celot, območij urejanja in ureditvenih enot,
- skupna merila in pogoje za posege v prostor, merila in pogoje za posege v prostor,
merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor.
merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena, merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja, posebna merila in pogoje za posege v prostor.
II.	MEJE OBMOČIJ UREJANJA
4.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslednjih prostorskih celotah in območjih urejanja:
1.	Prostorska celota 1 — Center:
Sm	1/1	Staro mestno jedro
Cd	1/2	Trg svobode
Sm	1/3	Ajdovo zrno
Prostorska celota 2		Čardak
Sm	2/1	Kolodvorska ulica jug
S	2/2	Heroja Starihe
- Cd	2/3	novi center (ZN)
P	2/4	Beti
Cd	2/5	Zdravstveni dom
S	2/6	Čardak blokovna gradnja
s	2/8	Čardak II (ZN)
s	2/9	Čardak družinska gradnja
s	2/10	Štorov hrib (ZN)
3. Prostorska celota 3 Belt, Gorenje:
P	3/1	Belt
P	3/2	Gorenje
T	3/3	RTP (razdelilna transformat. postaja)
4. Prostorska celota 4		Pod postajo
S	4/1	Ul. 21. okt. jug
T	4/2	Avtobusna postaja (nova)
S	4/3	Ul. 21. okt. sever
Cm	4/5	Območje med Metliško in Belokranj. cesto
S	4/6	Trdinova ulica
P	4/7	Pekarna
5. Prostorska celota 5		_ Železniška postaja:
T	5/1	Železniška postaja
S	5/2	Pod loz.o
T	5/3	Dinos
S	5/5	Pod gozdom
P	5/7	IM V Zora
6. Prostorska celota 6		Komunalno-industrijska cona:
P	6/1	Iskra
T	6/2	Viator, Komunala
Cm	6/3	Dolenjka
T	6/4	Begrad, Kovinar
P	6/6	Obrtna cona
7. Prostorska celota 7		Pristave:
Sk	7/1	Zadružna cesta
- S	7/2	Pristave del
T	7/3	Gasilski dom
Cm	7/4	Penzion Lahinja
S	7/5	Kolodvorska ulica
S	7/6	Sadež
Cd	7/7	Kulturni dom
Cm	7/8	Dom JLA
Cd	7/9	yiica Otona Župančiča
R	7/10	Šolska ulica
S	7/11	Vojinska cesta
Z	7/12	Griček
8. Prostorska celota 8		Kozji plač:
P	8/1	Klavnica
S	8/2	Kozji plač
Cd	8/3	veterinarska postaja
Sk	8/4	Ob cesti za Adlešiči
Sk	8/5	Majer
9. Prostorska celota 9 -		Loka:
S	9/1	Grajska cesta
R	9/2	—	Stadion
S	9/3	Grajske njive
Cd	9/4	Šolski center
S	9/5	Rdeči hrib
Sk	9/6	Okljuk
10. Prostorska celota 10		Vojna vas:
Sk	10/1	Vojna vas
T	10/2	Pokopališče del
11. Prostorska celota 11		— Svibnik:
Sk	11/1	Svibnik
S	11/2	Svibnik
12. Prostorska celota 12		Kočevje:
Sk	12/1	Kočevje
S	12/3	Kočevje
Cm	12/4	bencinski servis
S	12/5	Kočevje (nasproti Belsada)
P	12/6	Belsad
S	12/7	Kočevje Okljuk (preko mosta)
13. Prostorska celota 13		Kanižarica:
S	13/1	Kanižarica
Cm	13/2	Kanižarica restavracija
T	13/3	čistilna naprava (LN)
14. Prostorska celota 14		Blatnik:
S	14	Blatnik
5.	člen
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:
S	2/6	ZN	Čardak	—	blokovna gradnja, del
S	5/6 - ZN	Obrtna	cona
S	7/2	ZN	Pristave
S	8/6	ZN	Drage
T 10/2 LN spremljajočih objektov pokopališča v Vojni vasi T 10/3	LN centralne čistilne naprave
S 12/2	ZN Kočevje
6.	člen
Meje in oznake prostorskih celot, območij urejanja in ureditvenih enot so prikazani na grafičnih prikazih na katastrskem načrtu v merilu 1:2500 in 1:5(XX).
III.	SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
I.	MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7.	člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen če v posebnih merilih in pogojih za posamezno območje urejanja ali ureditveno enoto ni določeno drugače.
8.	člen
V	vseh območjih urejanja so dopustne gradnje in ureditve: prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav, objektov in naprav za zveze,
vodnogospodarskih ureditev,
objektov in naprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, spominskih plošč in drugih obeležij, zelenih površin.
1.1.	OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
9.	člen
V	območjih, namenjenih za poselitev, so določena območja urejanja po prevladujoči namenski rabi:
S območja za stanovanja,
Sk območja za stanovanja in kmetijstvo,
Sm območja za stanovanja in mestne dejavnosti.
Cm območja za oskrbne dejavnosti,
Cd območja za družbene dejavnosti,
T	območja za promet, komunalne in servisne dejavnosti,
P	območja za proizvodne dejavnosti,
R	območja za šport in rekreacijo,
Z	območja mestnih zelenih površin.
K), člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo v območjih urejanja ureditvene enote na osnovi vrste in oblikovanja posegov.
Vrste posegov:
1	— območja za večstanovanjsko gradnjo,
2	— območja za individualno stanovanjsko gradnjo,
3	— območja za stanovanja in kmetijstvo,
4	— območja za stanovanja in mestne dejavnosti.
Oblikovanje posegov:
a — prostostoječa zazidava, b — strnjena zazidava.
11.	člen
V	območjih za poselitev so dopustni naslednji posegi:
-	tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov in naprav,
-	spremembe namembnosti objektov in delov objektov za potrebe prevladujoče dejavnosti,
—	odstranitev objektov in naprav,
—	ureditev zemljišč.
12.	člen
V	območjih za stanovanja (večstanovanjska gradnja, individualna gradnja, stanovanja in kmetijstvo ter stanovanja in mestne dejavnosti) so dopustni še naslednji posegi:
—	dopolnilne in nadomestne gradnje objektov,
- gradnje in ureditve objektov za spremljajoče dejavnosti,
—	postavitev kioskov in začasnih objektov,
—	gradnje garaž in ureditve parkirnih prostorov.
13.	člen
V	območjih za večstanovanjsko gradnjo niso dopustne neorganizirane gradnje objektov in ureditev, ki zadovoljujejo le potrebe posameznih stanovalcev.
14.	člen
V	območjih za individualno stanovanjsko gradnjo so dopustni še naslednji posegi:
—	dozidave in nadzidave objektov, gradnje pomožnih objektov,
gradnje in ureditve objektov za obrt, ki ne motijo stanovanjskega okolja in bivalnih pogojev.
15.	člen
V	območjih za stanovanja in kmetijstvo so dopustni še naslednji posegi: dozidave in nadzidave objektov,
gradnja pomožnih objektov,
gradnje in ureditve objektov za obrt, ki ne motijo stanovanjskega okolja in bivalnih pogojev.
V	teh območjih niso dopustni naslednji posegi:
gradnje stanovanjskih objektov, ki niso vezani na funkcijo kmetije in ovirajo njen nadaljnji razvoj,
gradnje gospodarskih objektov, ki prekomerno motijo stanovanjsko okolje in bivalne pogoje.
16.	člen
V	območjih za stanovanja in mestne dejavnosti so dopustne še dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave objektov za potrebe oskrbnih, storitvenih, gostinskih in poslovnih dejavnosti.
17.	člen
V	območjih oskrbnih dejavnosti so dopustni še naslednji posegi: gradnje objektov,
dozidave in nadzidave objektov, gradnje pomožnih objektov in nadstrešnic, postavitve kioskov,
ureditve parkirnih površin, platojev, dostavnih ramp in utrjenih površin.
18.	člen
V	območjih družbenih dejavnosti so dopustni naslednji posegi: gradnje objektov,
dozidave in naJzidave objektov,
, spremembe namembnosti objektov in delov objektov za oskrbne dejavnosti,
gradnje spremljajočih objektov, postavitve kioskov, ureditve parkirnih površin.
19.	člen
V	območjih za promet, komunalne in servisne dejavnosti do dopustni še na-s*ednji posegi:
gradnje proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov,
nadzidave in dozidave objektov,
postavitve pomožnih objektov in nadstrešnic,
gradnje in urejanje parkirnih površin, platojev, dostavnih ramp in utrjenih površin.
20.	člen
V	območjih za proizvodnjo so dopustni še naslednji posegi:
-	gradnje proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov,
—	nadzidave in dozidave objektov,
—	postavitev pomožnih objektov in nadstrešnic,
gradnje in urejanje parkirnih površin, platojev, dostavnih ramp in utrjenih površin.
21.	člen
V	območjih za šport in rekreacijo so dopustni še naslednji posegi:
-	gradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo ter urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo,
-	gradnje spremljajočih objektov, naprav in parkirnih površin ter postavitve kioskov ob objektih za šport in rekreacijo,
urejanje zelenih parkovnih površin in postavitev urbane opreme.
22.	člen
V	območjih mestnih zelenih površin so dopustni še naslednji posegi: urejanje zelenih površin,
urejanje javnih parkovnih površin, postavitve urbane opreme.
1.2.	OBMOČJA UREJANJA, KI NISO NAMENJENA POSELITVI
23.	člen
V območjih za kmetijstvo in gozdarstvo so dopustni naslednji posegi: tekoča vzdrževalna dela, adaptacija in rekonstrukcija objektov,
— odstranitve objektov, naprav in vegetacije,
postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ureditve zemljišč.
24.	člen
Na območjih za kmetijstvo so dopustne še: na kmetijskih zemljiščih so dopustne gradnje objektov, naprav in ureditev, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji,
na stavbnih zemljiščih so dopustne dozidave, nadzidave, dopolnitve in nadomestne gradnje vseh objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, ter pomožnih objektov, ki služijo izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev,
spremembe namembnosti obstoječih objektov in delov objektov za kmetijske namene.
25.	člen
Na območjih za gozdarstvo so dopustne še: gradnje gozdarskih objektov in naprav,
postavitve lovskih prež ter objektov in naprav za potrebe lovstva, ureditve športnorekreacijskih poti in opreme po obstoječih gozdnih poteh, na stavbnih zemljiščih so dopustne dozidave vseh objektov, nadzidave, dopolnilne in nadomestne gradnje gozdarskih objektov in naprav.
26.	člen
V območjih vodotokov so dopustne izvedbe vonogodpodarskih ureditev in komunalnih vodov, če ne spreminjajo vodnega režima, kvalitete voda in krajinske podobe.
27.	člen
Bregovi Lahinje in Dobličice se morajo urejati kot zelene (mestne) površine v funkcionalni povezavi z dejavnostmi starega mestnega jedra.
Dopustne so še izvedbe nujnih vodnogospodarskih ureditev in primarne komunalne infrastrukture.
1.3.	MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA, ZA KATERA BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI
28.	člen
V območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, postavitve pomožnih in začasnih objektov, naprav in ureditev, kijih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve, ki ne bodo ovirale celovite izvedbe načrta,
♦ odstranitve obstoječih objektov in naprav.
1.4 REZERV ATI IN V ARSTVENA OBMOČJA
29.	člen
V območjih rezervatov prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter v območjih varstva naravne in kulturne dediščine je izvajanje posegov omejeno.
2.	MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
30.	člen
Vsi posegi v prostor morajo biti praviloma podrejeni vzpostavljeni morfološki in funkcionalni identiteti in enovitosti območja urejanja in ureditvene enote, predvsem pa v:
parcelaciji in legi objekta na parceli.
-	izrabi funkcionalnega zemljišča,
-	spoštovanju regulacijske in gradbene črte, oblikovanju uličnega prostora, odmiku od sosednjih objektov, orientaciji objekta.
oblikovanju stavbnih mas,
— višini objekta,
naklonu strehe in smeri slemena, oblikovanju fasad in arhitekturnih elementov, barvi in teksturi streh in fasad, oblikovanju zelenih površin in drugih posegov v prostor.
31.	člen
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne identitete in enovitosti območja urejanja in ureditvene enote:
kadar ima različnost namen opozoriti na drugo dejavnost, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto kot novo kvaliteto v prostoru.
32.	člen
Nadomestne gradnje stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustne na istih temeljih ali ob obstoječem objektu pod pogojem, da se obstoječi objekt poruši. Zamik tlorisne površine obstoječega in novega objekta je dopusten, če se ohranjeni del objekta vključuje v gradbeno maso novega objekta.
Pomožni objekti so praviloma samostojni, prostostoječi objekti.
33.	člen
Oblikovanje dozidav, nadzidav, pomožnih objektov, nadstreškov in vetrolovov mora biti podrejeno oblikovanju osnovnega objekta.
34.	člen
Višinske razlike na zemljišču morajo biti izvedene z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni, če brežin ni možno drugače zavarovati.
35.	člen
Urbana oprema mora biti locirana na javnih površinah skladno z njeno funkcijo tako, da vsebinsko dopolnjuje javni prostor in ne moti ambienta. Urbana oprema mora biti praviloma oblikovana enotno.
Kisoki, namenjeni dopolnilnim oskrbnim dejavnostim, se praviloma locirajo ob objektih osnovne oskrbe.
36.	člen
Spomeniki, spominska obeležja in turistične oznake morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko dopolnjuje javni prostor in ambient.
37.	člen
Ograje in škarpe so dopustne le na mestih, kjer je potrebno obvezno zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in ureditev ter varovanje ljudi in živali
38.	člen
Posamezni objekti in naprave komunalne in energetske infrastrukture morajo biti locirane nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno ob njem ali pod nivojem javne površine.
3.	MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL
IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
39.	člen
Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča se določi na osnovi: namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb,
oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva,
lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in
energetskih vodov,
- sanitarno-tehničnih zahtev.
40.	člen
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen čeje del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Pri določanju gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča kmetije se upošteva še razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
41.	člen
Širina funkcionalnega zemljišča okrog prosto stoječega objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m. Minimalni odmik objekta od meje sosednjega zemljišča pri prostostoječi zazidavi praviloma ne sme biti manjši od 1,5 m.
4.	MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
42.	člen
Železniška proga ima določen varovalni pas širine 30 m, obojestransko od osi skrajnega tira.
43.	člen
Za graditev in rekonstrukcijo cest so za posamezne kategorije cest določena varovalna območja izključne in omejene rabe prostora (rezervati):
regionalne in primerne mestne ceste....................... 40 m,
pomembnejše lokalne in sekundarne ceste................... 30 m,
lokalne in sekundarne ceste .............................. 20 m.
44. člen
Zgrajene ceste imajo določen varovalni pas. Glede na kategorijo ceste so ši-
rine varovalnih pasov, vključno s širino ceste:
regionalne in primarne mestne ceste ....................... 40 m,
pomembnejše lokalne in sekundarne mestne ceste............. 30 m,
lokalne in sekundarne mestne ceste......................... 20 m.
45.	člen
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dostop z javne ceste.
Parkirišča morajo biti zagotovljena praviloma na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
46.	člen
Dostopi do javnih objektov in ureditev ter prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
V mestnem območju morajo imeti ceste praviloma obojestranske pločnike.
Na novih primarnih cestah se morajo izvesti praviloma ločene kolesarske steze.
47.	člen
Vsi posegi v bližini objektov, vodov in naprav sistema zvez se morajo izvajati tako, da ne ovirajo delovanja sistema zvez.v
Posegi v prostor ne smejo ovirati RRZ Črnomelj Mirna gora.
5.	MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO
OPREMLJANJE
48.	člen
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ali nepretočno greznico ter oskrbo z električno energijo.
49.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.
Do izgradnje kanalizacije so obvezne nepretočne greznice.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi
6.	MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA
POMENA
50.	člen
Vsi posegi v prostor na območju naravne in kulturne dediščine, v širšem in vplivnem območju naravne znamenitosti in kulturnega spomenika, morajo potekati v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7.	MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
51.	člen
Posegi v prostor so dopustni, če niso vir škodljivih vplivov in drugih motenj v urbanem in naravnem okolju.
IV.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1.	PROSTORSKA CELOTA 1 — CENTER
52.	člen
OBMOČJE UREJANJA Srn 1/1 - STARO MESTNO JEDRO
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Do sprejetja prostorskega izvedbenega akta za prenovo so dopustna tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov. Dopolnilna gradnja objektov, dozidave in nadzidave objektov ter gradnja pomožnih objektov ni dovoljena. Dopustne so spremembe namembnosti objektov in delov objektov za oskrbne, uslužnostne, gostinske in poslovne dejavnosti.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje adaptacij in rekonstrukcij mora biti podrejeno ohranitvi in pre-zentaciji kvalitetnega urbanega in arhitektonskega izročila območja.
3.	Merila in pogoji za komunalno opremljanje Dopustna je gradnja kanala Loka — zbirni kanal S.
53.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cd 1/2 TRG SVOBODE
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Do prostorskega izvedbenega akta za prenovo so dopustna tekoča vzdrževalna dela in adaptacije objektov. Dopolnilna gradnja objektov, gradnja prizidkov in nadzidav objektov ter gradnja pomožnih objektov bo dovoljena po sprejetju prostorskega izvedbenega akta (ureditveni načrt). Dopustne so spremembe namembnosti objektov za oskrbne, uslužnostne, gostinske in poslovne dejavnosti.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje adaptacij in rekonstrukcij mora biti podrejeno ohranitvi in pre-zentaciji kvalitetnega urbanega in arhitektonskega izročila območja.
Oblikovanje Trga svobode mora podati jasno zasnovo prometnih in zelenih površin, z ohranitvijo in dopolnitvijo obstoječih dreves.
3.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Prometne površine je potrebno urediti tako, da se vidno ločijo vozišča, površine za mirujoči promet in peš površine.
4.	Merila in pogoji za komunalno opremljanje Dopustna je gradnja kanala Loka zbirni kanal S.
54.	člen
OBMOČJE UREJANJA Srn 1/3 AJDOVO ZRNO
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Do sprejetja prostorskega izvedbenega akta za prenovo so dopustna tekoča vzdrževalna dela in adaptacije objektov. Dopolnilna gradnja objektov, gradnja prizidkov in nadzidav objektov ter gradnja pomožnih objektov ni dovoljena.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov in delov objektov za oskrbne, uslužnostne, gostinske in poslovne dejavnosti.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje adaptacij in rekonstrukcija mora biti podrejeno ohranitvi in prezentaciji kvalitetnega urbanega in arhitektonskega izročila območja.
3.	Merila in pogoji za komunalno opremljanje Dopustna je gradnja zbirnega kanala S.
2.	PROSTORSKA CELOTA 2 ČARDAK
55.	člen
OBMOČJE UREJANJA Srn 2/1 KOLODVORSKA ULICA JUG
I Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna. Dopustna je nadomestna gradnja objektov in pomožnih objektov. Vsi gradbeni posegi morajo bili podrejeni obstoječim gradbenim linijam in višinskemu gabaritu sosednjih objektov.
2.	merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Na peš površinah od križišča s Cesto heroja Starihe do območja Ajdovega zrna se zasadi enovrstni drevored.
56.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 2/2 — CESTA HEROJA STARIHE
L Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja objektov je dopustna na območju med Cesto heroja Starihe in Partizansko potjo.
57.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cd 2/5 — ZDRAVSTVENI DOM
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je gradnja II. faze zdravstvenega doma in prizidka k objektu vzgojno varstvene ustanove.
2.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Dodatna parkirna mesta se uredijo na južni strani objekta zdravstvenega doma.
58.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 2/9 —ČARDAK DRUŽINSKA GRADNJA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
59.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 2/10 — ŠTOROV HRIB, DEL
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
a)	Ureditveni enoti — la, 2a
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Površine severno od Ceste heroja Starihe se uredijo kot urejene zelene površine z gostejšo zazelenitvijo avtohtonih drevesnih vrst.
3.	PROSTORSKA CELOTA 3 - BELT, GORENJE
60.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 3/1 — BELT
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Tehnološki in prostorski razvoj mora temeljiti praviloma na prenovi, sanaciji, adaptaciji in rekonstrukciji obstoječih proizvodnih objektov.
Vsi gradbeni posegi ne smejo presegati višinskega gabarita nove livarne. Odlaganje odpadnih livarskih peskov in drugih livarskih odpadkov ni dopustno.
2.	Merila in pogoji oblikovanja posegov v prostor
Oblikovanje posegov v prostor mora upoštevati značilne poglede s starega mestnega jedra, Kolodvorske ceste in z juga.
61.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 3/2 GORENJE
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je gradnja II. faze proizvodnega objekta.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje II. faze proizvodnega objekta mora biti podrejeno oblikovanju osnovnega objekta.
62.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 3/3 RTP
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustno je povečanje območja proti severu in zahodu in dozidave objekta RTP.
4.	UREDITVENA CELOTA 4 POD POSTAJO
63.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 4/1 ULICA 21. OKTOBRA JUG
1. Merila in pogoji za posege v prostor
a)	Ureditvena enota la
Dopolnilna gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov niso dopustni.
Dopustna je ureditev parkirnih površin, gradnja garaž v nizu skladno s sanitarnimi pogoji in ureditev otroških igrišč.
b)	Ureditvena enota 2a
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
c)	Ureditvena enota — 4b
Dopustna jedopolnilna gradnja objektov za oskrbne, uslužnostne in gostinske dejavnosti. Vsi gradbeni posegi morajo upoštevati ulično zazidavo. Višinski gabariti novih objektov morajo biti podrejeni višinskim gabaritom sosednjih objektov.
64.	člen
OBMOČJE UREJANJA T4/2 — AVTOBUSNA POSTAJA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je ureditev avtobusne postaje s spremljajočimi dejavnostmi. Ureditve morajo upoštevati sanitarne zahteve glede bližine stanovanjskih objektov.
2.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Prometno urejanje mora upoštevati zahteve tekočega in varnega vključevanja prometa avtobusov na mestno obvoznico in Ulico 21. oktobra.
65.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 4/3 — ULICA 21. OKTOBRA - SEVER
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
66.	člen
OBMOČJE UREJANJA Z 4/4
1.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Parkovna ureditev mora biti oblikovana kot del mestnih, enotno oblikovanih parkovnih površin. Ob Kolodvorski ulici proti železniški postaji se zasadi drevored.
67.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 4/6 - TRDINOVA ULICA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor a) Ureditvena enota — la
Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna. Dopustna je organizirana gradnja garaž v nizu.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Belokranjska cesta se mora urediti kot mestna vpadnica. Obojestranska pločnika in kolesarski stezi sta z zelenico ločeni od vozišča. Na zelenici se zasadi drevored.
3.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Dopustno je podaljšanje Trdinove ceste do Belokranjske ceste.
68.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 4/7 PEKARNA
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja silosov in dozidava objekta pekarne.
5.	PROSTORSKA CELOTA 5 ŽELEZNIŠKA POSTAJA
69.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 5/1 ŽELEZNIŠKA POSTAJA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustne so gradnje in rekonstrukcije železniških transportnih naprav in ureditev.
Dopustne so gradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadomestne gradnje skladiščnih m transportno-manipulalivnih objektov in ureditev, vezanih na tunkcijo železniške postaje.
Dopustna je adaptacija in rekonstrukcija objekta valjčnega mlina. Dopustna je sprememba namembnosti objekta za oskrbne in uslužnostne dejavnosti.
a)	Ureditvena enota 2a
Dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
2.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Dopustna je rekonstrukcija in prestavitev ceste na severni strani železniške proge.
70.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 5/3 DINOS
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je dozidava skladiščnega objekta DINOSA in ureditev zunanjih prometnih in manipulativnih površin.
Dopustna je gradnja objekta skladišča lesa, lesnih polizdelkov in izdelkov ter ureditev zunanjih skladiščnih in manipulativnih površin.
71.	člen
UREDITVENO OBMOČJE S 5/5 — POD GOZDOM
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je dopolnilna gradnja objektov ob upoštevanju sanitarnih zahtev glede prekoračitve nivojev hrupa z območja železniške postaje.
72.	člen
UREDITVENO OBMOČJE P 5/7 - IMV ZORA
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustne so gradnje novih ter dozidave, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih proizvodnih, upravnih in spremljajočih objektov, naprav in ureditev. Odlaganje žaganja in lesnih odpadkov ni dopustno.
6.	PROSTORSKA CELOTA 6 — KOMUNALNO-INDUSTRIJSKA CONA
73.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 6/1 — ISKRA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dozidava proizvodnega objekta Iskre mora upoštevati nov tovorni dovoz na jugovzhodni strani objekta.
Dozidava obstoječih obrtnih delavnic mora upoštevati obstoječo gradbeno linijo.
74.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 6/3 INTEGRAL
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopustno je še:
- gradnja, adaptacija in rekonstrukcija obstoječih objektov kmetijske zadruge ter spremembe namembnosti objektov,
gradnja in dozidava servisno skladiščnega objekta Integrala ter ureditev spremljajočih utrjenih površin,
gradnja proizvodnih, skladiščnih in spremljajočih objektov Komunale in utrjenih zunanjih površin.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor.
Oblikovanje novih objektov, prizidkov, adaptacij in rekonstrukcij mora biti podrejeno oblikovanju obstoječih objektov v komunalno-industrijski coni.
3.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Dopustna je gradnja ceste Belokranjska cesta industrijska cesta.
75.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cm 6/4 DOLENJKA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja prodajno-skladiščnega objekta, spremljajočih objektov in zunanjih skladiščnih in manipulativnih površin.
76.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 6/5 BEGRAD, KOVINAR
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustne so gradnje, dozidave, adaptacije in rekonstrukcije proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov Begrada.
Dopustna je dozidava proizvodnih objektov Kovinarja proti jugozahodu. Dopustne so adaptacije, rekonstrukcije in nadomestila gradnja proizvodnih objektov in delov objektov IMV. Dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za skladiščne, oskrbne in uslužnostne dejavnosti.
2.	Merila in pogoji prometnega urejanja
Dopustna je gradnja industrijske ceste s priključkom za Zadružno cesto.
3.	Merila in pogoji komunalnega urejanja Dopustna je gradnja zbirnega kanala E.
77.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 6/6 OBERTN A CON A ZA PROIZVODNO DEJAVNOST
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja proizvodnih objektov, spremljajočih objektov in ureditev.
7.	UREDITVENA CELOTA 7 PRISTAVE
78.	člen
OBMOČJE UREJANJA Sk 7/1 ZADRUŽNA CESTA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor a) Ureditvena enota — 1 a Dopustna je gradnja samskega doma.
79.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 7/2 - PRISTAVE DEL
1.	Merila in pogoji za posege v prostor a) Ureditvene enote — 2a/l,2,3 Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
80.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 7/3 GASILSKI DOM
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je dozidava objekta gasilskega doma in ureditev spremljajočih površin.
2.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Zagotovljen mora biti neposreden urgentni izvoz gasilskih vozil na Belokranjsko cesto in mestno obvoznico.
81.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cm 7/4 PENZION LAHINJA
I. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja spremljajočih objektov in ureditev penziona Lahinja. Dopustna je adaptacija, rekonstrukcija in dozidava ter sprememba namembnosti objektov opuščene postaje milice in AMD.
82.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 7/5 KOLODVORSKA ULICA VZHOD
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Vsi posegi morajo upoštevati obstoječo tipologijo meščanske vile in značilnih arhitekturnih elementov.
Vrtovi med zazidavo ob Kolodvorski ulici in zazidavo ob ulici Sadež se morajo urejati kot zelene površine.
83.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cd 7/7 KULTURNI DOM
I Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je dozidava pošte na severovzhodni strani.
Dopustne so ureditve zunanjega prireditvenega prostora za kulturnim domom.
84.	člen
OBMOČJE UREJANJA Srn 7/8 DOM JLA
1	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je gradnja oskrbno, poslovno, stanovanjskega objekta. Proste površine pred objektom morajo biti urejene parkovno.
Dopustne so prenove, adaptacije in rekonstrukcije ter spremembe namembnosti objektov in delov objektov za oskrbne, storitvene, gostinske in poslovne dejavnosti.
Posegi v objekte ob Kolodvorski ulici morajo biti v soglasju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
85.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cd 7/9 ULICA OTONA ŽUPANČIČA
L Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja prizidka osnovne šole.
2	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje prizidka k osnovni šoli mora upoštevati obulično zazidavo. Oblikovanje zelenih površin pod osnovno šolo mora upoštevati značilne poglede s Kolodvorske ulice.
86.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 7/1« ŠOLSKA ULICA
L Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja objektov na južni strani Ulice Otona Župančiča ni dopustna.
87.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 7/11 — VOJINSKA CESTA
1.	Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov ob Vojinski cesti morajo upoštevati zasnovo obcestne zazidave.
3.	Merila in pogoji komunalnega urejanja Dopustna je gradnja zbirnega kanala S.
88.	člen
OBMOČJE UREJANJA Z 7/12 — GRIČEK
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustna je izvedba parkovnih ureditev in pešpoti s pripadajočo urbano opremo.
Dopustna je sprememba namembnosti objekta ob Zadružni cesti za družbene dejavnosti.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Oblikovanje posegov v prostor mora biti podrejeno dominantni vlogi in pri-čevalnosti spomenika NOB.
8.	UREDITVENA CELOTA 8 KOZJI PLAČ
89.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 8/1 KLAVNICA
1 Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna so tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov. Klavnica se mora urediti v skladu z ekološkimi zahtevami v roku, ki ga določi pristojna inšpekcija, v nasprotnem primeru se mora ukiniti.
90.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 8/2 KOZJI PLAČ
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
a)	Ureditvena enota — 2a/l Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna.
b)	Ureditvena enota 3a
Dopustne so dopolnilne gradnje, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe kmetijstva.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor a) Ureditveni enoti 2a/l,3a
Posegi v prostor morajo upoštevati značilnosti obcestne zazidave.
9.	UREDITVENA CELOTA 9 LOKA
91.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 9/1 — GRAJSKA CESTA
I Merila in pogoji za posege v prostor
a)	Ureditvena enota la
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna. Dopustna je organizirana gradnja garaž v nizu.
b)	Ureditvena enota 2b
Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov, ki morajo upoštevati značilno obcestno zazidavo.
c)	Ureditvena enota 2a
Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna.
92.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cd 9/4 ŠOLSKI CENTER
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopustne so adaptacije in dozidave objektov, urejanje športnih in rekreacijskih površin.
2.	Merila in pogoji za prometno urejanje Dopustna je ureditev avtobusnega obračališča.
93.	člen
OBMOČJE UREJANJA Sk 9/6 OKLJUK I Merila in pogoji za posege v prostor
a) Ureditvena enota — 2a
Dopolnila gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
10.	UREDITVENA CELOTA 10 VOJNA VAS
94.	člen
OBMOČJE UREJANJA Sk 10/1 — VOJNA VAS 1. Merila in pogoji za posege v prostor
95.	člen
OBMOČJE UREJANJA T 10/2 — POKOPALIŠČE
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je zasaditev vrste dreves ob zahodni strani pokopališča.
11.	UREDITVENA CELOTA 11 SVIBNIK
96.	člen
OBMOČJE UREJANJA Sk 11/1 SVIBNIK
1. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Posegi, ki bi spremenili celotno sliko vaškega jedra niso dopustni.
12.	UREDITVENA CELOTA 12 KOČEVJE
97.	člen
OBMOČJE UREJANJA Sk 12/1 KOČEVJE
1.	Merila in pogoji za prometno urejanje
Vsi posegi v prostor morajo biti podrejeni združevanju izvozov na regionalno cesto.
2.	Merila in pogoji za komunalno urejanje Dopustna je gradnja zbirnega kanala.
98.	člen
OBMOČJE UREJANJA Cm 12/4 BENCINSKI SERVIS
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je gradnja bencinskega servisa s spremljajočimi ureditvami.
99.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 12/5 KOČEVJE (pri Belsadu)
1.	Merila in pogoji za posege v prostor
Dopolnilna gradnja objektov mora biti podrejena združevanju izvozov na regionalno cesto.
2.	Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Posegi v gozdni rob niso dopustni.
100.	člen
OBMOČJE UREJANJA P 12/P BF.LSAD
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja in dozidave objektov ne smejo posegati v breg Dobliči-ce in gozdni rob.
101.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 12/7 KOČEVJE OKLJUK
1 Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna.
13.	UREDITVENA CELOTA 13 KANIŽARICA
102.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 13/1 KANIŽARICA
I. Merila in pogoji za posege v prostor
a)	Ureditvena enota 2a/!,2a/2 Posegi v gozdni rob niso dopustni.
b)	Ureditvena enota 2a/3
Dopolnilna gradnja objektov ni dopustna. Posegi v breg Dobličice niso dopustni.
14.	UREDITVENA CELOTA 14 BLATNIK
103.	člen
OBMOČJE UREJANJA S 14 BLATNIK
1 Merila in pogoji za posege v prostor Posegi v gozdni rob niso dovoljeni.
V.	KONČNE DOLOČBE
104.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Črnomelj, pristojnem za urejanje prostora.
105.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka. 350-1/88	Predsednik
Datum: 20. 11. 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
180.
Na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj (SDL, 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 11.1990 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto
1990
1.
V odloku o proračunu občine Črnomelj za leto 1990 (SDL, štev. 21/89 in 9/90) se spremeni 1. člen, tako da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	115,919.373
din od tega:
razporejeni prihodki	115,133.263 din
nerazporejeni dohodki	786.110 din
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
3.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1990 dalje.
Številka: 403-23/89	Predsednik
Datum: 20. II 1990	skupščine občine Črnomelj:
MARTIN JANŽEKOVIČ, dipl. inž.
Občina Novo mesto
181.
POPRAVKI AKTOV SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠ ČINE OBČINE NOVO MESTO, OBJAVLJENIH V 12. ŠTEVILKI SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA V LETU 1990
1.	V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/90, št akta
se v 1. vrsti drugega odstavka I. člena beseda »ustanovi« pravilno glasi »ustanovijo« in beseda »organ« pravilno glasi »organi«.
2.	V odredbi o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi naj višjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/90, št. akta 158):
se v 1. vrsti 1 člena med besedama »določitvi cen« vpiše beseda »najvišjih«.
182.
Na podlagi 264. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83,42/85,21 /86,47/87 in 5/90) ter 8. člena odloka o sestavi in pristojno-
stih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski dolenjski list, št. 21/80 in 6/90) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela dne 27.11.1990, zbora krajevnih skupnosti dne 27. 11. 1990 in družbenopolitičnega zbora dne 27. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o določitvi števila občinskih sodnikov za prekrške
1.	člen
Občinski sodnik za prekrške kot samostojni organ občine Novo mesto ima 4 (štiri) občinske sodnike za prekrške.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 2. člen odloka o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov v občini Novo mesto in o določitvi števila sodnikov za prekrške (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/67).
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8.dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-1/84	Predsednik
Datum: 27. 11.1990	skupščine občine Novo mesto
MARJAN DVORNIK, l.r.
183.
Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov SO Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) ter 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Novo mesto
1.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/79).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 414-05/90	Predsednik
Datum: 27. 11. 1990	skupščine občine Novo mesto:
MARJAN DVORNIK, l.r.
184.
Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) v zvezi s 1. odstavkom 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84 in 29/861,47. členom pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88) ter 3. in 5. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,42/85,21 /86 in 47/87) je skupščina občine Novo mesto na sejah /borov dne 27. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo
mesto
1.	člen
VM. odstavku 7. člena odloka o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/85 v nadaljnjem besedilu: odlok) se črta zadnji stavek.
2.	člen
2.	odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »K načrtu zimske službe daje soglasje sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto.«
3.	člen
8.	člen odloka se črta.
4.	člen
20. člen odloka se črta.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-04/85	Predsednik
Datum: 27. 11. 1990	skupščine občine Novo mesto:
MARJAN DVORNIK, l.r.
Občina Ribnica
185.
Na podlagi 31. člena zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ribnica
I.
Razpisujem volitve delegatov v 4. in 10. volilni enoti zbora združenega dela skupščine občine Ribnica.
II.
Nadomestne volitve bodo 14. 3. 1991.
III.
Za dan razpisa nadomestnih volitev, od katerega začno teči roki za volilna opravila, se šteje 30. 11.1990.
IV.
Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija.
Številka: 01 -FM-008-1 -90	Predsednik
Ribnica, 19. 11. 1990	skupščine občine Ribnica:
FRANC MIHELIČ, dipl. oec.
Občina Trebnje
186.
Na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 21/89 in 11 /90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. II. 1990 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odlokov občine Trebnje
I. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati v občini Trebnje naslednji odloki:
1.	Odlok o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika
(Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 9/59)
2.	Odlok o plačevanju odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča
(Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 22/60)
3.	Odlok o ustanovitvi komunalne banke (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 2/62)
4.	Odlok o posebni premiji, ki jo plačujejo kmetijski proizvajalci v sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 14/64)
5.	Odlok o določitvi organa SO Trebnje, ki opravlja službo družbene kontrole cen
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 14/64)
6.	Odlok o vpeljavi razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine v občini Trebnje
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 14/64)
7.	Odlok o financiranju razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmečke mladine v občini Trebnje
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 14/64)
8.	Odlok o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju občine Trebnje
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 18/65)
9.	Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem (Uradni vestnik Dolenjske, št. 24/65)
10.	Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 29/65)
11.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 1/66 in SDL, št. 13/67, 1/69 in 2/70)
12.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, kijih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
(Uradni vestnik Dolenjske, št. 1/66)
13.	Odlok o sprejetju urbanističnega programa za vplivni območji Mirne in Mokronoga
(Skupščinski Dolenjski list, št. 11/67)
14.	Odlok o sprejetju urbanističnega programa za vplivno območje Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/67)
15.	Odlok o splošnih pogojih vzajemnih razmerij lastnikov posameznih delov stavb
(Skupščinski Dolenjski list, št. 30/67)
16.	Odlok o uskladitvi sprejete urbanistične dokumentacije za občino Trebnje z določbami Zakona o urbanističnem planiranju
(Skupščinski Dolenjski list, št. 1/68, 29/69 in 21/72)
17.	Odlok o določitvi prispevka, ki se plačuje v sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij na območju občine Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 7/68 in 1/69)
18.	Odlok o načinu zavijanja kruha in peciva v prodaji na drobno v občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 1/69)
19.	Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih in obrtno-servisnih gospodarskih organizacij v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/69)
20.	Odlok o določitvi števila ur osnovnega in dopolnilnega pouka za zaščito in obrambo prebivalstva v občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 28/69)
21.	Odlok o določitvi objektov in naprav v občini Trebnje, namenjenih samo za narodno obrambo
(Skupščinski Dolenjski list, št. 10/70)
22.	Odlok o maksimiranju cen v prodaji na drobno za posamezna živila in storitve
(Skupščinski Dolenjski list, št. 23/70)
23.	Odlok o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
(Skupščinski Dolenjski list, št. 2/71)
24.	Odlok o stopnji prispevka /a dnevno varstvo otrok v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/71 in 4/72)
25.	Odlok o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 5/71)
26.	Odlok o amortizaciji osnovnih sredstev občinskih organov (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/71)
27.	Odlok o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 19/72)
28.	Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/72)
29.	Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/73)
30.	Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja
(Skupščinski Dolenjski list, št. 9/73)
31.	Odlok o sredstvih občine T rebnje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za izravnavanje v gospodarstvu
(Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73)
32.	Odlok o ukrepih družbene kontrole cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73 in 23/75)
33.	Odlok o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti oz. dohodkov od nepremičnin
(Skupščinski Dolenjski list, št. 14/73)
34.	Odlok o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje v zbor občin Skupščine SR Slovenije
(Skupščinski Dolenjski list, št. 19/74)
35.	Odlok o nadomestilih OD in o drugih osebnih prejemkih delegatov in funkcionarjev občinske skupščine
(Skupščinski Dolenjski list, št. 26/74)
36.	Odlok o določitvi števila sodnikov sodišča združenega dela v Novem mestu
(Skupščinski Dolenjski list, št. 8/75)
37.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito v občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 11/76)
38.	Odlok o oprostitvi plačila pristojbin za gasilske avtomobile, specialna motorna vozila, kmetijske traktorje in njihove priklopnike (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/76 in 16/84)
39.	Odlok o delni nadomestitvi stanarin (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/77)
40.	Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v občinski zdravstveni skupnosti Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/77)
41.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 32/77 in 20/82)
42.	Odlok o razpisu volitev članov delegacij v skupščino telesnokulturne skupnosti Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 3/78)
43.	Odlok o obsegu komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje, o višini prispevkov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča in pogojih za zunanjo ureditev okolice objektov
(Skupščinski Dolenjski list, št. 10/78)
44.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na zazidalnem kompleksu Pavlinov hrib —Stari trg
(Skupščinski Dolenjski list, št. 18/78)
45.	Odlok o razširitvi urbanističnega programa za vplivno območje Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/78)
46.	Odlok o denarnih pomočeh žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinskim članom
(Skupščinski Dolenjski list, št. 14/79)
47.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
(Skupščinski Dolenjski Uist, št. 15/79
48.	Odlok o osnovah in stopnjah prispevka za požarno varnost v občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 19/79)
49.	Odlok o preživninskem varstvu kmetov v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/79)
50.	Odlok o prehodu na ekonomske stanarine za lastnike stanovanj in stanovalcev, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 25/79)
51.	Odlok o družbenih svetih družbenopolitične skupnosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/80)
52.	Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za uporabo za družbene prihodke (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/81)
53.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 16/82)
54.	Odlok o organizaciji in delu sveta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/82)
55.	Odlok o pogojih za sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano pri zasebnih gospodinjstvih
(Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84 in 26/86)
56.	Odlok o določitvi stopnje prispevka iz dohodka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
(Skupščinski Dolenjski list, št. 16/84 in 5/85)
57.	Odlok o določitvi stopnje prispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/84 in 5/85)
58.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
(Skupščinski Dolenjski list, št. 14/85, 25/86 in 18/87)
59.	Odlok o spremembi statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/86)
60.	Statutarni odlok o spremembi statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/86)
61.	Odlok o obveznem financiranju programov SIS družbenih dejavnosti za
obdobje 1986	1990
(Skupščinski Dolenjski list, št. 11/86)
62.	Odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov SIS na področju materialne proizvodnje v občini Trebnje v obodbju 1986
1990
(Skupščinski Dolenjski list, št. 3/87)
2.	člen
Vsi odloki, navedeni v I. členu tega odloka, prenehajo veljati zaradi uskladitve s pozitivno zakonodajo, oziroma ker so prenehali razlogi, ki so narekovali njihov sprejem.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 012-04/90-10	Predsednik
Datum: 21. 11 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
187.
Na podlagi 4. člena odloka o prispevku za kritje stroškov za vzdrževalna dela na objektih in napravah v melioracijskem območju (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/87) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89 in 11 /90) je skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o višini prispevka za vzdrževalna dela na melioracijskem območju Rakov-niško polje, Jeseniščica in Volčje njive za leto 1990
1.	člen
Višina prispevka za vzdrževalna dela na posameznem melioracijskem območju v letu 1990 znaša:
za melioracijsko območje Rakovniško polje 355,00 din/ha,
— za melioracijsko območje Jeseniščica 240,00 din/ha,
- za melioracijsko območje Volčje njive 331,00 din/ha.
2.	člen
Program vzdrževalnih del obsega izpiranje drenažnih cevi na Rakovniškem polju in košnjo melioracijskih jarkov. Programje usklajen s stališči odbora posamezne melioracijske skupnosti in mnenjem odbora za kmetijsko zemljiško politiko ter sprejet na izvršnem svetu skupščine občine Trebnje kot pravnemu nasledniku kmetijske zemljiške skupnosti.
3.	člen
Seznam zavezancev za plačilo vzdrževalnih del je sestavni del tega odloka in ga po en izvod hranijo: izvršni svet skupščine občine Trebnje, sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, uprava za družbene prihodke občine Trebnje in M-Kmetijska zadruga Trebnje.
4.	člen
Prispevek odmerja in pobira občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve, v skladu z določili 3. odstavka 7. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in ga odvaja na poseben račun.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-02/87-3	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
188.
Na podlagi 40. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 — prečiščeno besedilo) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine T rebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89) je občinska skupščina na 5. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 11. 1990
ODLOK
o določitvi višine letnih povračil /.a uporabo cest, kijih plačujejo uporabniki cest za traktorje
1. člen
S	tem odlokom se določijo višine letnih povračil, kijih plačujejo uporabniki cest za traktorje na območju občine Trebnje.
2.	člen
Višina povračila za uporabo cest znaša za dobo 12 mesecev:
za traktorje	din
do 30 KW	44,00
od 31 KW do 40 K W	81,00
od 41 KW do 50 K W	114,00
od 51 KW do 80 K W	130,00
od 81 KW do 100 KW	159,00
nad 100 KW	182,00
3.	člen
Imetniki traktorja plačujejo povračila za uporabo cest pred evidentiranjem vozila oziroma pred podaljšanjem prometnega dovoljenja v enkratnem znesku, za dvanajst mesecev vnaprej.
4.	člen
Če imetnik traktorja vozilo odjavi pred iztekom dobe, za katero je plačeval povračilo, lahko zahteva vračilo plačanega povračila za preostale cele mesece v roku 30 dni po odjavi vozila iz prometa ali daje bilo odsvojeno izven območja občine Trebnje.
5.	člen
Sredstva povračil po lem odloku se zbirajo pri občini Trebnje sredstva gospodarske infrastrukture in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo krajevnih poti.
6.	člen
Izvajanje tega odloka je v pristojnosti sekretariata za notranje zadeve.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 226-06/90-10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
189.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1/76) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89) je skupščina občine Trebnje na 5. skupnem zasedanju vseh zborov dne 21. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o rokih čiščenja kurilnih naprav, dimnovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Trebnje
1.	člen
Kurilne naprave, dimnovode in dimnike na trda goriva v zasebnih gospodinjstvih mora dimnikarska organizacija oziroma posameznik, ki se obrtoma ukvarja z dimnikarsko dejavnostjo, čistiti enkrat letno, na željo lastnika kurilnih naprav pa tudi pogosteje.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 500,00 do 15.000,00 din se kaznuje dimnikarska organizacija, če krši določila 1. člena, z. denarno kaznijo od 100,00 do 25.000,00 din oseba, ki se obrtoma ukvarja z dimnikarsko dejavnostjo, z denarno kaznijo od 100,00 do 1.500,00 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimnovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Trebnje, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu. št.
Številka: 353-05/90-10	Predsednik
Datum: 21. II. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
190.
Na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine T rebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 117/90) so zbori občinske skupščine na skupnem zasedanju dne 21. 11. 1990 sprejeli
SKLEP
o soglasju k statutu Vzgojno-varstvene organizacije Trebnje
1.	člen
Skupščina občine Trebnje daje soglasje k statutu Vzgojnovarstvene organizacije Trebnje.
2.	člen
Sklep o soglasju velja z. dnem sprejema na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 013-3/90-10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
191.
Na podlagi 91. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list Republike Slovenije, št. 9/90)je skupščina občine Trebnje na 5. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 11 1990 sprejela
ODLOK
0	spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območ-
ju občine Trebnje
1.	člen
V	odloku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/83) se v 1. poglavju — splošni del, v celoti črta L člen.
2.	člen
V	II. poglavju — graditev zaklonišč se:
1.	črtajo členi: 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člen;
2.	spremeni 17. člen II. poglavja, tako da se glasi: »Zaklonišča je v miru mogoče uporabljati v drug namen, vendar se zaradi tega ne sme zmanjšati njihova odpornost ter pripravljenost za uporabo «
3.	člen
V	III, poglavju — dimenzioniranje zaklonišč se spremeni 21. člen, tako da se glasi: »Območja, naselja in objekti, kjer je bila do sedaj obvezna gradnja zaklonišč ter določena stopnja odgovornosti zaklonišč, so prikazani na karti v merilu
1	: 25000 in je sestavni del tega odloka.«
Prilogo iz prvega odstavka tega člena hrani upravni organ za ljudsko obrambo.
4.	člen
22.	člen se črta.
5.	člen
III.	poglavje — financiranje zaklonišč se 24. člen spremeni, tako da se glasi: »Za vzdrževanje in upravljanje javnih zaklonišč skrbi občinska skupščina.
O razporeditvi in uporabi sredstev, ki so zbrana na posebnem zbirnem računu — prispevek za graditev javnih zaklonišč, odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Stroški vzdrževanja ostalih zaklonišč gredo v breme lastnika, uporabnika oziroma organizacije, ki upravlja z zgradbo.«
6.	člen
25., 26.. 27. in 28. člen se črtajo.
7.	člen
Črta se VIII. poglavje — kazenske določbe ter s tem 33. člen.
8.	člen
V	poglavju IX. prehodne in končne določbe se spremeni 34. člen, tako da se glasi:
»Zasebni in drugi graditelji, ki do uveljavitve tega sklepa niso izpolnili svojih obveznosti po odloku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/83), se lahko ravnajo po spremenjenih določilih tega sklepa, če so zanje ugodnejša.«
9.	člen
V	35. členu se črta drugi odstavek.
10.	člen
Na vseh mestih, kjer se uporablja beseda »organizacije združenega dela« v ustreznem sklonu, se nadomestijo z besedami »podjetja in druge organizacije« v ustreznem sklonu.
11.	člen
V	4., 19. in 23. členu se črtajo besede »samoupravna stanovanjska skupnost«.
12.	člen
Ta sklep začne veljati sl. 11. 1990 in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 802/10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIl PUNGARTNIK
192.
Na podlagi 5. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) ter 6. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89) je skupščina občine Trebnje na 5. skupnem zasedanju vseh zborov dne 21. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o omejitvi točenja alkoholnih pijač v občini Trebnje
1.	člen
V	prvi alinei 1. odstavka 4. člena odloka o omejitvi točenja alkoholnih pijač v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/75) se besedilo »100,00 do 30.000,00 din« nadomesti z besedilom »500,00 do 15.000,00 din«.
V	drugi alinei 1. odstavka 4. člena se besedilo »20 do 2.000 din« nadomesti z besedilom »100,00 do 2.500,00 din«.
V	tretji alinei 1. odstavka 4. člena se besedilo »20 do 5.000 din« nadomesti z besedilom »100,00 do 15.000,00 din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 332-01/90-10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
193.
Na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21 /89 in 11 /90 so zbori skupščine občine Trebnje na skupnem zasedanju dne 21. 11. 1990 sprejeli
ODLOK
o dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje
1.	člen
V	odloku o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85, 20/85, 26/86, 18/88, 6/90 in 11 /90 - v nadaljnjem besedilu: odlok) se dopolni 58. člen, in sicer se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za ugotavljanje vrednosti prostorov za počitek in rekreacijo se povprečna gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine zmanjša za 50%.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se tudi za odmero za leto 1990.
Številka: 416-02/90-10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine:
CIRIL PUNGARTNIK
194.
Na podlagi 7: in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 in 48/86) ter določb statuta KS Sela Šum-berk je svet KS Sela Šumberk dne 21. 10. 1990 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Sela Šumberk
1.	člen
Za območje KS Sela Šumberk se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje naslednjega programa:
a)	posodobitev lokalnih in krajevnih cest:
lokalnih: Babna gora, preplastitev ceste v Sela, popravilo ceste Orlaka; krajevnih: Volčje jame, Sela do križišča za Srebotnice, ceste na pokopališče, preplastitev ceste Dol. Podšumberk Gor. Podšumberk;
b)	dokončanje vodovoda v Vrh;
c)	napeljava vodovoda v Zavrh;
d)	popravilo stavbe KS;
e)	ostale ureditve.
2.	člen
Skupni znesek potrebnih sredstev za izvedbo programa znaša 3,340.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 1,350.000 din, prispevek občine bo znašal 1,355.000 din, sredstva občanov v delu in denarju pa bodo znašala 635.000 din.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo, 16. 12. 1990, od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in to od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995.
5.	člen
Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Sela Šumberk. Z njim bo v skladu s programom izgradnje razpolagal svet krajevne
skupnosti. O realizaciji programa mora svet krajevne skupnosti redno in najmanj enkrat poročati skupščini krajevne skupnosti in zboru volilcev.
6.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Sela Šumberk, in sicer:
1.	Delovni ljudje od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 3% mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek.
2.	Delovni ljudje in občani od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 25% od katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov KD pa znaša manj kot najnižji katastrski dohodek, ugotovljen za tekoče leto.
3.	Upokojenci od pokojnin po stopnji 3%, razen tistih:
katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
4.	Delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter od avtorskih pravic:
če se jim ugotavlja osebnih dohodek, po stopnji 3% od čistih osebnih dohodkov,
če se jim ne ugotavlja osebni dohodek (dopolnilna gospodarska ali poklicna dejavnost, avtorske pravice), po stopnji 3% od dohodka.
7.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialno-varstvenih pomoči, od otroških dodatkov in invalidnin, od štipendij študentov in učencev, od nagrad učencev in študentov na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin.
8.	člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu OD oz. pokojnin. Zavezancem iz 2. in 4. točke 6. člena tega sklepa odmerja samoprispevek UDP SO Trebnje v rokih in na način, ki veljajo za davke po zakonu.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu jmajo vsi občani, ki so vpisani v volilni imenik, ter zaposleni občani KS Sela Šumberk, starejši od 15 let.
10.	člen
Referendum vodi komisija za izvedbo referenduma, pri čemer se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Sela Šumberk.
11.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja nadzorni organ KS Sela Šumberk.
Pravilnost zbiranja (obračunavanja) in odvajanja samoprispevka kontrolirata pri izplačevanju osebnega dohodka služba družbenega knjigovodstva ter uprava za družbene prihodke občine Trebnje v okviru svoje pristojnosti.
12.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami.
Na glasovnicah je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost SELA ŠUMBERK
GLASOVNICA
Na referendumu dne 16. 12. 1990 /.a uvedbo samoprispevka v denarju za dobo 5 let, to je od I. januarja 1991 do 31. dec. 1995, za financiranje programa posodobitev lokalnih in krajevnih cest in za dograditev komunalnih
objektov
v skladu z. razpisom o referendumu GLASUJEM
ZA	(pečat)	PROTI
Glasujemo tako, da obkrožimo »ZA«, v kolikor se z uvedbo samoprispevka strinjamo, in obkrožimo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne
strinjamo.
13.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 25/90	Predsednik
Datum: 26. II. 1990	sveta krajevne skupnosti:
ANTON ZUPANČIČ
195.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86,26/90) in 6. člena odloka o pristojnosti zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90) je skupščina občine Trebnje na 5. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 11. 1990 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v občini Trebnje I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega družbenega pla-na občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v skladu z odločitvami družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Suho krajino v občini Trebnje, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut ŠRŠ, št. naloge 1386, v oktobru 1989.
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
—	besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
grafični prikaz: razmejitve in pogoji za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (19 listov),
obrazložitev pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov in organizacij.
3.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
Mejo območja urejanja;
—	skupna merila in pogoje za posege v prostor:
1.	pogoje glede vrste posegov v prostor,
2.	pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
3.	pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
4.	pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
5.	pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
6.	pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena,
7.	pogoje za varstvo in izboljšanje okolja; posebne pogoje za posege v prostor.
4.	člen
Pogoji se nanašajo na posamezna območja urejanja.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
5.	člen
Območje urejanja sv prostorskimi ureditvenimi pogoji obsega območje KS Dobrnič, KS Sela pri Šumberku, KS Knežja vas in KS Svetinje, to je plansko celoto Dobrnič. Območje urejanja obsega 5908 ha.
6.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za naslednja območja urejanja:
oznaka območja urejanja	naziv območja urejanja	območja urejanja, za katera so predvideni prostorski izvedbeni načrti
S 1	Občine	
S 2	Krušni vrh	
S 3	Luža	
S 4	Babna gora	
S 5/1	Gorenje Selce	
S 5/2	Dolenje Selce	
S 6	Roženpelj	
S 7	Knežja vas	
S 8/1 in 2	Sela	
S 9/1	Gorenji Podšumberk	
S 9/2	Dolenji Podšumberk	
S 10/1	Gorenje Kamenje	
S 10/2	Dolenje Kamenje	
S 11	Železno	
S 12	Vavpča vas	
S 13	Orlaka	
S 14	Arčelca	
S 15	Replje	
S 16	Podlisec	
S 17/1	Dobrnič	UN
S 17/2	Gorenja vas	
S 17/3	Lokve	
S 17/4	Dobrnič — Marnce	ZN
S 18	Šahovec
S 19/1	Dolenji vrh
S 19/2	Gorenji vrh
S 20	Zavrh
S 21	Kutna
S 22	Vrtače
S 23	Volčje jame
S 24	Preska
S 25	Artmanja vas
S 26	Zagorica
S 27	Korita
S 28	Vrbovec
S 29	Rdeči kal
S 30	Dobrava
P 1	Podlisec
K 1 — K 15 V 1 — V 3 G 1 — G6
Meja območja urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji in meje območij urejanja so določene na grafičnem prikazu na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
III.	SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7.	člen
Skupni pogoji veljajo za vsa območja urejanja, razen če v posebnih pogojih za posamezno ureditveno enoto izjemoma ni določeno drugače.
16.	člen
OBMOČJA ZA KMETIJSTVO Na območjih za kmetijstvo so:
1.	na kmetijskih zemljiščih (1), ki so trajno namenjena za kmetijstvo, dopustne gradnje in ureditve skladno z zakonom;
2.	na kmetijskih zemljiščih (2), ki niso trajno namenjena za kmetijstvo, dopustne širitve obstoječih kmetij in postavitve lovskih prež;
3.	na gozdnih površinah (G) dopustne postavitve lovskih prež in sanitarna sečnja, niso pa dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob;
4.	na zazidalnih stavbnih zemljiščih dopustna vzdrževalna dela in adaptacije vseh objektov, nadomestne in dopolnilne gradnje, dozidave in nadzidave kmetij (stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij) ter obrtnih delavnic. Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva, turizma ali obrti pod pogoji, opredeljenimi v 8. členu.
17.	člen
OBMOČJA VINOGRADOV (V)
Na območjih vinogradov so dopustne dopolnilne in nadomestne gradnje, dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela zidanic ter nadomestne gradnje, dozidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih kmetij. Dopolnilne in nadomestne gradnje ter dozidave zidanic so dopustne lastnikom vinogradov, ki imajo najmanj 1000 m2 zasajene površine (vinska trta, sadno drevje, jagodičevje in podobno), oziroma najmanj 700 m2, če širina parcele omogoča postavitev objekta ob ustreznih odmikih, določenih v 24. členu.
Dopustne so spremembe namembnosti zidanic za gostinske in turistične namene. Spremembe namembnosti zidanic v počitniške hiše niso dopustne.
Novogradnje cest niso dopustne, rekonstrukcije je treba izvajati z minimalnimi posegi v teren.
1. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
8.	člen
Spremembe namembnosti objektov kmečkih domov so dopustne le v takšne dejavnosti, ki ne ovirajo funkcije kmetije.
9.	člen
Novogradnje počitniških hiš niso dopustne. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v počitniške hiše.
10.	člen
V vseh območjih urejanja so dopustne gradnje in ureditve infrastrukturnega omrežja in naprav ter vodnogospodarske ureditve.
A. OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
11.	člen
Območja urejanja, namenjena poselitvi, so po pretežni namenski rabi razdeljena na:
S — območja za stanovanja in spremljajoče dejavnosti,
P — območja za proizvodnjo.
12.	člen
OBMOČJA ZA STANOVANJA IN SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI:
V	območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti so dopustne dopolnilne in nadomestne gradnje, dozidave in nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela stanovanjskih hiš in kmetij, objektov njim spremljajočih dejavnosti (ki so: terciarne in kvartarne dejavnosti) ter obrtnih delavnic, odstranitve objektov in naprav, postavitve pomožnih in začasnih objektov ter ureditve javnih zelenih površin. Dopustne so spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti za posamezna območja urejanja.
13.	člen
OBMOČJA ZA PROIZVODNJO
V	območjih za proizvodnjo so dopustne:
dopolnilne gradnje objektov za proizvodno in storitveno obrt ter stanovanjskih objektov, če so povezani z obrtnimi delavnicami.
14.	člen
Za kmetijska zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij veljajo določila 16. člena.
18.	člen
OBMOČJA GOZDOV (G)
Na območjih gozdov so:
1.	na gozdnih površinah dopustne gradnje in ureditve gozdarskih objektov in naprav ter lovskih objektov:
2.	na kmetijskih zemljiščih (1), ki so trajno namenjena za kmetijstvo, dopustne gradnje in ureditve skladno z zakonom;
3.	na kmetijskih zemljiščih (2), ki niso trajno namenjena za kmetijstvo, dopustne gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva, kmetijstva in lovstva;
4.	na zazidanih (stavbnih) zemljiščih dopustne gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva, kmetijstva, lovstva, turizma in rekreacije ter obrti, dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe dovoljenih dejavnosti.
REZERVATI IN VARSTVENA OBMOČJA
19.	člen
V območjih rezervatov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine ter v drugih rezervatih oz. varstvenih območjih je izvajanje posegov omejeno. Merila in pogoji so opredeljeni v 37. in 45. členu.
3.	POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
20.	člen
Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju posegov v prostorje treba upoštevan oblikovne značilnosti posameznih območij urejanja.
Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost v posameznem ob-. močju urejanja in se vključevati v naselje oz. okolico.
21.	člen
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne dnovitosti v ureditveni enoti: kadar ima različnost namen opozoriti na drugo dejavnost, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto kot novo kvaliteto v prostoru.
22.	člen
Urbanistično oblikovanje novih posegov (gradnje in ureditve) mora upoštevati morfološke kvalitete območja urejanja ali ureditvene enote predvsem glede:
orientacije objektov,
vertikalnih in horizontalnih gabaritov,
odmikov med objekti,
gradbenih mas,
naklonov streh in smeri slemen.
B. OBMOČ JA UREJANJA. KI NISO NAMENJENA POSELITVI
15.	člen
Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi, so po pretežni namenski rabi razdeljena na:
K — območja za kmetijstvo,
V — območja vinogradov,
G - območja gozdov.
23.	člen
Arhitekturno oblikovanje novih posegov (gradnje in ureditve) mora upoštevati oblikovne kvalitete območja urejanja ali ureditvene enote, predvsem glede:
sestave in razmerja osnovnih elementov stavbnih mas, oblikovanosti strehe, oblikovanja in razmerja fasad, arhitekturnih elementov,
—	barve in teksture streh in fasad,
—	načina ureditve odprtega prostora.
24.	člen
Za urbanistično oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe:
V	naseljih, ki so opredeljena kot urbanistična dediščina, je pri gradnjah in ureditvah potrebno prilagajanje urbanističnim in arhitekturnim značilnostim naselja.
Varovani robovi naselij so posebej označeni v grafičnem prikazu in pomenijo popolno prepoved širitve gradnje prek meje stavbnih zemljišč, razen za kozolce.
V	območjih značilnih pogledov, ki so označeni v grafičnem prikazu, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali poglede na okolico.
Nadomestna gradnja je gradnja objekta na istih temeljih oz. z zanikom, pri čemer se nadomesti del obstoječega objekta. Ohranitev dela obstoječega objekta je dopustna, če se ta vključi v gradbeno maso novega objekta. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Nadomestna gradnja na parcelni meji je dopustna ob ustrezni ureditvi strešnih odtokov in snegolovov v območjih urbanistične dediščine in v vaških jedrih.
Dopolnilne gradnje zidanic so dopustne v bližini obstoječih cest, gradnje na sredini med posameznimi cestami niso dopustne.
Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki od parcelnih mej, tako daje ustrezno urejeno tudi parkiranje vozil in dostop oz. dovoz do zidanice.
25.	člen
Za arhitekturno oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe:
Pri določanju gradbene mase objektov je treba upoštevati oz. se prilagajati razmerjem (gradbenim masam) obstoječih kmetij - stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij oz. drugih kvalitetnih objektov. Pri določanju višine objektov je, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, treba upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. silhueto naselja tako, da novi objekti po višini in teksturi kritine ne izstopajo iz celotne podobe naselja.
Pri vzdrževanju, adaptacijah, dozidavah in nadzidavah objektov značilne dolenjske arhitekture je treba ohranjati razmerja gradbene mase, razmerja fasad, naklon strešin, razporeditev odprtin, detajle in ornament. V primeru spremembe namembnosti objektov kmečkih domov z značilno dolenjsko arhitekturo niso dopustne bistevne spremembe zunanjosti objekta.
26.	člen
Za vse objekte velja, da mora biti streha v naklonu 38° do 42°, kritina pa mora biti sive ali temne barve (rjave, rdeče ali črne). Plastična ali salonitna kritina ni dopustna. Plastična kritina je izjemoma dopustna le na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Cerkve in graščine imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj predpisanega, dopustna je pločevinasta (bakrena ali pocinkana) kritina.
27.	člen
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, višina: največ P+1+M, pritličje sme biti pri vhodu dvignjeno nad terenom do 30 cm,
streha: dvokapnica, sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, streha: dvokapnica z dopustnim enostranskim velikim napuščem.
Za oblikovanje zidanic velja:
tloris: podolgovat, z razmerjem stranic 1:1,4 in praviloma največjo tlorisno površino 40 m2, v primeru odstopanj le-ta obravnava pristojna strokovna služba. V primeru proizvodnje in predelave grozdja oziroma sadja za trg so dopustni objekti do 120 m2 po predhodnem potrdilu o vpisu v register pro-
. izvajalcev grozdja, ki ga izda upravni organ, pristojen za kmetijstvo,
— višina: klet in kolenčni zid do 1,60 m,
streha: pri zidanicah, ki so postavljene pravokotno na pobočje, mora biti zatrep izveden v lesu.
28.	člen
Objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti, proizvodni oz. energetski objekti ter posamični večji objekti v območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti morajo biti oblikovani tako, da se vklapljajo v grajeno strukturo območja ter v podobo kraja kot celote. Pri oblikovanju ojektov je treba povzemati značilnosti lokalne arhitekture in uporabljati značilne gradbene materiale.
Objekte oskrbnih dejavnosti je treba locirati ob osrednjih prostorih naselij, tako da s svojo funkcijo, lego in oblikovanjem dopolnjujejo funkcijo in podobo trga, ulice, križišča oz. naselja. Fasade teh objektov morajo biti orientirane na trg oz. večji prostor pred njimi, ki mora biti urejen tako, daje možno zadrževanje ljudi na tem prostoru pred objektom. Parkirišča naj bodo locirana za objektom (ne pred vhodom), če to prostor dopušča, ob njih je potrebno zasaditi avtohtono drevje.
Proizvodni, obrtni in drugi posamični objekti večjega merila morajo biti ustrezno odmaknjeni od stanovanjskih objektov. Okolica teh objektov in parkirišča morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem, ograje pa zasajene z živo mejo.
Gostinski in turistični objekti v območjih vinogradov morajo biti locirani v bližini obstoječih prometnic, tako da niso potrebne rekonstrukcije cest, ki bi zahtevale večje posege v obstoječe prometno omrežje. Postavljeni morajo biti na vizualno neizpostavljenih ali manj izpostavljenih lokacijah.
Glede oblikovanja velja:
— tloris: podolgovat, z razmerjem strani 1:1,4,
- višina: največ P+1, pri čemer sme biti pritličje na nižji strani dvignjeno nad teren do 30 cm, zgledovati se morajo po obstoječih objektih v območju.
29.	člen
Kioski morajo biti leseni in oblikovani skladno z objekti v bližini oziroma v naselju.
30.	člen
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta oz. objektov v bližini.
Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje prek pomožnega v istem naklonu.
Vetrolove ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš. Nadstreški nad vhodi morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali vhodne fasade objekta.
Sončni zbiralniki, postavljeni na streho, ne smejo segati prek slemena strehe.
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali, ter pred neželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Ograje naj ne bodo višje od 1,0 m.
31.	člen
Posamična velika drevesa ter vaška korita (napajališča) na trgih ali na križiščih je potrebno ohranjati oz. nadomestiti z novimi.
32.	člen
Zunanja oprema naselja in turistične oznake morajo biti locirani tako, daje zagotovljen dostop, da ne predstavljajo ovir za funkcionalno ovirane ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja.
33.	člen
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin, pri čemer je treba uporabljati naravne materiale (kamen).
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo vegetacijo zavarovati pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
34.	člen
Komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja, priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih. Ravne strehe niso dopustne.
3.	P(X;OJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
35.	člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosedanjih objektov, oblikovanost zemljišča ter glede na posestne meje.
Gradbena parcela za prosto stoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m2.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojno razporeditev objektov kmetije, vrsto kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
36.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, daje del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta je 2,75 m.
Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza je 3,5 m.
Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišč^ (parcele).
4.	POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
Prometno urejanje
37.	člen
V rezervatih predvidenih rekonstrukcij ali gradnje odsekov cest niso dopustne gradnje ali ureditve, ki bi onemogočale predvidene ureditve.
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte.
38.	člen
Avtobusna postajališča morajo imeti osvetljene prehode čez cesto.
39.	člen
Kmetijske poti smejo biti široke največ 3,5 m, gozdne ceste pa največ 4,5 m, dopustne so ureditve izogibališč.
5.	POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
40.	člen
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, z električno energijo in odvajanje odpadnih voda oz. urejene greznice.
41.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.
42.	člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Oskrba z vodo
43.	člen
Vse obstoječe vodne vire ter vaške luže je potrebno ohranjati in vzdrževati. Urejeni morajo biti za potrebe napajanja živine ter za požarno varnost. Niso dopustne ureditve in gradnje, ki bi onemogočale kasnejšo izrabo vodnega vira oz. luže.
Odvajanje odpadnih voda
44.	člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. Kanalizacija mora biti izvedena v ločenem sistemu.
Do izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je treba za odvajanje odpadnih voda graditi nepropustne troprekatne greznice, izjemoma je dovoljena gradnja pretočnih greznic s ponikovalnicami v skladu z določili zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 29/86, 32/89). Praznenje izvaja komunalna organizacija, ki vsebino prazni na čistilno napravo oz. deponijo komunalnih odpadkov. Izjemoma lahko praznijo greznice lastniki sami, če imajo na razpolago ustrezne obdelovalne površine.
6.	POGOJI ZA VARSTVO IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA
POMENA
45.	člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7.	POGOJI ZA VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
46.	člen
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
Varstvo voda
47.	člen
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod
odpadnih voda, je potrebno predhodno očistiti oz. nevtralizirati v individualnih napravah.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Varstvo pred požarom
48.	člen
V	območjih urejanja za poselitev, kjer niso zagotovljene zadostne količine pr)žarne vode in ni ustreznega pritiska v omrežju, niso dopustni posegi, s katerimi se povečuje bruto etažna površina.
Za potrebe varstva pred požarom je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oz. vaške luže.
IV.	POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR Dobrnič (S 17/1)
49.	člen
V	območju so do sprejetja ureditvenega načrta dopustne:
—	nadomestne gradnje, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in adaptacije objektov,
—	postavitve pomožnih in začasnih objektov,
—	odstranitve objektov, ki ne ležijo ob trgu in ne predstavljajo kvalitetne vaške arhitekture,
—	ureditve javnih zelenih površin,
- gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav, ki ne bodo onemogočale celovite izvedbe načrta.
Oblikovanje objektov ob trgu v Dobrniču se mora prilagajati podobi celotnega trga. Pri obstoječih objektih ob trguje potrebno ohranjanje sedanje podobe fasad na trg. Nadzidave niso dopustne. Frčade na hišah je treba ohranjati. Horizontalni gabariti trga se pri nadomestnih gradnjah ne smejo spreminjati.
Dobrnič—Mamce (S 17/4)
50.	člen
V	območju so do sprejetja zazidalnega načrta dopustna: nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav, ki ne bodo onemogočale celovite izvedbe načrta, odstranitve obstoječih objektov in naprav.
Dobrava (S 30)
51.	člen
Prostor okrog cerkve v Dobravi, še posebej v smeri pogledov iz severa na naselje in cerkev, ni zazidljiv. Niso dopustne nadzidave, dozidave ali nadomestne gradnje, ki bi zastirale kvalitetne poglede.
Knežja vas (S 7)
52.	člen
V	območju predvidene poselitve na južnem robu Knežje vasi je treba zagotoviti racionalno rabo prostora in tako urbanistično in arhitekturno oblikovanje, ki bo skladno z obstoječo vasjo (predhodna skica ureditve). Objekti na južni strani območja morajo biti z vzdolžno stranjo odklonjeni od smeri sever
jug.
Konga (S 27)
53.	člen
V	območju predvidene poselitve na južnem robu Korit je treba ohraniti oz. ponovno zasaditi drevesa ob obstoječi cesti.
Preska (S 24)
54.	člen
Dopolnilne gradnje so dopustne južno od ceste proti gozdnemu robu. Objekti južno od ceste naj bodo orientirani približno v smeri vzhod-zahod oz. vzporedno s pobočjem. Objekti severno od ceste morajo biti orientirani približno v smeri sever jug oz. vzporedno s parcelacijo.
Rdeči kal (S 29)
55.	člen
Pri parcelaciji, urejanju prometa in orientaciji objektov v območju predvidene poselitve v južnem delu Rdečega kalaje treba upoštevati morfološke značilnosti terena. Za zagotovitev racionalne rabe površin v tem območju je treba izdelali predhodno skico ureditve.
Sela (S 8)
56.	člen
V območju predvidene poselitve na severnem robu Sel morajo biti slemena objektov orientirana vzporedno s pobočjem.
Za ohranjanje pogledov s trga pred cerkvijo proti severozahodu do jugovzhoda ni dopustno nadzidavanje oz. dozidavanje obstoječih objektov ter dopolnilna oz. nadomestna gradnja objektov, ki bi zastirali kvalitetne poglede v pokrajino.
Vrbovec (S 28)
57.	člen
Pri gradnjah in ureditvah v Vrbovcu je treba posebno pozornost posvetiti ohranjanju podobe streh. Potrebno je prilagajanje naklonu streh obstoječih objektov, kritina mora biti enotna.
Železno (Sli)
58.	člen
V območju predvidene poselitve na severovzhodnem robu Železnega morajo biti slemena objektov orientirana vzporedno s pobočjem.
Podlisec (P 1)
59.	člen
Objekti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo oz. ne onemogočajo dostopa do sosednjih parcel oziroma do bodočih sosednjih objektov v območju.
Poslovni del objekta ali stanovanjski objekt v sklopu posamezne enote naj bo lociran na južni strani območja, to je bližje cesti Dobrnič—Knežja vas.
Zunanje deponije naj bodo locirane tako, da niso vidne iz smeri Dobrniča oz. s ceste Dobrnič—Knežja vas. Ograje deponij naj bodo praviloma zasajene z živo mejo.
V.	KONČNE DOLOČBE
60.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Trebnje, pristojnem za urejanje prostora.
61.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
62.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o urbanističnem redu občine Trebnje za obdobje 1981	1985 (Skupščinski Dolenjski list,
št. 6/82) in odloka o uskladitvi urbanističnega reda občine Trebnje za obdobje 1981	1985 s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega
plana občine Trebnje za obdobje 1981	1985 (Skupščinski Dolenjski list, št.
8/85), ki se nanašajo na posege v prostor na območju, ki ga ureja ta odlok.
Številka: 350-01/88-10	Predsednik
Datum: 21. 11. 1990	skupščine občine Trebnje:
CIRIL PUNGARTNIK
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i* občin« ČRNOMFLJ. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
Uradno glasilo skupSčin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, l/daja D1C, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDI. vSteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 100 din, izvod v prosti prodaji stane 5 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p. p. DO, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (St. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za SkupSčinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. T isk: Tiskarna Novo mesto.